MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Mfrtnltivo in uprava: Maribor, Goaposkaul.1t > i aieton ureduiitva 2440, uprava 24£t lahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. url ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase c prejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni račun St. 11.409 99 .JUTRA 99 Tragedi\o Poslednji dogodki na vzhodno-afriš-kem bojišču so potrdili resnico, da igra tudi v teh stvareh spretna režija važno vlogo. Lalii so se pokazali kot spretne režiserje, ki so v hržem tempu zrežirali ofenzivne akcije oh jezeru Ašangi in Gondaru, staroslavni abesinski prestol-*uci ter nato hiteli proti jezeru Tana in tani krstili neki vrh nad jezerom z imenom Mussolinijev vrh«. Vsa ta režija J<' imela edini namen, delovati in vršili ttioralični vpliv na ženevske diplomate. Režija ni mogla ostati brez učinka. Toda ne samo režija in psihološki triki ter ustvarjanje impresij: realnost teh *>ične nadmoči je bila vendarle odločilne važnosti. Mimo nje ni mogoče pri presoji abesinske tragedije. Abesinei so postali listi poskusni kunci, na katerih naj se kakor v viziji nakažejo grozote velike bodoče vojne. Pa tudi realnost tehnične nadmoči hi morda ne bila tako težka, da ne hi bilo usodnih napak v metodah vojskovanja na abesinski strani. Voj skovanje raznih rasov na lastno pest je doživelo popolen brodolom. Razen tega Se je izkazalo, da so bila napačna tista šusljauja na neguševa ušesa, ki so zatrjevala. da je frontalna napadalna taktika najuspešnejša. Levja hrabrost abesinskih vojščakov je morala v frontalnem vojskovanju navzlic vsemu podleči nadmoči italijanske vojne tehnike z vse-n»i nečloveškimi, brutalnimi in brezobzir ni mi pokončevalninii sredstvi. Česar ne-guš sam morda ni vedel, še manj pa njegovi svetovalci, je dotuhtal že A bdel K r i m, ki je dobro vedel, da se skozi *eta lahko upira tehnični nadmoči francoske vojske v Maroku edino s taktiko gnerilskega vojskov.nnja, ki ima v takS-n*h razmerjih vojnih sil največ izgleda "a uspeh. Obenem pa prinaša abesinska tragedija še drugi koristni natik. Takozvano jHiniano vojskovanje more oh vsem tem, kar so je grozotnega in brezčloveškega ‘•ogajalo na vzhodno afriškem bojišču, ”*ti še samo kruta fikcija ali naivna ilu-**ja. Zadostno pojasnjuje to trditev iz-iava nekega laškega častnika, ki jo je "al dopisniku »United Pressa«: »Vse je !?'*o kakor v nekem fantastičnem snu . .. Vedno vidim, kako frčijo po zraku Tile glave, roke in noge, ki so jih eksplozije laških granat trgale in cefrale z njihovih teles. Na vsak korak smo mo-r*di z napornimi skoki skakati preko “nesinskih trupel in obronki okoli nas bili dobesedno posipani z mrtveci«. Abesinska tragedija pa je prinesla tu-(1 Poučne informacije o tem, kako se je 'ojska vodila. Kolikokrat so prišla od vMi strani vprašanja, kako lo, da je šte-J’,'° žrtev eritrejskih kolonialnih oddel-0v veliko večje kakor pa italijanskih od 1 °lkov, četudi leti desetkratno prekašajo P° številu eritrejske »tovariše«. Ni si •)a<' mogoče drugače tolmačiti, če tudi bi skušala zadeva tako ali tako zasukati, f a 8o se eritrejski sinovi črnega pleme-j1,1 Pošiljali v borbo naprej, kjer je bilo 'a prestati prve krvave in žrtev pol-I'! sPopade /. abesinskimi oddelki. Pa I J^nost ni nič kaj časten list v kroniki (Uhkih vojnih uspehov, ker se jasno zr-11 1 v tem opreznost, da ne bi toliko Strahotno krvoprelii v Mincn Množica je vdrla v dvorec bivšega hrvatskega bana Mihaloviča in nato v groznem masakru poklala šest članov zagrebške mladinske organizacije 3RZ. Nato je razmesarila dobrovoljca Buto ter njegovo ženo in hčerko. Grozna bilanca masakra: 11 človeških žrtev. Edinstvena grozota razdejanja in uničenja. ^I,(‘'una vojna slava« pretrpela kakšne zokrnitve laškega vojnega prestiža r*. i Ciinim bojem bodala proti bodalu. 1 1 l<‘Pa se je rajši stavil na kocko lira- 5(>fitni nrnoljS ..„1-------„1.11. »tnva. ^Nev« ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Včeraj proti večeru so prispele v Maribor prve vesti o strahovitem masakru v Kerestincu pri Samoboru. Od začetka je bilo težko verjeti groznim vestem, toda kmalu se je potrdila resnica o edinstveno grozotnih dogodkih, v katere od začetka ni bilo mogoče niti verjeti. Ali se more kaj takšnega dogoditi? Kedaj bo posijalo sonce poniirjenja? Takšne in slične misli so se podile po glavj marsikaterega zaskrbljenega patriota in rodoljuba, Liski umor je imel še groznejše posledice. Vesti o dogodkih v Kerestincu so bile žal resnične. DELEGATI JRZ K BANU MIHALO-VIČU. S popoldanskim samoborskim vlakom so pripotovali v Podsused delegati JRZ Karlo Katanac. trgovec iz Zagreba, Predrag Golemovie, bivši policijski stražnik iz Zagreba, Ibrahim Mahmudbegpvič, dijak iz Tuzle, Aleksa Blagojevič iz Beo grada, Ivan Čipera, mehanik iz Orlovca, ter neki Volmus. Bila je to deputacija mladinske organizacije JRZ iz Zagreba, ki se je podala preko Rakitija na dvorec Kerestinac, ki je oddaljen kakšnih 5 km od Samomora. Naloga deputacije je bila. da se pri predsedniku banovinska organizacije JRZ za savsko banovino pri bivšem banu Milialoviču, katerega last je grad Kerestinac, pritoži proti mestnemu <5dborn JRZ v Zagrebu. Povdariti je treba, da je Karlo Katanac bil svojčas policijski agent in da so ga svojčas sumili, da je sodeloval pri znanem napadu na frankovskega prvaka dr. Budaka, ki je pozneje zapustil državo. Takrat je bil Katanac član četniške organizacije, ’ ki pa so jo pred leti razpustili. Ko se je u-stanavljala JRZ, je postal vodilen elan zagrebške mladinske organizacije JRZ. Ko so omenjeni delegati korakali skozi vas Rakitije, so nekateri prepoznali Katanca. Nastal je v vasi splošen alarm, ker se je domnevalo, da so najbrže vsi skupaj četniki, ki imajo nekaj v načrtu. KMETJE HRUMIJO SKUPAJ. Od vseh strani so kmalu zatem priha-hajalj kmetje, ki so hiteli za delegacijo, ki je v zadnjem trenutku prispela pred dvorec bana Mihailoviča. Ko so bili delegati pri banu Milialoviču, pa so se pred dvorcem slišali vzkliki. Ko je ban stopil k oknu, je videl pred dvorcem okoli 6000 kmetov, oboroženih s kosami, vilami, sekirami. Opažati pa je bilo, i je posvetil vse svoje skrbi in vso svojo pozornost. V zadnjem trenutku se ie posrečilo Buti. njegovi ženi in hčerki, da so se rešili iz goreče hiše in nato skušali pobegniti. Napadalci pa so jih v bližini hiše prijeli in strahovito razmesarili. Preostanke'njihovih trupel so našli strahotno zdelane in zmrcvarjene v bližnjem grmovju. Ni se pa doslej mogla raz jasniti usoda 10 letnega sinka pokojnega Jovana Bute. TRETJI IZBRUH SILOVITEGA BESA. Množica se je nato zgrnila proti vasi Plešivica, kjer je obležal mrtev kmet Ignacij Hercog, dočim je drugi kmet Tomo Rude nič smrtno nevarno ranjen. — Vzroki in posledice tega dejanja in zločina se raziskujejo. MNOŽICA SE RAZHAJA, OROŽNIKI PRIHAJAJO. Sele sedaj se je razbesnela množica pričela razhajati, potem, ko je talce izpustila. Kmalu zatem pa so pribrzeli v Kiestinac avtomobili z orožniki in zastopniki banske uprave in sreskega načelstva. Pričela sc je preiskava In so sle dile številne aretacije kolovodij strašnega masakra. Dvorec bana Mihaloviča je zastražen od orožnikov, ki so zasedli razen tega najvažnejša križišča v bližnji in daljši okolici, da bi se preprečile n.'>-dalnje katastrofe. PREISKAVA IN ARETACIJE. Sodna komisija je takoj vršila ogled PozoriŠča groznih dogodkov. Imela je ogromno dela in truda pri identificiranju žrtev, ugotavljanju krivde in obdukciji, ugotovilo se je, da so pri pokoljii sodelovali kmetje iz vasi Kerestinec, Rakitije, Zdenčine in Kupinec. Aretiranih ie bilo več kmetov. ČETNIK JE BIL SAMO EDEN. Nekateri zagrebški listi so poročali, da so člani deputacije JRŽ bili pretežno čet niki. Službeno so izjavlja, da je bil samo Katanac svojčas član četniške organizacije, ki pa je bila pred dvema letoma razpuščena. PORAZEN VTIS je napravila vest o strahotnem kfvo-prelitju vseh delih naše države, posebno pa v Beogradu. Splošno mnenje, je, da je treba najti načina in sredstev, da se s preprečenjem takšnih groznih stvari in dogodkov ustvarijo možnosti pomirjenja in znosne politične atmosfere. SfJudskevtsie Sz Sokolske župe Maribor Dne 21. VI. t. 1. bo slavnostno otvorjeu Sokolski dom v Slovenjgradcu. Ker bo ta dom nosil naziv -Sokolski doni Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja« m ker je Nj. Kralja blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad to velevažno obmejno slavnostjo, je letošnja glavna župna skupščina soglasno sklenila, da je udeležba obvezna za vse edinice naše župe. Bratsko pozivamo vse tiste, ki se nameravajo udeležiti letošnjega pokrajinskega zleta v Subotici, da se takoj priglasijo pri svojem sokolskem društvu oz. četi. Naraščajski zletni dnevi so 14. dp 15. junija, glavni zletni dnevi pa 27. do 29. junija. Zleta se bodo številično u-Jeležili tudi br. čehoslovaki, Bolgari pa so najavili 2000 udeležencev. Odbor je zaprosil naslednje vozne o-lajšave: 90% popusta za naraščaj in deco ter njih vodnike, za vse telovadce, sokolske godbe in sok. konjenico ter za vse člane uprav sokolskih edinic (če so pa ti obvezni telovadbe, morajo nastopiti); 75% popusta za vse Sokole netelo-vadce) t. j. ki niso obvezni telovadbe). Olajšave bi naj veljale za naraščajske dneve od 10.—17. junija a za glavne dneve od 25. junija do 2. julija. Cene zletnim znakom so za naraščaj 15 za članstvo čet 15 za telovadce 25 in za ne-telovadce 40 Din. S tem znakom imajo Sokoli pravico do vozne olajšave, brez plačno skupno nastambo in vstop k vsem zletnim prireditvam. Za državne uslužbence je zaprošen dopust od 23. junija do 2. julija, ki se jim ne bo vračunal v redni dopust. Zleta Rumunskih gimnastikov v Bukarešti se lahko udeleže izključno tisti, ki se bodo udeležili zleta v Subotici, odkoder se bo nadaljevalo potovanje. —• Zdravo! Pokrajinski zlet v Subotici. Že preteklo leto se je nameraval prirediti v obmejni Subotici sokolski pokrajinski zlet; radi tehničnih ovir se je pa isti preložil na letošnje leto. Glavni zletni dnevi so od 27. do 29. junija. Naraščajski dnevi pa so od 13. do 14. junija 1936. Za vse udeležence, člane sokolskih edinic, je za zlet dovoljena četrtinska vožnja. Prve prijave morajo poslati društva zupi že do 20. t. m., ker mora poslat; te pripravljalnemu odboru, da ve, kako veliko bo potrebno telovadišče, koliko mora poskrbeti skupnih in privatnih stanovanj. Kdor se- namerava udeležiti izleta, naj se prijavi pri svojem društvu. Zlet romunskih gimnastov v Bukarešti. Romunski gimnasti praznujejo 3., 4. in 5. julija t. 1. dvajsetletnico vstopa Romunije v svetovno vojno. Ob tej priliki imajo velik zlet v Bukarešti. K slavnostim je povabljeno tudi naše Sokolstvo. Savez SKJ je sklenil, da se udeleži *e prireditve z večjim odposlanstvom Prijavljenci sc udeležijo subotiškega zle- I ta, nato pa nadaljujejo pot v Bukarešto. Otvoritev Sokolskega doma v Slovenjgradcu. Agilno Sokolsko društvo v Slovenjgradcu si je zgradilo že leta 1929. prvi Sokolski dom. Po svojem načrtu si je zgradilo tedaj le najnujnejše prostore. V lanskem in letošnjem letu je tudi to delo že izvršeno. Nekatere stranske prostore, ki so tudi potrebni, pa je odložilo za poznejše čase. Neumornosti članstva se je zahvaliti, da je dom v tako kratkem času po dograditvi prve etape že danes popolnoma dokončan. Dom je med najlepšimi podeželkimi sokolskimi domovi v naši državi. Društvo se je obrnilo na dvorno pisarno za dovoljenje, da nosi ime »Sokoski dom viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«. Društvo je dobilo prošnjo ugodno rešeno, in je pokroviteljstvo nad proslavo otvoritve doma prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Otvoritev se vrši v nedeljo, dne 21. junija 1936. Bo to največja prireditev v tem letu v Mariborski sokolski župi, saj je ta obvezna za vse edinice župe. Usoden sunek našemu narodnemu gospodarstvu Na občnem zboru zbrani zastopniki vseh panog lesnega gospodarstva in trgovine z lesom, ugotavljajo: 1. da je naša lesna trgovina in industrija že štiri leta pasivna ter ne zmaguje več svojih plačilnih obveznosti. Da radi zamrznjenja klirinških terjatev niti ne more več plačevati tekočih dolgov in obresti in se zato eksekucije in dražbe podjetij stalno in strahotno množe. 2. Da so usahnili krediti, ker se Narodna banka ni zavedala svojih dolžnosti kot Narodna banka in na mesto, da bi olajšala in povečala možnost najetja cenenih kreditov, jih je v dobi največje krize ukinila privatnikom kakor denarnim zavodom v Dravski banovini. V koli kor je pa kredite dajala, jih je razdeljevala in podeljevala neenakomerno na pokrajine. 3. Da je bilo danih nešteto resolucij, protestov in intervencij od strani predsedstva z zahtevo, da se prenehajo zaračunavati po neutemeljenem nizkem kurzu naša dobroimetja v tujih valutah, ki jih je naša trgovina prisiljena vnov-čevati pri Narodni banki. Zato apeliramo na kraljev>kj vlado m predlagamo: 1. Da sc lesne tvrdke, ki so zašle dejansko preje v krizo nego naš kmet, zakonito zaščitijo slično kakor denarni zavodi in kmetje. Zaščita naj prvenstveno obsega plačila in odmero obresti za zneske. katere dolgujejo denarnim zavodom in da zaščiti naše že vplačane zneske na račun italijanskega kliringa. 2. Da se ustavijo in odiože vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve razdolženja in do normalizacije našega denarnega trga, da se tako obrazuje lesna trgovina, ki se nahaja izključno v nacionalnih rokah, pred popolnim propadom, kar bi imelo za vse gospodarstvo Dravske banovine katastrofalne posledice, ker lesno gospodarstvo ne more vzeti na znanje nobenih izgovorov. 3. Da država poskrbi, da dobe lesni trgovci in industrijci potrebne kredite za obnovo lesnega gospodarstva in da se razveljavijo vse kazni izrečene za nekrita uverenja do leta 1932. 4. Da Narodna banka zaračunava in izplačuje dobroimetja v tujih valutah po dejanskem mednarodnem dnevnem kurzu ter da izplačuje vse odtegljaje pri redno dospelem kliringu vseh valut. 5. Da država prilagodi železniške tarife tako, da bo mogoče plasirati naš rezani in obdelani les tudi na jugu naše države. Odločno pa protestiramo proti zapostavljanju in neupoštevanju naših pravic nih zahtev in predlogov, ki jih s ta vi jam" že več let. ' ■ zadale sankcije, predvsem trgovini z lesom, od katere živi na tisoče slovenskih ljudi. Na nedavnem občnem zboru Lesnega odseka Zveze trgovskih združenj v Celju se je sprejela sledeča pomembna resolucija: Svetovni prvak v table tenisu v Mariboru poražen Neoficielna meddržavna tekma Avstrija : Jugoslavija se je končala z zmago Jugoslavije v razmerju 5:4 rinko:Morgenrot 2:0 (21:18, 21:19); Se-nekovič:Gobl 2:0 (22:16); Hartinger:Ma-riuko 2:0 (22:20, 21:10); Morgenrot: Stein 2:1 (21:12, 12:21, 21:19); Gobi: Marinko 2:1 (21:13, 20:22, 21:11); Senekovič :Morgenrot 2:0 (21:14, 21:12); Har tingenStein 2:0 (21:19, 21:18). Končni rezultat torej 5:4 za naše barve. Sinoči se je vršilo v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici neoficielrao srečanje med jugoslovansko in avstrijsko reprezentanco, ki se je končalo z nepričakovano zmago naših fantov. Za naše barve so tekmovali Senekovič (1SSK Maribor), Marinko (Hermes) in Stein (ZKD, Zagreb), Avstrijo pa je zastopala ekipa SK Vindobone z Dunaja, novopečeni svetovni prvak, v postavi Hartinger, Gobi, Morgenrot. Tekmovanje, kj je trajalo od 20.30 do 23.45, je bilo izredno slabo obiskano in je bilo navzočih jedva 20 gledalcev! — Tehnični rezultati so bili naslednji: Se-nekovič:Hartinger 2:0 (21:11, 21:15); Stein:Gobi 2:1 (19:21, 21:9. 21:15); Ma- Delegiranje sodnikov. Jutrišnjo predtekmo sodi v Mariboru ss Bizjak. Stranski sodniki za pr v. tekmo Železničar -Atletiki gg. Klipstadter (Rapid) ter Murko (Maribor). Poverjenik. OOLNP v Mariboru službeno. Prvenstvena nog. tekma SK Gradjanski : SK Lendava se vrši 19. IV. ob 16.30. Tajnik. V. Pedagoški teden bo v dneh od 20. do 25. aprila 1936 v dvorani Ljudske univerze (prej kino Apo lo) se sledečim sporedom: 1. ponedeljek 20. aprila: »Kako ohranimo otroke zdrave«. Dr. .1. Vrtovec, ravn. Zdravstvenega dorna. 2. torek. 21. aprila: »Pravilna zaposlitev dece v predšolski dobi«. V Rode, nast. meščanske šole. 3. sreda, 22. aprila: »Kako naj podpirajo starši svoje otroke pri učenju«. A. Žerjav, past. in-šole. 4. četrtek. 23. aprila: »Težkoče domače vzgoje pri dozorevajoči mladini«- S. Sila, prof. na hum. gimn. 5. sobota, 25-aprila: »Bistvo in zdravljenje govornih motenj prj otrocih«. V. Mazi, strok, učit-na gluhonemnici v Ljubljani. Začete^ predavanj dnevno ob 20. ui, Vstopnine n'- Debut treh miadih v gledališču Lepi uspeh Tite Veljakove, ki je debatirala kot pilotka Siegrid Koubinova v. satirični komediji »Kariera kanclista IVinciga«, je nedvomno dala marsikateremu mlademu, nadarjenemu, ter na gledališki oder ležečemu toplo spodbudo Takoj potem so se zglasili pri gledališki upravi kar trije pripadniki mlajše tea-ter.ske generacije, ki so. želeli nastopiti v Zweigovi drami »Siromakovo jagnje«. So to gdč. Tuši Rajnerjeva in gg. Josip Borko in D. Pohor. Rajnerjeva je prevzela vlogo Bclilotte, J. Borko lajt-nanta Fouresa, D. Pahor po vlogo Fou-cheja. V četrtek zvečer so nastopili in treba priznati, da so uspeli. V gledališču je bilo še precej gledališke publike, ki jo je nastop treh mladih zanimal in ki ni štedila s toplim priznanjem, ko je spoznala, da ima pred šeboj nadarjene, vešče mlade igralce, ki se v odrskih stvareh dobro razumejo. Gotovo je, da je pripadel največji delež uspeha gdč. Tuši Rahierievi. Mlada igralka je absolviraia dunajsko državno akademijo in se je že na odru ljubljan • ske drame uspešno uveljavila v »Izdaji pri Novari«, »Beneškem trgovcu« in v Vombergerjevi komediji »Zlato tele«. Rajnerjeva je prikupen odrski pojav. Poleg nežno milega glasu s prav simpatičnim prizvokom, jo odlikuje cela vrsta drugih odrskih vrlin, ki so za uspeh nujno potrebni. Na odru je njen pokret živahen, poln toplote, prisrčnosti in okretnosti. Njena izgovorjava ie jasna ter tehnično in jezikovno pravilna Besedilo ji teče gladko, brez najmanjše motnje. Četudi je vloga Bclilotte precej trd oreh tudi za zrelejšo umetnico, se je Rajnerjeva vendar s toliko temeljitostjo natančnostjo in analitično tenkovestnostjo zagrebla v to podobo težko preizkušene mlade žene, da je smatrati njeno stvaritev kot zrel odrski umotvor. Prav nič si ni treba prikrivati, da bi tudi mariborsko gledališče potrebovalo tako odlično odrsito moč, ki bi zelo osvežila naš gledališki ansambl. Josip Borko je bil drugi debuiant. Je absolvent praškega državuega konservatorija in je že na nekaterih praških odrih žel lepe uspehe. Kot lajtnant Fou-res pa se je prvič predstavil slovenski gledališki javnosti. Njegovo oblikovanje ni morda dosezalo svariteljske višine, ki jo je izkazovala gdč. T. Rajnerjeva, upodobil pa je tega lajtnanta Fouresa vendarle na način, ki priča o talentu, ambiciji in neugnani prizadevnosti. Dočim je bilo v Belilotti T. Rajnerjeve zaslediti sila malo krcacijskih momentov, ki bi posveževali spomin na Bclilotto B. Ras-bergerjeve, je v tehniki podajanja in celotnem zamisleku bilo ob Borkovem Fou rčsu trenutkoma to in ono opaziti, kar bi moglo spominjati na P. Kovičevega lajtnanta Fouresa. Navzlic vsemu pa je bila njegova maska prav dobra. Glas mu doni simpatično, četudi je mestoma preslaboten, ter prehaja v neke vrste retoriko. Jasno je bilo izluščiti, da ima Borko za seboj dobro šolo, kjer posvečajo posebno pažnjo tehniki izgovorjave. Tudi je povsem umljivo, da ne more biti stopnja okretnosti, gibčnosti in prožnosti na neki ravnini, do katere se odrski tvorec pribori šele po daljši oraksi. Na nekaterih najtežjih mestih (ob ločitvi hi j zaključnem prizoru pred Fouchejem) se je prav dobro držal in je bilo njegovo prikazovanje povsem prepričevalno in —' učinkovito. V vlogi policijskega ministra Fouche-ja pa se je uveljavil tretji debutant S-Pahor. Njegova podoba je bila kakor iz-klesana ter je uspeh nesporen. Treba Pa je pri tem upoštevati, da je Foucheje'-: lik D. Pahorja podzavestna delna kopih1 Furijanovega zainisleka — kolikor je kopiranju jasno dognane Fouchejeve z£° dovinske osebnosti sploh mogoče govoriti — in bi bilo želeti, da bi bil Pahor nakazal morda kakšno drugo poanto v interpretaciji te vloge, tako da bi bil° lažje presojati njegove odrske vrline-četudi je izkazal zgovorno legitimacij*1 za odrsko udejstvovanje. Celotna bilanca beleži uspeli in je treba dati priznanje gledališki upravi. daje mladim in nadarjenim ljudem možnost, da razodevajo svoje talente in SP°' sobnosti ter s tem nudijo možnost Pa' metne selekcije pri spopolnjcvanju na' šega gledališkega ansambla, v kolikor le pač to združljivo s finančnimi možnost' mi. —ec. g m n oir«n HUusiBotskž tfc VI. seia mestnega sveta č tem iu oužm Za četrtek 23. tm. je sklicana VI. seia mariborskega mestnega sveta. Na sporedu obravnavanj I. odseka so razne personalne zadeve. Pravtako v II. odseku. III. odsek. Izvolitev odseka po uredbi o pospeševanju turizma. — Načrti za gradbo nove tržnice. — Stanovalci v Delavski ulici, prošnja za preimenovanje te ulice. — Motorna vozila, zvočni signali prepoved uporabe zvočnih signalov ponoči. — Preimenovanje Strossmajerjeve ulice severno od Koroščeve ulice. — Ehm Edo, parcelacija na mestni meji, preložitev potoka ob Radvanjski cesti. — Reiser Terezija, parcelacija ob Meljski cesti. — Globan Ivan, parcelacija. IV. odsek. Zamenjava vojašnic. — Nakup vojaških skladišč za carinarnico. — Preložitev kablja, vodo- in plinovoda pod razširjenimi hodniki na Meljski cesti. — Razdelitev podpor kulturnim društvom in revnim dijakom in tujsko-prometnih podpor. — Kanalizacija Tvorniške ceste — Ureditev cestišča in kanalizacija Kamniške ulice. — Naprava hodnikov: plačilo stroškov. — Dr. Rosina Igor, prošnja za odpis stroškov za napravo hodnika. — Odpis davka na nezazidane parcele. — Novak Matija, prošnja za odpis davščine na nezazidane parcele. — Berhtold Marija, detto. — Klančnik Iv., prošnja za pavšaliranje uvoznine. -Reiser Terezija, prošnja za znižanje pri-rastkarine. — Sirotišče šolskih sester v Melju, prošnja za oprostitev večje porabe vode za II. polletje 4935. — Družba Marijinih sester za postrežbo bolnikov v Mariboru, prošnja za odpis večje porabe vode. — Bračko Bogomir in Marija, prošnja za izbris odtujilne odpovedi za prodajo bivše mestne parcele št. 288-5 k. o. Koroška vrata. — Valenčič Ela, nakup parcele št. 448-8 k. o. S. Magdalena. — Prodaja dela Ipavčeve ulice Branku Sučeviču. — Leskovar Josip in Erika, prodaja sveta za regulacijo Vrtne ulice. — Petrovič Berta, nakup parcele št. 167-8 k. o. Sv. Magdalena. — Stergar Angela, nakup parcele št. 166-9 k. o, Sv. Magdalena. — Kodela Franc, prodaja parcele št. 457-1 k. o. Sv. Magdalena mestni občini. V. odsek. Furlan Terezija, prošnja za dovolilo za obrt gostilne na Glavnem trgu 19. —-Matel Štefanija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne v Taborski 2. — Jovanovič Ivan, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne v Mlinski ulici št. 9. — Trafela Marija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Po-brežki cesti 46. — Pavalec Martin, prošnja za premestitev obrta izvoščkov iz Vrtne ulice 17 na Koroško cesto 80. — Potočnik Ivan, prošnja za premestitev obrta izvoščkov iz ulice Ob železnici 2 v Vrtno ulico 17. Mestna podjetja. Nabava 4 novih avtobusnih šasij. — Tvornica Ehrlich, razširjenje obrata, podaljšanje dobavne pogodbe za tek. — Grušovnik Leopoldina. prepis hišice Delavska ul. 27 na Marijo Turič. — Herzog Franc in Ana, prepis hišice Koseskega ul. 39 na Henrika Vidoviča. Hom p6fdemal Českv klub. Dramatični odsek priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke gledališko predstavo »Tulaska krev«. ljudska igra s petjem. Sodeluje klubov orkester. Vabimo rojake kakor tudi prijatelje našega kluba, da nas v čimveč.iem števihi počastijo s svojim obiskom. Esperantsko društvo vabi svoje člane in vse prijatelje esperantskega gibanja na svoj občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 23. aprila 1936 ob 20. uri v hotelu »Orel« (Aljaževa soba). Odbor. Sokol Maribor I. priredi prvo veliko Pomladansko veselico dne 10. maja na svojem letnem telovadišču. Zabave in veselja na naši veselici ne bo manjkalo. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo in društva na to veliko prireditev ter prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. Vstopnine pri nas ne bo, zato bo preskrbljeno za razne zabave, posebna pa za deco. Gugalnica, vrtiljak in razno! Zdravo! Kino kavarna. Dnevno in v nedeljo Popoldne ob 5. uri veliki spored 2'A ame-rikanska cowboya s popoldanskim koncertom od 5. do 7. ure. Točna postrežba, solidne cene. Lutkovno gledališče uprizori zadnjo ■grico te sezone v nedeljo 19. aprila ob uri in sicer »Jurček išče strahu«. Občni zbor Kreditne zadruge drž. u-shižbencev se vrši danes v soboto, ob '9.30 v mali dvorani, občni zbor Nabav-'ialne zadruge drž. uslužbencev pa jutri v nedeljo ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma. Moto Šport klub »Pohorje« Maribor, starta v nedeljo 19. aprila ob 13.30 uri 11.30) na trgu Svobode k svoji letošnji ctvoritvei vožnji ki je zvezana s počasen je m člana. Vozi se v Št. Ilj, kjer je v gostilni Vaupotič za dobro zabavo pre skrbljeno. Člani in prijatelji športa se naprošajo, da se polnoštevilno udeležijo te Prireditve. Polovična vožnja za »Mariborski te* ©n«. Minister za promet je dovolil pomično vožnjo na vseh državnih železnicah za vse obiskovalce »Mariborske-tedna« z veljavnostjo za odhod na MT od 30. julija do 9. avgusta, za vrni- tbv <*i 1. do 19. avgusta. Predavanje za vse lahkoatlete mariborski klubov ima športni učitelj g. Klein danes zvečer ob 20. uri v društvenih pro štorih SK Železničarja (pod tribuno na igrišču). Vinotoč Curk, Vinarje, otvorjen. Novinarski klub. Drevi ob 20. uri v restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti važna seja! Rezervni oficirji se zberejo 23. t. ni. ob 20. uri pri »Novem svetu« k občnem zboru UROJR. Ljudska univerza. V petek 24. aprila nadaljuje naša kulturna institucija s svojim delom in sicer ima v svojem programu nekaj še prav zanimivih prireditev. Tako bo predaval prihodnji petek o svojem velikem potovanju »Okoli Afrike« na podlagi 'bogate zbirke skioptičnih slik naš svetovni potovalec in poljudni predavatelj g. prof. Ivan Knific iz Ljubljane. Iz banovinske službe. Za 'banovinskega kmetijskega pristava pri sre9kem načelstvu Maribor levi breg je imenovan inž. P. Ferlič. Smrt kosi. V Jan Kolarevi 6 je preminil v starosti 78 let prevžitkar Janez Krapša. V splošni bolnišnici pa so umrli: 79 letni pekovski pomočnik Anton Piki, 31 letni pleskar drž. žel. Robert Prašnikar in 59 letna posestnikova žena Marija Ravferjeva. Žalujočim naše topk> sočutje! Poziv trgovstvu. V ponedeljek dne 20. tm. bo zopet dostavljal naš dostavljač »Trgovski list« vsem onim trgovcem, kateri so ga dobivali dosedaj po pošti in to samo sobotno številko. Prosimo naše članstvo, da nihče ne zavrne našega sta-noveskega glasila, temveč s takojšnjim prevzemom istega in plačilom malenkost nega zneska Din 1.— omogoči neovirano in brzo dostavo lista celotnemu našemu članstvu! — Prečitajte zadevni propagandni letak! . razredne loteme so prispele. Dobe se v mariborski glavni kolekturi, bančni poslovalnici BEZJAK • Gosposka ulica 25 Prihodnje žrebanje 12. in 13. maja Afrik žimo, volno, vato na veliko in malo dobavlja najceneje FRANJO NOVAK Vetrinjska 7 Koroška 8 |VV. REPERTOAR. Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Sv. Anton vseh zaljubljeni patron. Red A. Nedelja, 19. aprila ob 15. uri »Princezka in pastirček« Globoko znižane cene. Zadnjič. — Gb 20. uri »Cigan baron« Znižane cene. Zadnjič. Zadnja letošnja otroška predstava. Jutri, v nedeljo, 19. tm. ob 15. uri bo zadnja letošnja otroška predstava in sicer uprizore Golievo zabavno pravljično igro »Princezka in pastirček«. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane ceno in stane najcenejši sedež le Din 4.—. Straussov »Cigan baron« zadnjikrat in po znižanih cenah. Med najboljšimi in najlepšimi klasičnimi operetami ie brez-dvomno vedno privlačno Straussovo delo »Cigan baron«. Zadnja letošnja uprizoritev te operete 'bo jutri, v nedeljo zve čer. Veljajo znižane cene. Prihodnji četrtek bo premiera Kranjčeve drame »Direktor Čampa«. Drama je klic mlade generacije po razumevanju, .upoštevanju in pcauaci. Železniški popusti za Pohorje. V potniški tarifi, ki določa popust za obiskovalce Jadranske obale, zdravilišč in letovišč in jezerskih krajev v kraljevini Jugoslaviji, je nastala izprememba glede obiskovalcev Pohorja. Po tej izpremem bi se za Pohorje odobri popust, da se pri železniških postajah Maribor gl. kol., Ruše, Sv. Lovrenc na 'Pohorju, Brezno, Ribnica, Mislinje, Orehova vas, Slivnica, Hoče, in Slovenske Konjice lahko izrabi za te-le izletne točke: Mariborska koča, Pohorski dom. Koča na Pesku, Klopni vrh, Ruška 'koča, Ribnica na Pohorju, Seniorjev dom in Sv. Bolfenk. Bi vanje v Ribnici na Pohorju bo potrdila občinska oblast, v dnugih krajih pa u-prave domov. Dalje pri postajah Slov Konjice in Zreče za višinske kraje Skomarje, Sv. Kunigunda na Pohorju in Resnik bo za občino Zreče potrdila v vsakem od teli krajev določena oseba. Bivanje za občino Oplotnico bo potrdila za to določena oseba v Kebeju. Prispevki za tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Morije na Pohorju. Vljudno opozarjamo vse naše tovarne in tvrdke, da se bodo v prihodnjih dneh zglasile naše članice z nabiralnimi polami za našo tombolo ter prosimo za blagohotne prispevke. — Zensko društvo Maribor. Tukajšnji gasilski četi je daroval gosp. Franc Falaster ob prvi obletnici smrti blagopokojne gospe Antonije Fialkovske 300 dinarjev. Mesto venca na grob pokojnega g. Matije Misleta pa je darovala gospa Ivana Beitzel 100 dinarjev. Posnemajte! Tujci v Mariboru. V mesecu marcu je bilo pri mariborski policiji priglašenih 924 tujcev, od katerih je bilo 346 iz inozemstva, največ iz Avstrije, in sicer 144, Nemcev je bilo 62, Čehoslovakov pa 56. V Dravo...? Pred dnevi je neznano-katn izginila sestra posestnika Fr. Ulbina v Dogošah Elizabeta. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Pri preiskavi so sledovi vodili k Dravi in obstoja prisvoj cih bojazen, da je skočila v Dravo. Ker |e ponarejal tisočake in stotake, četudi na prav laičen način, je mali senat obsodil danes 42 letnega Vinka Vnuka iz Bodkovcev na leto dni robije, 1000 Din globe in na izgubo častnih drž. pravic za tri leta. Otroci med seboj. V Zgor. Kungoti je neki 13 letni šolarček napadel 14 letnega sina čevljarskega mojstra Franca Kosija ter ga z neko lato s tako srlo udaril po roki, da so raoralr Kosija prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Vidmajerjeva in Savostova lekarna, jutri v nedeljo Albaneževa in Si-rakova, v ponedeljek pa Vidmarjeva in Savostova lekarna. Kako bo z, vremenom. V prostih legah še močni zapadni vetrovi. Spremenljivo. včasih tudi jasno, toda s krajevnimi padavinami. Zelo hladno. Tako pravi dunajska vremenska napoaed. GRAJSKI KINO. Danes zopet fMm, ki bo vsakogar zabaval. »VROČA KM«. Sijajna veseloigra, čardaš, ciganska i,eiiba, ljubezen itd. Marika RSck, Hans Stiiwe in Paul Kemp. K*no Union. Danes vetesenzacijskj film iz pragozdov: >V džungli«, Har o r u, 'dne T8. fV. 1936. ^GENIJ SABA-N-OV: Jutra o trati 5. Mtoštemiie fteefeseeja ftafaja Roman »Menite?« >0 tem sem trdno prepričan.« »"Potem sem izgubljen...« »Tako, vidite, da je en poizkus več ali •nanj brez pomena. Pripravite mi topilni aparat!« Pilot je odhitel v delavnico in se vr-nil z naročeno pripravo. Inženjer se je neutegoma lotil dela, a tudi tokrat brez uspeha. Nazadnje je jezno zaklel: »To kovino je napravil sam hudič.« »Se ne tali?« »Ne.« »Potem je tudi to delo zastonj. Vse ie zastonj ...« »O, tako naglo se pa ne vdam,«: je vzkliknil inženjer razkačeno. »Čakajte!« Odhitel je nekam in se vrnil čez deset minut z zabojem steklenic. Vzel je prvo, io odmašil, polil kovino z nje vsebino in se znova lotil prežiganja. Uspeha tudi tokrat ni bilo, odnehal ni. Po vrsti je uporabljal kisline, ki jih je imel v steklenicah, dokler ni nazadnje le cpazil pr-vega, dasi komaj vidnega uspeha. Pod hplivom kisline in plamena se je pričela kovina vendarle mehčati. »Tudi hudič se da ukrotiti, samo s pravim sredstvom,« je dejal. -.Sedaj vem, kaj je.« »Bo šlo?« »Bo.<- rrudil se je dalje in luknja je vidno naraščala. Končr.o je dosegla zapiralo in Gal je posvetil vanjo. »Zmagali ?mo'« je vzkiiknii. »Kaj je?« »Vaš vložek ie zdrknil prenizko, zato je ostal kontakt neprekinjen, dasi samo v ozkem gorenjem delu. Dajte mi zopet pločevino!« Pilot mu je dal zaželjeno in inženjer je poizkusil dvigniti izolirni vložek v celotno višino zapirala. Ker so se vrata tiščala skupaj, to ni bilo lahko, vendar je čez nekaj časa opazil, da se vložek dviga. uval ga je kvišku milimeter za milimetrom. Nazadnje je bil kontakt vključen samo še za četrtino milimetra, vendar je bila sila toka še. vedno tako velika, da se vrata niso dala odpreti. A prav :-;a tisto četrtino milimetra se viožek ni in ni hotel dvigniti. Inženjer se je muči! in potil kakor še nikoli v življenju. Zavedal se je, da je od te četrtine milimetra odvisna vsa nadaljnja usoda njega samega, njegove izvoljenke, pilota Bonifacija Urb?.na in vsega človeštva na zemlji, ako se mu ne posreči dvignit' vložka še za to četrtino, bo za vedno vsega konec. Segel je zopet po ostrem dletu in ga pričel z vso silo zabijati v špranjo, ki se je nazadnje le toliko povečala, da je mogel potisniti vložek še za tisto četrtino milimetra višje. Tok je bil izključen... Inženjer Gal je skočil s stolice. »Je?« je vprašal pilot. »Da.« »Ako se vrata tudi sedaj ne odpro, potem je bilo vse zaman.« -Morajo se odpreti.« Inženjer in pilot sta se složno lotiia nadaljnjega dela. Skušala sta z dleti razmakniti vrata, toda le z največjim naporom, sta dosegla toliko, da je skozi špranjo posijala dnevna svetloba. Vendar jima je bil prvi svetli zarek upanja, dosežen po tako dolgem čakanju in po tako velikih naporih. Poizkusila sta z železnimi drogi in sta tako špranjo toliko povečala, da sta mogla vtakniti vanjo avtomobilsko dvigalo. Pod silo njegovega pritiska je v mehanizmu nekaj počilo, in — vrata so popolnoma popustila. Dala so se z rokami primikati in odmikati kakor sta hotela. Evaristov skrivnostni mehanizem je brl premagan, pot letala iz hangarja je postala prosta, s tem pa tudi pot pilota Bonifacija Urbana, inženjerja Atanazii Gala in Apolonije Kabajeve v svet. XVf. Pošasti, ki so vdrle po opustošenju severovzhodnega roba Italije preko Padove in Roviga proti jugu, so prve dosegle levi breg Pada in se znašle pred strnjeno fronto italijanske vojske. Ostale, največje in najstarejše so pod vodstvom zmaja-človeka trčile na Italijane šele kesneje južno od Mantove. Pozdravil jih je križni ogenj velikih topov in prvi hip je nastala nepopisna zmešnjava. Nekatere je peklensko grmenje zmedlo, prestrašilo in pognalo v beg, druge je pa le še bolj razdražilo. Leteče in skakajoče pošasti so se ne meneč, se za topovske strele, pognale razdraženo preko reke in napadle vojake, kjer in kolikor so jiit mogle doseči. Ti so pa pokazali veliko poguma m ogenj iz strojnic in pušk jih je mnogo pokončal. Vendar je bil zlasti napad bolh tako silovit, da je bila obramba nemogoča samo deloma. Padale so z velike višine na posamezne vojake s tako težo. da so jih rušile na tla, jih omamljale in pile kri. Da so se nasitile, so rabile veliko število žrtev. (Dalje sledi.) htfačd jffdigfft Kako se je morilec F. knapič zagovarjal pred velikim kazenskim senatom Ravnodušno, kakor bi ne imel greha na vesti, je stopil včeraj dopoldne pred sodnike zverinskega umora obtoženi Ferdinand Knapič. Zvedavo se je ozrl Po dvorani, ko mu je snel paznik verige z rok. Nepremično je sedel na zatoženi klopi, ko jc državni tožilec čital Obširno obtožnico. Prav tako ravnodušno pa je odgovarjal tudi na vsa stavljena mu vprašanja. Nobenega očitka ni oc^očno zanikal. Pri povdarkih te ali pne. okoliščine je sicer zmajal z rameni iu s k or o vsako izjavo končal s pripombo: »Morebiti je že res, toda jaz se ne Spominjam več!« Njegov branitelj je šefe v zadnjem trenotku doznal, da je obtoženi Ferdinand Knapič duševno močilo razrvan človek, ki jc bil pred leti 2aradj močne duševne depresije celo 3 niesece na opazov ’ .om oddelku graške bolnišnice. Zaradi tega je sodni senat na braniteljev predlog poklical k včerajšnji obravnavi tudi psihiatra, sodnega ■zvedenca g. dr. Jurečka. Pri včerajšnji razpravi jc obtoženi me ^rskj pomočnik Ferdinand Knapič poginoma spremenil svoj zagovor. Pp^d preiskovalnim sodnikom sc je zagovar-!al z efektom trenotne duševne razburjenosti in popolnim obupom nad svojo Usodo, v katerem je nameraval izvršiti samomor. Včeraj pri razpravi pa je na ninoga stavljena mu vprašanja dosledno zatrjeval, da absolutno ne ve, kaj mu Prišlo v glavo, ko je kritičnega dne ^opoldne dohitel na državnem mostu svojo žrtev in da je svoje zločinsko delanje izvršil v neki nezavesti. Njegov Nagovor je dal tudi senatu povod, da je pričel resno dvomiti, da bi bil Knapič 'zvršil svoje krvavo dejanje preračunajo0 in pri zdravi pameti. GODNIKI IN IZVEDENCI ZASLIŠUJEJO MORILCA KNAPICA. Obtoženi Ferdinand Knapič je že pri-®«*n mož, čokate postave in ni napravil hsa hudobnega ali morebiti celo kri-^'nalno pataloškega tipa. Z vsem živo-se je vselej obračal napram sodni-°n,> državnemu tožilcu in sodnemu iz-edencu ter skušal odgovoriti odkrito a vsako vprašanje. Urn 3 prcc^se^ni'{ovo vprašanje, če je raz fl. obtožbo in če se čuti krivega, je Ogovoril; 1‘Napravil sem, ne vem pa. kako je ^ toKa prišlo.« I redsednik: »Kje ste hodili v šolo in *iik-i?te SB za mesarskega pomoč *iV ljudsko šolo sem hodil v Racali. Za mesarskega pomočnika pa sem se izučil v Mariboru. Kot pomočnik sem najprej delal v Gradcu, bil sem v Pulju, Beljaku in nekaj časa celo v Nemčiji v Hannowru. Predsednik: »Ljudje pravijo, da ste pijanec in da ste vse zapili, kar ste zaslužili!« »Pil sem res, če sem kaj imel. Po navadi pa nisem imel denarja.« »Zakaj se niste oženili?« »Oženil 'bi se bil že rad. toda nobena ni ibila za mene.« »Zakaj pa ste odpovedali službo' v mestni klavnici, kjer ste bili zaposleni,« »V klavnici sem zelo malo zaslužil. Včasih po 120 do 150 Dii> na teden. Zakaj som delo odpovedal, res ne vem. Zadnje čase sem kar tako »klamoteril« okrog in nisem vedel kaj hočem.« Sodni izvedenec dr. Jurečko: »Kedai in zakaj ste bili v bolnišnici v Gradcu in kako in koliko časa so vas tam zdravili?« »V bolnici v Gradcu sem bil, če sc ne motim, leta 1928. Služil sem takrat pri mesarju Kriedlu v Voitsbergu. Kar naenkrat mi je prišlo nekaj v glavo, zaradi česar me je spravil gospodar v bolnišnico. Kako so me spravili v bolnišnico res ne vem. Nič ne vem, kaj se je 1-4 dni z menoj godilo. Izpraševal sem pozneje svoje znance, zakaj so me dali v bolnišnico, pa mi nihče ni hotel ničesar povedati. V bolnišnici sem bil tri mesece. Zdravniki so mi dajali injeki-cije v križ in v roko. Dr. Jurečko: »Ste imeli kedaj spolno ■bolezen? Ste bolehali kedaj za kakšno drugo boleznijo?« »Bolam nisem bil nikoli. Spolne bolezni nisem imel. Pred leti sem se zdravil nekaj dni za kožno boleznijo v mariborski bolnišnici. Zdravniki so inc mazali z neko žanbo pa sem bil kmalu dober.« Predsednik: Knapič, sedaj pa nam od-odkrito povejte kako je bilo takrat na državnem mostu. Zakaj ste umorili Konradovo?«-Obtoženi Knapič je pričel precej zbrano odgovarjati na predsednikovo vprašanje. Prejšnji večer je legel rano vpo-j steljo in rano je vstal kritično dopoldne. Zjutraj >2 popil šileč žganja in pol litra jabolčnika. Ves dopoldne je taval kakor brez glave okrog. Nekoliko pred dvanajsto uro je bil namenjen ponovno v mesto. Na dravskem mostu je dohitel Konradovo. Spomnil se je na 3000 dinarjev in pograbila ga je huda jeza. Poklical je Konradovo, ki pu se mu ni odevala. Kaj se je nato zgodilo, se ne spominja prav ničesar. Nekaj mu je prišlo v glavo. Šele na policiji so mu povedali kaj je storil. Državni tožilec: Ne bo vse točno, kar pripovedujete. Ko vas je aretiral takoj po dejanju stražnik, ste mu na njegovo vprašanje, zakaj ste to storili, odgovorili, da ste jo zaklali zato, ker vam je požrla »erbijo«. Pa nož, oster mesarski nož, ste imeli nalašč takrat s seboj. Zakaj ste ga vrgli v Dravo?« »Mogoče je res, da sem takrat kaj takega rekel. No spominjam pa se res ničesar. Nož sem nosil vedno s seboj. Ker je bil oster sem ga imel zavitega v papirju Ce sem ga vrgel v Dravo, ne vem zakaj sem to storil.« Državni tožilec: Priče bodo izpove- dale in potrdile, da ste imolj namen Kon radovo umoriti. »Mogoče jc. da sem komu kaj rekel. Ne spominjam pa se več. Nikdar nisem imel v življenju namena komu kaj slabega storiti jn prav tako tudi ne umoriti Konradove. Državni tožilec: Res je čudno, da se danes popolnoma drugače zagovarjate. policiji in na preiskovalnem sodniku niste ničesar pripovedovali o svoji bolezni. Danes trdite da ste izvršili strašno dejanje pri popolni nezavesti.« »Na policiji, pa tudi preiskovalni sodnik me ni o tem ničesar vprašal.« Predsednik: Kako pa je bilo s pogodbo o tistih 3000 dinarjih, ki bi va:n jih morala izplačati Konradova?« »Še ko so mati živeli, smo se tako dogovorili. Konradova je obljubila, da bo po materini smrti izplačala meni m moji sestri Rozi vsakemu po 3000 dinarjev. Moja sestra Roza ima to črno na belem.« Predsednik: »Zakaj pa niste Konradove tožili pri sodišču?« »Ljudje so mi pravili, naj je ne tožim ker ničesar nima. Strašili so me, da bom moral sodne stroške sam plačevati. Za to je nisem tožil.« Na ponoven predlog 'branitelja g. dr. Jana, naj hi si sodišče preskrbelo uradne zapiske o obtoženčevi bolezni, o njegovem duševnem stanju kakor tudi naj bi obtoženca preiskali psihiatri, predno bo izrečena obsodba, se je sodni senat podal k posvetovanju. Po kratkem posvetu je predsednik senata s. o. s. dr. Tom-bak sporočil obtožencu, da je razprava preložena. Sodišče bo zaslišalo ohtožen-čevega gospodarja Kriedla v Voitgergu, nadalje si bo preskrbelo zdravniško mne nje o btoženčevl bolezni, ko se }e zdravil v bolnišnici v Gradcu, obenem pa ga bodo preiskali sodni izvedenci psihiatri, ker je senat v dvomu, da je zagrešil krvav zločin pri popolni zavesti in odgovornosti, kakor mu to očita obtožba. Malioglasi Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-ic.v, Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, poiitirane, pleskauc ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 BUČNO Oi.JE priporoča tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska tiica. ISfcl JOS. TICHY IN DRUG K.on.ces. elektrotehnnlčno do djetje, Maribor. Slovenska ■ t 5’ 27—56- izpeljuje elektromstaJacije stanovanj-Su- i r • v‘l' gospodarskih objektov, zaloga motorjev. »Si £e,v’ svetHk. elektroln-stalacifckega blaga do kon-kurečnih cenah KAM? V gostilno »Prešernov4 klet*, ker tam je najboljšo vino. 1429 KR°MIRANJE POCENI! Vslecl amortizacije naše naprave smo znižali cene. —■ »RUDA«. Frankopanova 10. 1771 Od dne 19. aprila naprej vsako nedelio GIBANICE v gostilni Sabelik, sedaj Pr,!, Posest Kupim malo HIŠO z vrtom od Din 15—22.000 z hipoteko v Studencih. Naslov v upravi »Večermka«. jgfy} STAVBIŠČA. sohičua lega, blizu mesta Maribora poceni na prodaj. Janko Uhler. Pobrežje, Nasip na til. 55._______ i«5 PRODAM HIŠO dve sobi in kuhinjo, j.ovska ul. 37, Pobrežje. Iys7 hiša z gospodarskim poslopjem in I oralom zemlje na prodaj. Cena Din 140.000. Pezno Ko- NOVOZGRADBA soba. kuhinja, vrt. Din 6.500. — Novozgradba, 2 sobi, kuhinja, gospodarsko poslopje vrt, 26.000. — Trnovska hiša z lokalom in gostilno, 23 oralov zemlje, 120.000. _ Krasno pohorsko posestvo, 10(1 oralov. stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, Din 250.000. Pisarna »Rapid«, Gosposka 28. 101K1 Sobo iiie DVE MIR\I OSEBI. iščeta večjo sobo poceni, štedilnik poseduj.-ta sami. izvzameta tudi hišna dela ali mesto hišnika. Vaslov: Betnav-ska c. 46. 1599 GOSPODIČNA pridna in poštena, ki bi meu prostim časom pomagala pri gospodinjstvu, išče lepo, zračno sobo. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »Pridna«. 1913 Prodam roščeva ul. 31. Dobro ohranjeno SPALNICO iz hrastovega lesa poceni pro dam. Jug, Vodnikov trg 3. Ma iSSS I ribor. 18^1 Darujte za Pomožno akcijo! Dražestno blago za dečve v ljubkih novih vzorcih TEKSTILANA BODEFELDT MARIBOR, Gosposka 14 svobode, I, nadstropje, nad mlekarno. 1914 Sprejmem na stanovanje in dobro hrano dva DRŽ. UPOKOJENCA ali pa boljša delavca. Vprašati Strossmnjerjeva 3-b. Takoj ali s 1. majem. 1924 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Fran kopauova 41. 1921 Oddam lepo, separirano SOBO. Biščak. Aleksanorova c. 43. _____________1903____________ SOBO z dvema posteljama oddam v najem. Orožnova 5-1. I £>°5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam v najem. Zrkovska c. 38, Pobrežje.____________1916 STANOVANJE trisobno s' kopalnico, sobo za služkinjo, ali dve sobi in kabinet, soba za služkinjo in pri tikline iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod .»Vzhodna ali južna stran« na upravo »Veternika«. 1919 POLICE za trgovino kupim. Ponudbe pod »Police« na upravo »Veternika«. 1918 I ^ Spornia- dansko ^ perilo, nogavice in rokavice si nabavite tam, kjer je velika izbira to je: v modni trgovini USTANOVLJENA LETA 1882 Dve lepi, parketirani SOBI vsaka s posebnim vhodom, ena eventuelno opremljeni, s souporabo kopalnice, oddam. Trgovina Schmidi, Stolna ulica 4. 1878 Lokal LOKAL primeren za mlekarno ali slaščičarno, iščem s 1. majem ali pozneje. Hitre ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mie karna«. 1841 Maribor Slovenska 4 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni Sklad nad 10 milijonov Din Po dolgi in muke polni bolezni je danes dne 17. aprila v splošni bolnici preminil naš ljubljeni sin, soprog, gospod Robert Prainikar Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 19. aprila ob 15‘30 na pobreško pokopališče. Maribor, dne 17. aprila 1936. Rozka Prainikar, soproga, Marija Kozar, Jože Kozar, starši in ostali sorodniki. 1909 za auto - radio - motocikle i, t. d 10—20% znižane cene enoletna garancija sposojninske baterije Vinotoč ŠIRITE »VEČERNIK«! Za vsestranske dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta za Kalvarijo zopet otvorjen l 1907 Prvovrstna vina Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega iskreuoljuhljcnega sina kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, za ginljive žalostinke ter vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g-primariju Dr. Stanku Lutmanu za njegovo skrb in požrtvovalnost. Maribor, dne 18. aprila 1936. Zidake strešnike dijaka izrekamo tem potom našo najpriarčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu ravnatelju realne gimnazije, profesorskemu zboru, kakor tudi njegovim tovarišem za poklonjeno cvetje in končno vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Maribor, dne 18, aprila 1936. Žalujoča rodbina Golobova. dobavi najceneje Opekarna Ormož RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v lastni novi palači na ogtu Gosposka - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Najbolj varna nalošba Oenarta, ker Jamči ra vloge , pri tel hranilnici Dravska banovina s telim vvo/im premoženjem m z vso svojo davčno močjo — — Hranilnica izvršuje vsa v denarno stroko spadajoče posla toino in kulantno nasproti poste, pr Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge in knjltice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Maribor«’ stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. 500 vzorcev v SVILI, ZASTONJ, ampak do nizkih cenah pri MACUNU PRODAM MOTORNO KOLO »Puch« 250 ceni, dobro ohranjeno, za nizko ceno. Ignac Resman, pekovski mojster, Slovenska Bistrica 1S89 ŠIVALNI STROJ »SINGER« ŠIVALNI STROJ žensko kolo naprodaj. Vprašati trgovina Škerlec. Kraij- Matjaževa, Studenci. 1917 Stanovanje SOBO IN KUHINJO na prodaj. Poorezka cesta 9, j oddam takoi. Radvanjska ce-Rotar. :%'21 sta 30. ' 1897 Novo blago za zavese prinaša v bogati izbiri TEKSTILANA BDDEFELDT MARIBOR, 6osposka“14 POHIŠTVO raznovrstno, močno in garantirano čisto zaradi preselitve na prodaj. Maistrova 13-111, vrata 8. 1893 KOMPLETNO POHIŠTVO iz jesenovega lesa za Din GOSPODA sprejmem na staovanje in hrano, Frankopanova ul. 12-1. 1330 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje s posebnim vhodom. Mislej, 'Trg TRISOBNO STANOV ANJE z vsemi pritiklinami in dve prazni sobi oddani v najem v novi zgradbi na Aleksandrovi cesti 26. 1915 Solnčno, trisobno STANOVANJE vrt, v vriski četrti proti Kamnici, oddam takoj ali pozneje. Dr. Rosinova ul. 23. 1922 SPREJMEM GOSPODIČNO na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta 64, vrata 5 1931 MEBLOVANA SOBA z zajutrkom ali brez njega, s souporabo kopahiice, se odda solidnemu gospodu s 15. majem t. 1. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstr., stanovanje štev. 9. ___________1867___________ LEPO, SOLNČNO SOBO poceni oddam. Verstovškova ul. 4-1, desno. Palača Pokojninskega zavoda. UV/9 Kupujte svoje po* trehščine pri naSIh inserentih I Lepo opremljeno SOBO oddam gospodu s 1. majem. Istotam na prodaj dobro ohranjene citre. Vrazova 3-vrata 8. : 690 SOBO S ŠTEDILNIKOM dam v najem. Vpraša se v Meljski cesti 58. 1920 O PREM L J E NO~S OIIO oddam dvema gospodoma aii gospodičnama. Kejžarjeva ul. 26, pri brodu. 1929 I Volneno blago za obleke v čednih novih barvah TEKSTILANA BODEFELDT MARIBOR, Gosposka 14 SOBO opremljeno ali za atelje, v centru, oddam. Stolna ul. 1-1. 1933 Kupim POHIŠTVO za pisarno kupim. Ponudbe na upravo pod »Cp-ema«. ik06 Službo dobi Iščem pridno in pošteno DEKLE za vsa hišna dela Naslov v upravi. 1912 Pouk Podučnjem po nizki cen' VIOLINO (začetniki). Šušterič Tatteu-bachova 18 1911 Ženitve Kmet, vdovec, z otrokom, se želi poročiti z . GOSPODIČNO ALI VDOVO z dežele in z nacij premoženja. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na upravo »Veternika«. 1886