LISTEK. ^lodbe tiapoleonskega vojaka. Fraivcoski spisal Erckmann-Ohatrian; preložil AL B. 22 Ozrem se na drugo gtran in kaj vidim petdeget do Sestdeget korakov od gebe? Starega pruskega vojaka z majhno čako, skrivljenim komokem in velikimi, rdečimi brfci, ld vise čez prašnico njegove puške. Prav name meri in mežika z očegom. Hipoma se pripognem. Isti hip čujem pok in resk! nad glavo. Dobil gem jo: krtačo, glavnik in robec v čaki — vse je bila pregtrelila njegcva krogla. čirtil sem, kakri me je mraz stregel. »Pa si vendar odnegel zdravo kožol« mi je zaklical gertant ter pričel teči. Ker nigem gam hotel ostati na takem fcraju, 9€m jo naglo ubral za njim. Poročnik Bretonville g gabljo pod pazdurho je neprestano veleval: »Napreji . . . Naprejl« Bolj daleč na degno je pokalo neprestano. Naervlcrat smo prišli na kraj jase, na kateri je bilo pet ttli šegt debelih hragtovih štorov in majjhna, čez in čez z visoko travo obragtla luža, a ndbenega drevega, da bi ge Sovek skril za njim. Kljub temu 90 nekateri hrabro šli naprej, dokler nam geržant ni zaklical: »Stojl . . . Prugi v bližini leže v zagedi . . . Dobro giejtel« Komaj je to rekel, že je kakih deget krogel zažvižgalo skozi vejevje in gtreli go odmevali po gozdu. Obenem je •olpa Pru9ov z dolgimi koraki zlbežala iru bolj zadaj planila v goščo. »Zlbežali so . . . za njimi!« je zavpil Pinto. • Strel gkozi čako me je posvaril; zdaj sem gkoro videl ¦koczi najdebelejša drevega. Ko ]e ho^el geržant preko jase, aem ga prkiržal ta roko Ln mu pokdizal puSIdrvo cev, ki je sto korakov od nas na nagp.rotni gtrani luže molela iznad gostega grma. Tcvariši, ki go prigtopili, go }o tudi videli. Zato je 9 tihim glagom ukazal seržant: • »Ti gtoj tu-le, Bertha . . . ne pugti ga izpred oči . . . Mi drugi mu gremo za hrbet.« Takoj 90 9e razlcrapili na degno in na levo. Z namerjeno puško gem stal za drevesom, kakor lovec na preži. Čez dve ali tri minute 9e je Prug, ker ni ničegar več slišal, poča9i dvignil. Bil je čisto mlad človek z majhnimi, plavimi brki, čez pag czek, dobro zadrgnjen. Prav lahko bi ga bil ugtrelil, vendar se ira je zdelo tako čudno, da bi ubil tega odkrito gtoječega človeka, da gem viztrepetal. Zdaj me je opazil in odskočil. Sprožim in si oddahnem k vsega grca, videč, da je kot jelen stekel gkozi goščo. Obenem pa je na degni in levi počilo pet ali še9t strelcv. Seržant Pinto, Cebedej, Klipfel in drugi 9o prihiteli, 9to korakov dalje pa smo našli na tleh ležečega mladega iPruga. Ves krvav je bil okrog ust. Grcrano nagje gledal in dviga! roko, kakor da bi ge hotel braniti bodal. Seržant mu je rekel, šaleč ge: »Ej, nič ge ne bojl Imaš že dosti!« Nobenega ni vegelilo, da bi ga končal. Le Klipfel mu je vzel lepc pipo, ki mu ie gledala iz zadnjega žepa na gtdcnji, ter je rekel: »Že dolgo gi želim pipe . . . zdaj jo pa imam.« »Fiaelir Kllpfel«, je zavpil Pinto veg iz gebe, »takoj mu dajte nazaj pipo! Kozaki so za to, da plenijo ranjencel Francogki vojak pozna kot plačo za bojevanje samo čagtl« Klipfel je pipo zalučal v gtran in šli smo dalje, ne da bi ge ozrli. Tako gmo prišli na kraj gozdiča. ki je prenehal pod vrhom <griča. Dalje proti vrhu pa je na dvesto korakov še ragtlo go9to grmiičje. Pni9i, ki smo jih zasledovali, so ge bili ugnezdili \ njem. Videli smo, kako go ge dvigali zdaj tu zdaj tam, da bi gtreljali na nas, in kako 90 potem takoj zopet popadali. Braz gkrbi bi 9e bili lahko tam ustanovili, ker nam ie bilo ukazano gozd zasegti in nam grmičje ni bilo nič mari. Pruski streli bi nam ni-č ne mogli za drevjeTn, rkjer smo stali. Na drugem bregu griča smo čuli divjati grozen boj. Topovgki streli go piokali drug za drugim in včasih uda-« rjali gkutpno kot grmenje v, nevihti. Tudi zaradi tega je 'bflot treba ostati v gozdu. Naši čagtniki pa so gtopili slcutpaj irt odločili, da grmičje 9pada k gozdu in da moramo Prugei nagnati na vrh. Vgled teg-a sklepa smo na tigtem mestu izigubili mnogo Ijudi. Dobili smo torej povelje, naj prepodimo govražna gtreljavkarje. Ker go streljali, kadar smo se jim bližali, inl ge potem pogkrili, smo jih pričeli nagkakovati, da bi ne mogli zopet nabiti pušk. Tudi naši čagtniki 90 žurno teklB naprej. Miglili smo, da bo vrhu griča k-onec grmičja ia dai bomo potem lahko po vreti pogtrelili Pruge. Ko pa gmat biez gape prišli na vrh, zakliče gtari Pinto: »Huzarji:« Izza grape gem videl prihajati kalpake (ulanske če* pice). Čedalje večji go pogtajali, kof vihra so prihajali prcn ti nam. Ko gem jih ugledal, gem se brez pomigleka obrnill in pričel bežati nazaj. Kljub telečaku, utrujenogti in vgemu drugemu gem delal gilne gkoke. Pred mano go Pinto, Ce-> bedej in drugi tekli in gkakali, kar se je dalo. Huzarska množice 90 delale za mano tak hrup, da so 9e človefcui mravljiiaci iaprehajali po hifbtu. Čagtniki so kričali nemšJcal povelja, konji so prhali, gabeljgke nožnice go z žvenketonn udarjale ob škornje, zemllja se je treglal Po najkrajši poti gem krenil v gozd. Mislil gem že, dal 9em v njem, ko 9em prav ob robu gozda naletel na velika jamo, iz kakršnih kmetje jemljejo ilovico za zidanje. Bila je več kot dvajget čevljev široka in štirideget do petdeset čevljev dolga. Vgled dežja, ki je lil že nekaj dni, go pi-ostalt rabovi gila spolzki. Ker pa sem glišal, da konji gopihajo čedalje 'bliže in go ge mi od groze ježili lagje, 9em se brez premigleka zaletel in spodaj v jami padel na hrbet, da stai mi tor/bica za patrone in plašč zdetela preko glave. Drug fizelir moje gtotrije je že ležal notri in pravlcar vgtajal — tudi on je mislil, da bo skočil čez njo. Isti hip gta dva v najhujšem diru pTijahavša huzarja na hrbtth gvojih konj spolzela po ilovnatein bregiu. Prvi od njiju, v ohraz rdeči kot kuhan rak, je najprej mojega ubogega tovariša g sabIjo udaril po glavi. Ko je izopet dvignil roko, da ga popolnoma konča, gem ga z vso 9ilo gunil z bodalom v bok. Ob enem pa me je drugi usekal čez ramo, da bi me bit na; rfvoje pregekal, ko bi ne bil imel ©polet. Kljub temu bi nie ba prebodel 9 saibljo, ko bi mu ne bil gtrel od zgoraj razčesnil glave. Pogledal sem kvišku in ugledal našega vojaka, ki 9e je bil do meč pogre-znil v ilovico. Slišal je bil rezgetanje konj in preklinjanje huzarjev ter je stopil na rob jame pogledat, kaj se godi gpodaj. »Tovarlšl« je rekel smejoč ge. »Zadnji ča9 je bill« Trepetal gem kot šiba na vodi in nigem mogel iizpregovoriti niti begede. Snel je bodalo in mi pomolil purško, da bi me izvlekel. Zgoraj gem ga prijel za roko in rekel: »Rešili 9te me . . ¦ kako ge pišete?« Odgovoril mi je, da ge ipiše Zan Pjer Vincent Od takrat gem gi večkrat miglil, da bi bil zelo grečen, ako bi mu mogel g čim U9treči, če bi 9e še kedaj naldjučno gegtal 9 tem možem. Dva drii poeneje pa je bila druga bitka pri Lipgikem, potem pa umikanje preko Hanaua, in nikdar več ga nrgem videl. Seržant Pinto iiv Ceibedej gta prišla malo pozneje. Cebedej mi je rekel: »Midva gva imela še grečo za sedaj, Jože. Zadrvja dva Pfalzburžana gva pri bataljonu . . . Klipfelna go huzar|i pogekali.« »Ali gi videl?« gem ga vtprašal pregtrašen. »Sem. Dol>il je več kot dvaijget udarcev s sabljo. Cebedejl Cebedejl je vpil« Po lcratkem premolku pa je pristavil: »To je grozno, če človek gliši na pomoč klicati prijatelja rzza mladih let, pa mu ne more na pomoč . . . Pa jih je bilo preveč . . . obkolili so ga.« Ta dogodek nas je užalostil. Domovina nam |e zopet prišla na misel. Predgtavljal gem si Klipfelnovo babico, kadar zve o njegovi smrti. Ta mi^el mi je tudi vzibudila gpo mine na Katarino. Odkar 90 bili napadli himrji pa do noči je osial naš bataljon na istem megtu in streljavkal s PrusL Mi smo jih ovirali, da niso mogli zasegti gozda, oni pa nag, da niamo pri-sli do vrt\a. Drugi dan smo zvedeli, zakaj. Ta grifi luiimreč gospoduje vsemu teku Parthe. Vdild topni§ld ogenj, ki smo ga slišali, je prihajal od divizije Domibrovakega, ki je bila napadla levo krilo pruske armade in je hotela priti na pomoč generaVu Marmontu v Mockernu. Tam pri Mockeriui je zadrrževalo dvajset tigoč Franoozov osemdeset tisoč Blucherjevih mož v neki grapi, pri Wachaui pa S€ je borilo stoinpetdeget tigoč Francozov proti dvesto tisoč Avstrijcev in Ru9ov. Streljalo je čez petnajst sto topov. Naše gtreljanje ics pušk pri Wideritzu se je slišalo proti onim kakor brnenje čebele v viharju. Včasih smo celo na oh>eh straneh ustavili streljanje, da smo poslušali . . . Ta boj ge mi je zdel nekaj groznetga in obenem nadnaravnega. Zrak je bil poln gimodnikovega dima, zemlja se nam je tresla pod nogami. Stari vojakv n. pr. Pinto, 90 rekli, da kaj takega še niso slišali. Proti še9ti uri je od leve gtrani pridirjal štabni častnik in polkovniku Lorainu prinegel povelje. Takoj nato 90 zatrobili k urmiiku. Bataljon je bil vgled napada pruskih huzarjev in gtreljanja itz pušk iizgubil šegtdeget mož. Bila je že noč, ko smo zapugtili gozdič. Med vozovi 9 smodnikom, razTvimi vozili, vTačajočimi ge armadnimi zbori, posameznimi, razkropljenimi oddelld in bolni§kimi vossovi, ki 90 čez dva mogta prehajali na drugo stran, smo morali čakati še dve uri, predno grao prišli na vrgto. Nebo ]e bilo oblačno, v daljavi se je zdaj in zdaj še glišalo grmenje topov, a končane go bile tri bitke. Sicer ge je govorilo, da gmo Ruge in Pruse premagali na drugi gtrani Lipgkega pri Wachaui. Tisti, ki so 9e vračali od Mockerna, va so bili mračni in glabe volje. Niiiče ni zaldical kakor po zmagi: »Živio cegarl« Ko smo bili končno na drugi gtrani, je marširal bataIjon pol ure dal&č ob Parthi do vagi Schonefeld. Noč je bila vlažna. Od utrujeno9ti 90 ge nain zapirale oči, g počasnim korakom smo šli s puškami na ramaih in povešenimi glavami dalje v temo. Za nami je še vedno trajalo defmranje od Mockerna vračajočih ge topov, vozov 9 gmodnikom in prtljago ter raznih čet. Včasiii 9O klici in ldetvice trengkih vojakov tn topništva, !ki ge je slcušalo preriti, pregluševali splošni hrup. Polagoma pa se je porazgubil ta vrišč. Slednjič smo prišli do pokopališča, kjer 90 nam ukazali raziti ge in zložiti puške. Sele zdaj sem drignil pogied in v mesečmi ugledal Schonefeld. KoLUcolcrat sem tam sedel v malf gostitni ¦»* Zimmerom r uti očeta Bintera, jedel dobro pečenko ki ptobelo vino, ko je bilo golnce še topio in ge )e okrog svetlikalo poletno zelenjel . . . Teh. čagov ni bilo večl Raaapostavile 90 ge 9traže in nekaj mož je odšlo v va« po drva in živila. Naglonil gem 9e ob cerkveni zid in «a-« gpal. Okrog treh zjutraj me je nelcdo zbudil »J0že«, je rekel Cebedej, »pojdi k nam in pogrej se« Če boš tai čepel, boš nazadnje še mrzlico doibil.« Kakor pijan od utrujenogti in bolečin 9em vstaL Gost, teivak dež je padal x neba. Tovariš me ]e vlekel k ognju, Jd se je vgled dežja kadil in puhal. A ogenj je bil samo za oko — grel ni. Ko pa mi je bil Cebedej dal požirek žge» nja, nigem več čutil hudega mraza in gem opazoval šotor-ske ognje, ki go plapolali na drugi strani Parthe. »Prugi ge grejejo«, je rekel Cebedej. »Zdaj so v na« šem gozdu.« »Ubogi Klipfel«, 9em odgovoril, »tudi leži tam dolL Njega ne zebe več.« Zobje 90 mi šklepetali. Te jbesede 90 naju zotpet ue-n lostile. čea nekaj časa me je vprašal Cebedej: »Ali ge še gpominjaš čmega traka, ki ga je nogil na klobuku v dan nflbora? — »Vgi gmo zapigani smrti, kakoc vsi drugi ruske armadel« je vpil . . . »Crn trak bom nosil . . . Žalujemo gami za gebojl« . - . Njegov mali ibrat pa je rekel: »Ne, Jakob, jaz pa ga nočeml« Plakal je, a Klipfel je vendarle vzel trak: hinzarje je bil videl v ganjah.« Med tem, ko je govoril Cebedej, gem 9e zopet sponi« nil vgega tega in tudi videl malopridne-ža Pinakla na trga, feako je orn trak vihtel nad glavo in lcričal nad mano: »He> šepavec, lepega traku ti je treba, traku za tigte, ld so se te« greckali. Sem piojdil«« Ta gpomin in mraz, ki me je izpreletaval do mozga, je napravil, da mi je zavrelo po žilah. — Nikdar več se ne vmeš domov, 9em miglil sam pri 9ebi. — Pinakel je imel prav ... vsega je konecl — Spomnil gem ge Katarine, tete Marjete in dobrega go9poda Guldena ter preldinjal tiste, ki 90 bili vzrok, da gem prišel gem. ¦ Okrog štirih zjutra|, ko ge je pričelo daniti, je prižto nekaj voz z živili. Razdelili so nam kruh, tudi nekaj mesa an žganja je dobil vgak. Dež je bil prenehal. Kudiaii smo pod milrm nebotrA, ai nič me nt ogrete. (Daije prihodn^lč.) .