Slovensko-nacijonalen list. .Jeseniška Straža* izliaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto ^ 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj i se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. I Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. ' svoboda, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju. 11. V ICRAIVJU, lO. fe-hnvitirja 100<3. II. leto. Nemško-nadjonalna politika vladnega koirisarja Schittnika. Volilni komisar Schittnik je v seji dne 3. t. m. vrgel iz volilnega imenilia 11. razreda 11 naših volilcevvun ter pustil v tem razredu od naše stranke samo gosp. J. Ferjana poleg tvrdke Grofi & Bachstein in ravnatelja Trap-pena. Velikanska krivica tega postopanja pojmuje se šele iz sledečih podatkov: Tvidka Grofi & Comp. ima v jeseniški obCini predpisanega direktnega davka okroglo 15.000 K. Zoper to predpisanje od strani davčnega urada v Radovljici je ta tvrdka rekurirala na yjyavno sodišče, češ, da hoče imeti davek predpisan v svoji centrali — Dunaj. Upravnu sodišče je tej tvrdki že preje v 7. istih slučajih popolnoma ugodilo in brez dvoma je, da bo ostalo glede slučaja na Jesenicah na istem stališču, kakor v 7. prejšnjih slučajih. Tvrdka Grofi bo torej pri rešitvi svojega re-kurza imela v občini Jesenice le 2000 K direktnega davka predpisanega, in ker se njenemu prizivu, katerega je vložila že pred več kakor I ktom, lahko vsak čas ugodi, st> politični oblasti tako neznansko mudi, da st vršijo volitve čim preje, ker bi sicer ostal drugi razred v oblasti naše stranke. Iz tega se ■ pač razvidi, da pospešujejo vladni organi na Kranjskem le PODLISTEK. Nov 6uiteril6ev uspeh. Nenasitni dr. Šušteršič je zvedel, da se Da Kranjskem vedno bolj množi število takih uradnikov, ki o prilikah svojih uradnih dni in raznih 'službenih poslov zunaj na deželi vselej pridno hodijo krepčat svoje želodce v najbližnejša župnišča. Nekateri taki uradniki baje že kar v župniščih opravljajo svoje uradne posle. Župnik in uradnik lepo sedita pri obloženi mizi ter navdušeno napivata na boljšo bodočnost našega dobrega vernega katoliškega ljudstva, uiežnar in kuharica jima do solz ginjena strežeta, povabljene stranke pa morajo potrpežljivo čakati zunaj pred vej^o ali v cerkvi, ako je ta blizu župnišča, ter moliti rožni venec in litanije vseh svetnikov. nemško naci j o na 1 n o politiko. Da se jim je to na Jes« nicah posrečilo, gre v prvi vr|f*8Kisluga naši klerikalni stranki, katera nosi tako rada narodnost in ljudske pravice na svojem pročelju, ki se pa je kot skiajno demokratična stranka v svoji doslednosti udinjala kapitalistu Lukuiannu ter z opetovaninii intervencijami pri g. Scbwarzu priklicala komisarja Schittnika na Jesenice. Oastkomur čast! Dopisi. Iz visoke Gorenjske se piše »Slovenskemu Narodu*: Na Jesenicah je vse na nogah, vse brusi meče, tudi že prvi boji se bijejo, boji, ki morda orlločjo usodo cele Gorenjske, najlepšega dela kratijske dežele — kranjske Švice. Na eni strani stoje neustrašeno čvrsto slovenski možje naprednjaki, na drugi nemški liberalci-prolestantje v zvezi z brezumno tolpo slepcev pod vodstvom moža z jezuitsko devizo: rajše nemške katoliške Jesenice kot slovenske liberalne. O brezglav-nost, o ironija! Katoliške nemške Jesenice pod vodstvom nemških hajlati. Razburjenost, razdraženost na slovanski strani vsied te predrznosti, drugega ničesar. Navzoča je bila tudi vsa c. kr. žan-darmerija iz Mojstrane, ki bi — kakor se nam zdi — vendar vsaj deloma morala opravljati na tak dan službo. «Živio» — thajl* drugega nič, in v svoji takratni veliki razsodnosti se spomni stražmojster Tominec, da in žro, naša uboga vlada, ki nima niti toliko drobiža, da bi pošteno povišala plače pre-častite duhovščine in da bi meni podelila tako krvavo zasluženo nagrado za moje pre-koristno katoliško delovanje, jim za taka dela pa še plačuje mastne dijete! In naši ali bolje rečeno; moji župniki so še vedno taki vosli, da te požeruhe brezvestne še sami vedno vabijo na pojedine k sebi! Ako bo to tako šlo naprej, ne bo ostalo ničesar v župniščih zame, ko bom v kratkem zopet tja hodil pripravljat in poučevat slovenskega kmeta za bodoče volitve po splošni, tajni in enaki volilni pravici. Le čakajte, lompi, jaz vam bonj že pokazal, kar vam gre!* Nato se je mogočni vladar iz Ovijačeve hiše z brzovlakom nemudoma odpeljal proti cesarskemu Dunaju. Ko je nekaj minut pred odhodom čakal na vlak na ljubljanskem kolodvoru, je večkrat potegnil s papeškimi barvami in s slikami Petrovega novčiča okrašen jc treba stopiti v službo, iter je seveda huia nevarnost za pretep. Vsakdo bi pričakoval, da bo že kaj storil, pomiril izzivače Nemce, po potrebi jih iztiral. Toda — direktorja Pflauma, cehbrudcrja ritmojstra Hauslerja, tega ne! Iztirajmo Slovence, saj mi smo žan-darji, smemo, kar hočemo, posebno nasproti Slovencem! In c. kr. žandarmerija je potisnila Slovence na prosto, Nemcem pa pustila hajlati. Pa to ne bi bilo nič posebnega, gostilniška rabuka in nič drugega! Bili so pa med iztiranci zavedni narodnjaki, Slovenci, nevarni za nemško posest Dovje-Mojstrana. Treba jih napraviti neškodljive za prihodnje volitve. To je prilika! V sporazumnem smislu direktorja Pflauma se Rajhu nu varni elementi vsled te netaktnosti Nemcev in c. kr. žandarmerije ovadijo sodišču vsled hudodelstva javne sile, ker se seve niso vspričo krivičnega iztiranja prav čisto pohlevno, čeprav brez upora, pustili postaviti pod kap. Žandarmerija jih je ovadila kot c. kr. in kot udeležnik. ki se je gotevo drugi dan zavedal svoje nepravilnosti; pa ona je «državo vzdržujoč element*, zato ji morajo c. kr, uradi verjeti in c. kr. žandarmerija ve to, ve tudi, da ima zagotovljene svedokti v Nemcih iz Rajha in gostilničarki Šmerc, ve pa tudi, da izvečine navzoči delavci cementne tovarne ne bodo govorili drugače kot Pflaum, ali pa ne bodo nič vedeli, ker drugače dobe knjižico, kakor se je to zgodilo nekaterim, vse neodvisne pa naznanimo kot akti\ne udelež-nike. Tako so gotovo po mnenju žandarmerije obsojeni Slovenci, s tem rešena žandarmerija, pohvaljena od Pflauma in Hauslerja, mesto kaznovana, ker ni delala službe, rešena pa tudi nemška posest Dovje-Mojstrana, ker najnevarnejši nasprotniki Zupan-Jakelj ne bodo delali zgage pri volit vi v odbor, kjer naj govori Ntinec iz Rajha prvo besedo. Da pa dosežejo sigurneje, vohunijo že sedaj povsod, strašijo nasprotne priče in ovadba za ovadbo gre v Kranjsko goro. Posrečilo se jim je spraviti v preiskavo še tretjega nevarnega, človeka. Jakoba Janšo. Za Jesenicami Dovje! Jesenice s pomočjo slepo fanatičnih katolikov Zabu-kovcev v roke Nemcem — protestantom, Dovje s pomočjo c. kr. žandarmerije v roke robec iz žepa ter se spoštljivo obrisa! ž njim pod nosom. Za vsekovanje pa se tak dragocen in imeniten robec seveda ni smel rabiti! Kadar mu je bilo treba izprazniti od svete jeze napihnjene nosnice, takrat je privlekel na dan robec iz druzega žepa in ta robec je bil pobarvan — s slovenskimi barvami! Z vseh strani so se vpirale vanj oči pohlevnega slovenskega čakajočega ljudstva, in v svetem strahu je vsčlej zatrepetalo to ljudstvo, kadar so ga ošvrknili pogledi slavnega kralja iz Ovijačeve hiše, kajti ti njegovi pogledi so izražali neupogljivo srditost ter valovito hrepenenje po maščujoči zmagi. «Zopel se bo zgodilo nekaj novega na Kranjskem in najbrž nič dobrega za nas. Pa kaj si hočemo, menda je to že božja volja!» Tako si je ljudstvo šepetalo ter se potrto inzhajalo, ko je brzovlak s svojim preime-liitniin romarjem že pihal mimo Zelene jame. Hes se je zgodilo nekaj novega na Kranjskem kmalu po odhodu slavnega kralja na Dunaj; a to pot vendar ne na račun slovenskega kmetskega in delavskega ljudstva, ampak na rafun listih slovenskih uradnikov, ki so prej po župniščih zastonj žrli, žrli in Nemcem rajhovcem! Ne bi razpravljali tega, samega na sebi nedolžnega slučaja, če ne bi bil simptomatičen za naše gorenjske ali sploh slovenske razmere, in če ne bi osvetljeval jasno postopanja naš h Nemcev in njih namer, in če ne bi bil vredtn, pozvati vse zavedne Slovence na vstrajno neumorno vsestransko delo, kajti afera Schvvarz-Hausler je tu! Dom-žale-Sora so nas poučile, Zabukovec-Schit-tnigg nas še bičata in Jesenice - Dovje naj bosta naša deviza ! Iz Tržiča. Odbor društva »Narodni dom» v Tržiču razpošilja po slovenskih pokrajinah rodoljubnim srcem le-te pozive: »Vaše blagorodje! Težak je boj, kojega bijemo tržiški Slovcnci proti nasilnim tujcem. Narodna zavest Nemcev in stremljenje ter smotri tržiškega Nemštva, pridobiti si poleg nadvlade tudi v vsakem obziru gospodarskih koristi, ako ne postavnim, pa nasilnim potom — vse to je že davno prej obstojalo, predno se je začela svetlikati v Tržiču luč slovenske mi-ili Napočil je dan preporoda, to je bil dan, ko so tržiški Nemci imenovali šestorico za Tržič malenkostno ali prav nič zaslužnih mož častnim članom tržiške občine, s kojih pomočjo nameravajo obdržati občinske vajeti v rokah. Preporod se zamore izvršiti s tem, da se vcepi, oziroma vzbudi v Tržičanih narodni ponos, kar je mogoče doseči z izobraževanjem in narodnii^i priredbami. V to svrho potrebnih predpogojev v Tržiču manjka. V tržiški šoli je slovenščina pastorka, slovenska društva v Tržiču pa svojih nalog ne morejo izvrševati, ker jim nedostaja pripravnih prostorov. V Tržiču nimamo niti enega lokala, kjer bi mogli imeli Slovenci predavanja, zabavne večere in druge enake omiko in na-obrazbo pospešujoče priredbe. Sokol pogreša telovadnico. Tržiški Nemci, v čigar rokah je kapital, imajo shajališča v svojih privatnih prostorih in ne store ničesar, kar bi pospeševalo občno naobrazbo. In tako ni čuda. da vidi ljudstvo le nemški kapital, temu se klanja in stori vse, kar kapital zahteva. Da se vsemu temu odpomore, sklenili smo, postaviti si svojo domačijo »Narodni dom» v Tržiču na podlagi pravil. V zavesti, da Trži- žrli! Že prvi povratni brzovlak z Dunaja je namreč prinesel v Ljubljano ministrski ukaz. da se imajo na Kranjskem vse tiste uradne tiskovine, ki se jim pravi po nemško: Parti-culare, nadomestiti s takimi novimi, ki bodo imele tudi oddelek, kamor mora dolični uradnik natančno zapisati, če je o prilikah svojih uradnih opravkov zunaj na deželi jedel in pil v župnišču ali v gostilni. V zadnjem slučaju se ima tudi zapisati, v kateri gostilni, in gostilničar mora resničnost teh navedb potrdili s svojim lastnoročnim podpisom. In obenem izišla ministrska odredba strogo za-ukazuje vsem kranjskim višjim oblastnijam, da se imajo dijete priznati le tistim uradnikom, ki so se hranili v gostilnah, onim, ki so zastonj jedli in pili v župnišču, pa ne! To se mi je sanjalo v noči takoj po tistem dnevu, ko sem prišel iz daljnih hribov na uradni dan k fari zastonj, ker so naš dobri gospod glavar ravno takrat, ko bi imel jaz priti na vrsto, vstali od mize in mi milostno rekli: »Vas bom pa prihodnjič gori vzel, kajti zdaj moram iti v župnišce k gospodu župniku, ki so me povabili na koline!* _ J ur Ščipar. čani sami v doglednem času ne moremo spraviti skupaj zadostne glavnice, obrača se podpisani odbor na Vaše blagorodje, da nam priskočite v pomoč in nas podpirate v našem narodnem delovanju. Usojamo si priložiti pristopni list, katerega izvolite izpolniti, podpisati in nam vrniti, na kar Vam bodemo poslali deležno knjižico in čeke c. kr. poštne hranilnice. V prijetni nadi na Vašo dobrotno podporo podpišemo z odličnim spoštovanjem Vašemu blagorodju udani »Narodni dom> v Tržiču.» Nemška samopašnost sili počasi sicer, a intenzivno na vseh mejah v slovenske dežele. Predvsem je v nevarnosti Tržič, ta najlepši in največji trg na Kranjskem, ki je po ogromni večini slovenski, v katerem pa je zadobil nemški kapital tako premoč, da se je res bati, da zatone v morju nemške nasilnosti. Želeti bi bilo, da se zavzame za slovenski Ti-žič vsa Slovenija. Hitite torej na pomoč! JCovičar. Klerikalno-nemška zveza na Jesenicah. Jeseniški rimski priganjač Zabukovec in nemški liberalec Lukmann se bojujeta roko v roki proti napredni slovenski večini, ki se zavrema za gospodarsko in narodno neodvisnost jeseniške občine. Klerikalno-nemška zveza je s kruto silo prisilila bivšega župana Klinarja, da je odstopil in s tem dosegla, da so prišli volilni posli v roke slavnega komisarja Schitt-nika. Župnik Zabukovec je vložil na to re-kurz, v katerem zahteva, da mora vlada izbrisati slovenske častne občane iz volilnega imenika ter vpisati v prvi razred n. pr. nad-učilelja privatne nemške šole na Savi in v 11. razred nemška kapitalista GroB in Madille namesto slovenskih volilcev. Ali je to zveza z Nemci ali ne? Da ni, morejo trditi le naši klerikalci in ž njimi Zabukovec, ki je v »Slovencu« izjavil, da zaupa vladnemu komisarju Schitniku in nemškutarju Pongratzu, Slovencema Trevnu in Schreyu pa ne more zaupati, dasi ju je sam Schitnik določil za reklama-cijski odsek. Zabukovcu se gre pred vsem seveda za «sv. vero*, zalo se brati s Pong-ralzem, ki je oženjen imel jako intimno razmerje z neko madamo v Ljubljani. Zabukov-čevo početje je navadno politično sleparstvo zagrizenega klerikalca in podivjanega duhovnika, ki zasluži, da mu pljune v obraz vsakdo, kdor se zaveda, da ga je rodila slovenska mati in da je njegova dolžnost, ostati zaveden Slovenec. Fajmoiter Zabukovec izkorišča sedaj pi'ed volilvami jeseniško prižnico kar se da; seveda v smeh in veselje Jeseničanov. Zadnjo ned-^ljo je obljuboval volilcem, ki bode volili njegove kandidate, da jih bode kar v snopih porival skozi nebeška vrata. Slikal jim je angelčke, ki jim bodo že na vse zgodaj nosili »malco» v pošteno in popisaval orgije, ki bodo še čisto drugače brenčale kakor jeseniške. Na drugi strani pa jim je z živimi barvami predočil pekel in kosmate hudiče, našteval, koliko brušenih konic imajo njih vile, s katerimi bodo liberalce na dan volitve kar žive prebadali in v večni ogenj metali. »Torej volite le moje može, da ne boste trpeli, ampak deležni večne sreče in večnega veselja v svetih nebesih,* s tem je končal svojo »divno komedijo*. Na to pridigo je naredil odbornik g. Markež dober dovtip; «Mi Jeseničani v ta nebesa še ne maramo ne, kjer so farji notri!* ter s tem označil velikanski uspeh Zabukovčevih božjih besed. Tismonoše z Jesenic, Save in Javor-nika nam pišejo: V štev. 8. cNaše Moči* dne I. februarja t. 1. se očita poštam na Jesenicah in Javorniku, da se neredno dostavlja naročnikom list »Naša ; očita .se podpisanim, da se zaropota proti njim tako, da prizadetim -ne bo všeč. Pa tega se čisto nič ne bojimo, ker nismo podpisani krivi tega, temveč uprav-ništvo samo zato, ker pošilja slabo, neraz-'ločno pisane naslove, ali pa, ako naslovnik stanuje v Grobljah, je naslov napravljen v ^urjo vas, namesto v Groblje. Hišnih številk ni polovica prav, kar lahko dokažemo. In tudi nekateri naročniki dobe po dva ali tri iztise, nekateri pa nobenega, potem se pa jeze in pravijo, da je pošta kriva. Zategadelj prosimo upravništvo za boljše naslove in bolj razločno pisavo ter redno pošiljatev, potem bo pa vsak naročnik redno in točno dobil. Jesenice in Javornik dne 7. svečana 1906. -Janko Mežik, Matija Cop, Davorin Tancar, Jakob Sodja, Anton Udir. iz Kranjske gore se piše: Preteklo ne-o, da se ga spravi pod kotel, sežge in pretvori v silo, napravimo priprave na izhodih premo-^okopov, proizvajamo tam moč, pa jo razr širimo po bakrenih žicah na vse strani, kje jo ravno potrebujemo. Nesmiselno je, tako-rekoč na kolesih transportirati premogokope. Deset tisoč konjskih sil prenesemo po žici hitreje in ceneje, kakor če naložimo primerno oglje na železnico. Vse pokazuje, da se bode v bližnji bodočnosti proizajalo elektriko v posebnih silo nabirajočih postajah na izhodih premogokopov za splošno porabo. Elektrika odpravi kmalu konje in problem prometa v mestih boJe rešen. Moja nova električna bateriia akumulatorjev provzroči, da bode električna sila cenejša kakor konjska. Spomladi pridemo tako daleč, da spravimo lahko novo baterijo na trg. Tedaj se bode potrebovalo samo za polovico toliko prostora, kakor pri konjskem prometu, doseglo pa se bode dvojno hitrost. S pomočjo ele-vatorjev se spravi baterije lahko tudi v višja nadstropja, da se jih rabi tam. Samo tla v Novem Jorkn, ki se jih bode prihranilo vsled nepotrebnosti hlevov, bodo vredna najmanj 90 milijonov kron. Ravno tako gotovo je^za bodočnost, da dosežemo s pomočjo brzojava brez žice lahko vsako ladjo na morju. Vsa vodena moč na zemlji bode porabljena za proizvajanje elektrike. Gibanje je začelo in napreduje jako hitro, V Kaliforniji prenašajo električno silo že na 274 angleških milj. Na ta način gonijo cestne železnice in razsvetljujejo mesta. S praktičnega stališča je najhujše pri problemu elektrike, da se dobi samo 1.5 odstotkov moči iz sežganega premoga, 85 odstotkov pa jih gre skozi dimnik. Ako bi mogli najti direktni način proizvajanja, da bi izrabili vso silo premoga, bi se električna sila tako pomnožila, in postala bi tako cenena, da bi res začela nova doba. Po-sledice takega odkritja bi bile nedogledne, ako bi se proizvajalo elektriko direktno iz premoga in bi se pri porabi parnih kotlov in strojev lahko izrabilo vso silo. Za poskus sem sežgal skupaj oglik s čilisalpetron v elektrolitu in tako sem dobil elektriko. Ali ni to znanstvr n uspeh. Bilo bi predrago, na ta način proizvajati silo v trgovinske namene. Kadar pa pride omenjeni izum, postane parni stroj nepotreben. Takrat dobimo tudi zanesljive zračne ladje, v katerih bodo potniki varni. Upam, da uzrem še pred smrtjo, kako letajo take ladje po zraku. Seveda ne verujem da bodo letale kdo ve kako visoko. Ali dvigale se bodo nad hiše in nad drevje. Tedaj bi se lal ko tudi ladje z elektriko vodilo preko morja. V treh dneh bi se prišlo čez atlan-tični ocean. Elektrika bi bila tako poceni, da bi vsakdo rabil električno razsvetljavo. Za železni''e bi se rabilo le majhen del sedanjih izdatkov. Mesto Novi Jork bi bilo n. pr. lahko razsvetljeno kakor podnevi, ne da bi se^stro^kMcol^čk^j^M '/I Skrb Vlake fosp«-dinje je posvečen« družinski blafinji) Kathreinerjeva Knetppova sladna kava Je Kathreincrjevem n«2inu tvo-)t(t |ire!zv«)anja okusna, tdravja v frospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednoiti za vsal