Poročilo z drugega srečanja strokovnjakov za razvoj in prenovo podeželja ARGE od 29. do 31. oktobra 1989 Author(s): Branka BERCE BRATKO Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 61-63 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179909 Accessed: 31-08-2018 10:03 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:03:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV poročila St. 11 / 1990 razstavljcnih prcdmctih je hilo čutiti vitalnost in temperament tega naroda. In to je nekaj, kar je v našem času izpraznjenosti in razpotij ena od dobrih alternativ. Slovenska predstavitev je bila siccr skromna, vendar kvalitetna in po konceptu zelo bli/u katalonski. Zato je toliko bolj škoda, da nismo v Nagoji sočasno představili tudi Plečnikove razstave, še posebej, ker bo naslcdnji kongres ÍCSÍD v Ljubljani. Med ogledovanjem razstave se ti nehote vsiljujejo primerjave med Nagojo in Ljubljano. Jasno je, da so naše ekonomske možnosti neizmer- no manjše, da bo pri organizaciji sodelovalo bistveno manj ljudi (za Japonce je značilno, da že v priprave vključijo celo vojsko ljudi, ki do popolnosti izdelajo vse detajle) in da bo za ljubljanskim kongresom stalo majhno in žal tudi precej obubožano gospodarstvo. Zaradi vsega naštetega so takšne neposredne primerjave absurdně. Ljubljana bo morala izkoristiti svojo majhnost in svoje posebnosti kot glavne kvalitcte, uporabiti pa se bo dalo samo to, kar že obstaja. Kljub všemu je bilo v Nagoji tudi prizorišče, ki nam bi bilo lahko za vzor pri naših pripravah. Tretji del razstave, ob nagojskem gradu, je namreč i/hajal iz obstoječega pros- tora, hkral i pa je bil z manjšimi inter- vencijami prilagojen novim funkcijām. Odlično oblikovana drobna urbana oprema (svetilke, klopi, zastave, pergole ...) in provizorični objekti (razstavni in gostinski paviljoni, prodajalne, poštni urad ...) so pomagali ustvariti izjemno kvaliteten in atraktiven am- bient. V Ljubljani bo, ne glede na vključcvanje prizorišč v stari Ljubljani, središče dogajanja Cankarjev dom. Zato bi bilo nujno urediti odprte prostore okoli Cankarjevega doma in s tem zagotoviti, da se del dogajanja iz njegovega podzemlja přenese na piano (kar bi bilo dobro tudi ob drugih priložnostih). Največ poten- cialov nudi monumentalni trg, ki ga zaokrožata dve stolpnici in vzhodna fasada doma. Tam bi bila lahko razstava na prostem, prostori za posedanje, gostinski programi ... Z dia- oz. filmsko projekcijo na ploskve Cankarjevega doma pa bi lahko temu domu vtisnili še dodaten čar in popestrili dogajanje vvečernih urah. Na ta náčin bi lahko představili delo na kongresu, posamezne oblikovalce, šole itd. Tudi otvoritev bi bila lahko na prostem in bi lahko vključevala projekcijo in koncert simfoničnega orķestra. Na tak náčin bi bil mednarodni dogodek bolj povezan z mestom in javnostjo. Andrej Frjavec. dipl. inž. arh. Branka BERCE BRATKO Poročilo z drugega srečanja strokovnjakov za razvoj in prenovo podeželja ARGE od 29. do 31. ok- tobra 1989 Kaj je ARGE Že nekaj let je s strani regionalnih in meddržavnih organizacij in inštitucij uspešna pobuda za skupno in strokovno učinkovito delovanje iz- vedencev na globoke spremembe, ki se dogajajo v evropskem podežclskem prostoru. Evropsko združenje ARGE za razvoj kmetijske zemlje in prenovo vasi si je zadalo za cilj, da na nepolitičen náčin in preko državnih meja sodeluje in razvija pozitivně impulze pri razvoj u vasi in podeželja. Ustanovitveno srečanje je bilo Ieta 1988 v Freisingu, kjer so sodelovali strokovnjaki iz 17 evropskih regij z okoli 150 udeleženci-izvedenci, ki se ukvarjajo s problematiko prenove vasi. Drugo srečanje pa je bilo med 29. in 31. oktobrom 1989 v gradu Ketszthely n Madžarskem. Tema tega srečanja je bila vas in kultura in sem se ga udeležila kot strokovnjak iz Slovenije, ki je bil poslán s strani Republiškega komiteja za kulturo in Komiteja za kmetijstvo. Izhodišča in program delovne skupině za razvoj vasi in podeželja Na prvém srečanju so predlagali deset tem kot osnovna izhodišča delovanja ARGE. Le-te povzemam po dr. H. Magelu iz revije Agraris- che Rundschau št.3 leta 1989. 1. Zemljiška filozofija kot filozofija podeželskega prostora Potrebno je oblikovati filozofijo podeželja kot tisto filozofijo, ki bo združevala zemljiško, vaško in vaškoskupnostno filozofijo v filozofijo podeželja. 2. Enovitost vasi in podeželskega prostora Prostor in grajeno okolje sta ekološko, ekonomsko, estetsko, socialno-kulturno enotna, kar se odraža v enovitosti in enotnosti ter skladnosti vasi in podeželskega prostora v smislu povezane kultuře (s stališča kulturně antropologhe kot vidika kolektivne zavěsti in v planiranju podeželskega prostora kot zgodovinska matrica, ki jo je potrebno upoštevati). Vključevati je potrebno materialne in nema- terialne dejavnike razvoja, ki jih združuje kultura v antropo- loškem pomenu te besede. 3. Živeti s podeželjem Gre za zeleno in čisto okolje podeželja, ki naj bo naš življenjski prostor. 4. Občutljivost podeželskega pros- tora in kmečke grajene dediščine Problem izvedencev s področja graditeljstva - arhitekture, kra- j nskega planiranja in ekologije, ki se morajo povezati in prestopiti ozke okvire posamezne stroke, je sen- zibilnost tega prostora in dediščine. 61 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:03:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms 5. Lokálnost in avtonomnost regije. Vas in podeželje se bosta lahko raz- vijala le v okvirih lokalne avtonomijc, kompetenc in odgovornosti politiķe od spodaj navzgor in v regionalnih okvirih. 6. Obrobna področja manj razvitih in demografska problematika Podeželje in prebivalstvena problematika sta posebno pereča prav v manj razvitih, navadno obrob- nih območjih, kjer so prav ekonomski in ekoloski problemi toliko bolj prisotni in njihovo reševanje toliko bolj kompleksno. 7. Vloga identit cte in sprememb na vasi Eno najpomembnejših vprašanj pri náčrt ovanju bodočega razvoja vasi in podeželske krajině je identitcta in razvoj vasi, ki jih strokovno pokriva skupina izvedencev. 8. Koordinācijā agrarne in ekološke politiķe Kmetijsko in ekološko politiko je potrebno uskladiti in razpisati moratorij na prostorsko eksten- ziven razvoj podcželja. Nastati morajo novi programi funkcional- nega planiranja podcželja z urejan- jem prostora po ekoloških načelih. 9. Združitev ekonomije in ekologije Ekonomske nadloge v podeželskem prostoru morajo postati ekonomske naloge v tem prostoru. 10. Podpora mestnih skupnosti za razvoj podcželja Prizadevati si jc potrebno, da bodo mestne skupnosti razumclc problematiko razvoja podcželja, saj zadeva tudi njih. Meščanu ne sme biti podcžclje le přikladen prostor za odlaganje od- padkov (smeti) in brezplačcn rek- reacijski prostor, marveč vir regionalne identitete. Potrebno je pritegniti mesta in mestne skupnosti ter inštitucijc, da bodo sodclovale pri strategijah razvoja podcželja kot enakovrednega dela prostora regij. Kot pravi H. Magcl: "... etnologi, družboslovci,plancrji vedno bolj odločno zatrjujejo, da končno le podeželski prostor lahko mestnim 62 skupnostim zagotovi sociálno in ekološko preživetje." (Prav tam, str.47.) Vas in kultura Tokratno srcčanje je imelo moto: Globalno razmišljati- lokalno iz- vajati, na njem pa je sodclovalo 17 regij iz osmih evropskih držav. Kot je poudaril E. Proli, avstrijski deželni glavar, v otvoritvenem govoru, je potrebno sodclovati v "hiši Evropě in si prizadevati za ohranitev in raz- voj tisočero obrazov - identitete, ki predstavlja korcnine preteklosti in zagotovilo příhodnosti" (v referátu: Za kulturno identiteto). V teoretičnem uvodu je dr. E. Haindl z Inštituta za kulturno antropologijo in evropsko etnologijo iz Frankfurta izhajala iz teze, da bo skupno kulturno dediščino, predvsem kulturno raznolikost vasi potrebno ohraniti kot tisti generator ra/voja enotne "kulturno različne" Evropě. "Vas" je dobila nalogo za vzpostavitevsožitja med človekom in življenjskim prost orom, kar naj bi bil zgled tudi za razvoj mestnih skup- nosti. Velik pomen ima "vas kot dom", kot humano ekološka niša. Iz- hajati moramo iz pravil vaške skup- nosti, ki tcmcljita na samopomoči in samoiniciativi. Uporabljati je potrebno mehke metode in razvoj usmerjati od spodaj navzgor z največjo možno participacijo "prizadetih" prcbivalcev. Razvoj moramo stalno korigirati, in sicer predvsem neskladja med dol- goročnim in kratkoročnim prin- cipom, ki se najbolj zvesto odraža v prostoru. Kultura vasi ni iztrgan del sistema, marveč je del celóte in je hkrati dinamična matrica, preko katere se prilagajamo in razvijamo svoje okolje. Na srečanju je bila sprejeta antropološka dcfinicija kultuře, ki zajema náčin življenja v prostoru in času, torej dinamično in diahrono. Drugi dan smo odšli na strokovno ekskurzijo po izbiri. Na razpolago je bil obisk skupnosti Bak, kjer imajo tudi muzej na prostem, ali pa obisk zakotne vasi Kapolcs. Naš obisk Kapolsca je sovpadal z razglasitvijo Republike Madžarske, kar je bilo čutiti na vsakem koraku. Živijo med upanjem in pričakovan- jem, kot je bilo uvodoma řečeno. Prenovo pa so pričcli z zgledom mladega glasbenika iz Budimpešte, ki hkrati vodi tudi vaški orkester z ljudskimi glasbili. Delno je na vprašanje razvoja odgovoril minister C. Hutter, ki je dejai, da bodo obstajale le uspešne zadruge, sicer pa zasebne kmetije z lastno zemljo. Obiskali smo tudi kmečko pristavo, ki jo je zakupiła skupina mladih ar- hitektov, ki bo imela tam grafično delavnico in atelje. Samoiniciativno so raziskali lokalno- regionalne vzorce zgradb in jih razstavili v přis- taví; tako animirajo prebivalče, da bi znova cenili svoje stare stavbě in jih prenovili. Že sedaj za simbolíčen denar naredijo sovaščanom projekt prenove oziroma nove hiše po lokal- nih vzorih, kar je delno přikázáno v grafičnih prilogah. Tretji dan so bila ponovno predavanja; med predavatelji je bil gotovo najbolj zanimiv B. Wutz, kije govoril o kulturnem menežerstvu na vasi in razvija tezo, da so na podeželju potrebni ne le kmetijski, marveč tudi "kulturní pospeševalci" in da mora postati dcl te podeželske kultuře tudi skrb za stavbno dediščino, kajti za spomenike že uspešno skrbijo pristojne službě. Med najzanimivejše in ključne teme gotovo sodi poročilo J. Karasz o in- ternacionalizaciji identitete , ki predstavlja skupen projekt skupině in raziskujejo perspektive mladih v ruralnem prostoru in njihovo iden- titeto, predvsem koliko je inter- nacionalizirana in do kakšne mere ima še lokalne korenine. Zvrstili so se še referāti o uspešni implemen- taci^ kulturnih politik in raznih kul- turnih impulzih po regijah, vključno s poljskim nostalgičnim prispevkom iz Gdańska. Mi smo se oglasili le v ustni razpravi, ker smo opozorili na problematiko manj razvitih območij, na kratko metodološko představili This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:03:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV poročila št. 1 1 / 1 990 razvoj prenovc od objekta do dela naselja pa vse do razvojnega načrta območja. Povezavo med kulturo, ekološkim planiranjem in soudeležbo prcbivalcev bi bilo mo- goče doseči z enakovredno vlogo plancrja in kulturnega antropologa v interdisciplinarnem planerskem timu. Predstavljena je bila kul- turoloska analiza kot metoda za planiranje prenove naselij na primeru Kostanjevice, ki pomeni preseganje konflikta med splošnim in individuálním, mfcd planiranjem od spodaj in planiranjem od zgoraj, hkrati pa pomeni uvajanje soudeležbe prcbivalcev od začetne programske do implementacijskc fáze. Kot primera sta bila omenjena razvojni projekt FAO - Trebnjc kot primer celovitega razvoja manj raz- vitih območij in pa Spominski park Trebča kot koncept dolgoročnega razvoja SPT. Cîre za ckološko us- merjcn razvojni koncept v prostoru - območju naravne in kulturně dediščine. Združuje napředen spomeniškovarstveni koncept z raz- voj nim na planski náčin. Ob tej priložnosti je bilo Sloveniji tudi ponujeno, da bi organizsala enega izmed prihodnjih srcčanj izveden- cev. Vas in kultura Teze za zakjučno diskusijo je pripravil ponovno H. Magel: 1. Kaj je kultura in kdaj kultura na vasi Kultura je náčin življcnja in lista matrica ljudi, preko katere se prilagajajo in si prilagajajo okolje. Přišlo je do ugotovitve, da kultura ne sme biti na zadnjem, marveč na prvém mestu. 2. Prenova vasi je ohranjane iden- titete v hiši Evropě Identiteta je materialni in nematerialni del vaške in splošne kultuře, pri čemer je mestna že močno internacionalizirana in so se korenine kultuře ohranile predvsem na podcžclju. 3. Kulturno delovanje je pitrebno okr piti tako kot p enovo vasi Potrebno je razvijati filozofijo podcžclja v smislu tez pod točko 1. 4. Okrepiti raziskave povezav med kulturo, vasjo in vaškim zaledjem Kako deluje kultura na vas in njeno zalcdje, kakšne vplive ima pri raz- voju vasi in kako tovrstne raziskave operacionalizirati. 5. Kultura na vasi mora postati nova graditeljska kultura Razvoj kultuře na vasi mora potekati tudi v smeri kultuře graditeljstva kot nove vršte kultuře na vasi in izgrajevanje odnosa do slike krajině; razmišljati je potrebno tudi o vizuál- í sanaciji vasi in podeželja. 6. Soudcležba prcbivalcev se mora razviti v svojstveno kulturo To je predvsem problem plancrjcv, ki morajo razviti participacijo prcbivalcev na vseh planskih in im- plement acijskih ravneh kot posebno kulturo. Preučiti je třeba kako reagira skupnost in kakšno sood- ločanje je najprimernejšc? Izkazalo se je, da ni receptov, da je vsak primer poseben, vendar pa so tudi neke splošne zákonitosti. 7. Prenova je demokracija in priložnost za Evropo Sama prenova podeželskega pros- tora in znotraj vasi naj bo sama na sebi demokracija, ki je enkratna priložnost za "evropski dom regij". Naslednjc srečanje izvedencev bo v Baden-Wrttembergu predvidoma maja 1990. Za jasnejšo sliko o vrsti in vsebini predavanj prilagamo seznam predavanj, vsi materiali pa so na voljo pri meni in tudi v knjižnici UĪ. mag. Branka Berce Bratko, dipi, etnol. VSEBINA Omejujem se samo na prikaz strokovne vsebine, izpuščam poli ične govore. Uvodni teoretični referāti (29. oktober 1989) Erika Haindl: Kulturna politika kot vodilo příhodnosti Csaca Hutten Kulturno-politične perspek- tive madžarske vasi Josef Riegler. Prenova vasi - upanje za vas in mesto Strokovna ekskurija po izbiri (30. oktober 1989) Obisk občine Bak ali obisk občine Kapolcs Motivacije za kulturno delovanje na podeželju (31. oktober 1989) Bertalan Andrasfalvy: Kulturní vzgibi ljudske kultuře Bernhardt Wutz: Prenova vasi kot kulturni vzgib Janos Karas: Mladé generacije v Srednji Ev- ropi - Madžarski, Spodnji Avstriji, Tirolski, NDR, Bavarski Tomasz Paterka: Kulturni impulzi v podeželski regiji Gdansk Primeri uspešnih kulturnih motivacij prebivalcev na podeželju (31. oktober 1989) Renate Buchenauer: Gledališče kot kulturno gibalo Hans Heider. Vaška kultura kot gibalo kul- tuře Heinz Dorr: Telekomunikacije kot kulturni vzgib Tunde Szabo: Bodočnost madžarske vasi v Subenenburgen Zaključna diskusija 63 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 10:03:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms