I KNJIŽNICA SEVNICA r Trg svobode 10 4 8290 SEVNICA Planika PRODAJALNA PLANIKA V BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON IN OPUŠČENIH PROGRAMOV številka 77 Leto 3 Cena 240 SIT 3. april 2003 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 17. APRILA 2003. Kdo vodi Mladinski center? Brežice - Od 18. marca, ko je direktorici Patricii Cular potekel mandat, je Mladinski center (MC) Brežice brez vodstva. Razlog za to vse strani vidijo v prepoznem začetku postopka za razpis, župan pa na sejo Občinskega sveta Brežice ni uvrstil predloga o imenovanju Čularjeve za vršilko dolžnosti. Tako je nekdanja direktorica prvega tovrstnega centra v državi Pristala na Zavodu za zaposlovanje, pred nekaj dnevi pa je svet zavoda MC z njo sklenil podpisati pogodbo za opravljanje vsebin- Doslej so se ob center spotikali sosedje zaradi nemirov med koncerti, nekateri drugi pa zaradi visokih stroškov ogrevanja in dobičkonosnega bifeja. Zdaj centru očitajo nepravilnosti in neusklajenosti z občinskim odlokom. “Če je na vzorni poti iskanja svoje vloge in dela za mlade prišlo do nekaterih napak, lahko tisti, ki so z njimi seznanjeni, delo izboljšajo,” meni podpredsednica sveta centra, na katerega letijo očitki, Milena Jesenko. skih del. V Kerametalu “bistvenih” odpuščanj ne bo? Brežice - Delavci v Kerametalu Brežice so sindikat opozorili na zamike pri izplačevanju osebnih dohodkov in izplačevanju drugih dodatkov. Pri delu so prisiljeni uporabljati neizpravne viličarje, za delo z njimi zahtevajo opravljanje zdravniških pregledov ter zagotovilo zaščitne opreme. Sindikat se je v podjetju “zbudil” marca, na pomoč je priskočila Območna zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vodstvo podjetja je takoj pristopilo k reševanju zahtev in odpravljanju nepravilnosti. Kot poglavitno zahtevo postavljajo pravočasno izplačevanje plač. Direktor podjetja Franc Ocvirk je zatrdil, da bodo že v dveh mesecih plače redne. Kljub temu, daje podjetje letos oddalo dve kmetijski trgovini v Dobovi in na Bizeljskem ter z aprilom še trgovino z živili v Dobovi, direktor zatrjuje, da obstoj podjetja ni vprašljiv. Prav tako zatrjuje, da ne bo odpuščanj zaposlenih. Podjetje se specializira na področju gradbeništva in predvsem keramike, kjer so vodilno podjetje v državi. Obvladujejo od 25 do 30 odstotkov slovenske prodaje keramike. Se bo ta uspešnost odražala tudi pri zagotavljanju pravic zaposlenim? ...na strani 3 15^ . . - - 1 Patricia Čular ...na strani 3 “Učitelji bodo morali učiti več predmetov" . Boštanj - Šolsko ministrstvo bo do konca aprila po Sloveniji orga-j^iralo več regijskih posvetov s šolniki in predstavniki občin, na ^terih sodeluje tudi minister dr. Slavko Gaber. Z državnimi sekre-arji ravnatelje šol in direktorje vrtcev seznanjajo o financiranju dejav-I'°sti jn drugih pomembnih vsebinah. OŠ Boštanj je bila gostiteljica posveta za Posavje in del Dolenj-*e- Minister Gaber je v uvodnem nagovoru nanizal nekatere splošne Pr°bleme, ki se pojavljajo pri vsebinski prenovi osnovne šole in se ob ertl dotaknil tudi neobetavne prihodnosti, ki kaže na zmanjševanje ( evila otrok. “Šol ne bomo kar zapirali, pač pa se bodo morali učitelji UsPosobiti za učenje več predmetov,” je dejal minister. ».A r>nan Tomažič, Borut Chwahtal in minister Slavko Gaber s l^tudi demografski podatki kažejo, da bodo v bodoče nekatere Pr k stay8e prevelike, jih je danes še nekaj, ki jim bo to jesen s °m na obvezno devetletko primanjkovalo učilnic. Ministrstvo t 0(1 leta 1993 do lani sofinanciralo 294 naložb v osnovnošolski pros-Š0] skupni višini 20 milijard SIT. Kljub temu bodo na petnajstih ** zaradi pomanjkanja učilnic to jesen morali preiti na dvoizmen- ...na strani 6 Tudi Romi želijo živeti dostojno Šentjernej - 8. aprila leta 1971 je bil v Londonu prvi svetovni kongres Romov in v spomin na ta dogodek je bil 8. april izbran kot svetovni dan Romov, ki ga praznujejo tudi v Sloveniji živeči Romi. Letos bo osrednja slovesnost v soboto, 5.aprila, v Puconcih. Sicer pa so Romi z dolenjskega območja svoj praznik že proslavili, saj je v organizaciji Medobčinskega romskega društva “Romano gav” prvič potekala prireditev v Šentjerneju. Prisoten je bil tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, kije izpostavil trenutni položaj Romov v Sloveniji. Na državni ravni seje nekaj zadev spremenilo na bolje, saj so Romi pridobili pravico do svojega predstavnika v občinskem svetu. Po uradnih ocenah živi v Sloveniji od 7000 do 8000 pripadnikov romske etnične skupnosti, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini, Romi pa so tudi v Romkinji Aleksandra Jurkovič in Jelica krški in brežiški Brajdič sta resnični lepotici. Težko sta občini. pričakovali svoj prvi javni nastop v živ- ... na strani 2 in 10 Ijenju in se veselili ob prazniku Romov. Življenje ob meji Jesenice na Dolenjskem - Tam, kjer se za nekatere konča naša država, za druge z nasprotne smeri pa pričenja obljubljena dežela, leži Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem. 1200 prebivalcev ob lepotah pokrajine “tepe” strateški položaj, ki so ga znali izrabiti že naši predniki. Na nekdanji rimski cesti proti sedanji Ljubljani je zrasla hitra cesta, ki je postala gradbišče bodočega jugovzhodnega kraka slovenskega avtocestnega križa. Z vzpostavitvijo samostojne države so prebivalcem pretrgane običajne poti s sosedi na Hrvaškem, vzpostavitev državne meje pa je ugasnila tudi poslovne povezave. Obeta se jim največji mednarodni mejni prehod na Obrežju in s tem še povečan promet. Pospešena gradnja prehoda je grobo zarezala v njihovo življenje. Kljub temu še vztrajajo v vsakdanjih opravilih, čeprav bi se posamezniki s tega področja najraje izselili. Ponosni so na peščico organiziranih oblik delovanja, v katerih se uspešno povezujejo. ...na strani 11 Odprt mejni prehod Stara vas - Bizeljsko Posavje - S prvim aprilom je v veljavo tudi uradno stopil spremenjen režim prehajanja meje v skladu z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško (SOPS). Odprt je maloobmejni prehod Stara vas-Bizeljsko, kjer je mogoč promet z obmejno prepustnico. Ob veljavnem potnem listu ali osebni izkaznici mora državljan na tem prehodu vsakokrat posebej za prehod meje zaprositi za dovolilnico, ki stane 200 SIT. Prvi dan je v Stari vasi Bizeljsko prestopilo 133 oseb in 104 vozila, vsi z urejenimi dokumenti. Na krajih, kjer je predviden maloobmejni prehod (Nova vas na Bizeljskem, Rakovec pri Kapelah in Planina) ali prehodno mesto (Spodnje Rigonce, TRZ Bregana, Obrežje 1, Slovenska vas in Slovenska vas-zidanice) je prehod meje možen le s potrjeno obmejno prepustnico. Tudi že izdane prepustnice in kmetijske vložke je potrebno vrniti na upravno enoto, kijih pošlje v potrditev drugi državi. Posavske obmejne prehode naj bi odprli julija, do konca leta pa vseh 27 na celotni slovensko hrvaški meji. Doslej so na Upravni enoti Brežice od okoli 21.500 upravičencev izdali 1129 prepustnic in 50 kmetijskih vložkov. Š Hrvaške strani so potrdili 52 prepustnic, v potrditev sojih poslali 10 in v tem tednu še 22. Postopek lahko traja do meseca dni. Na področju krške uperavne enote je okrog 3800 upravičencev; izdali so skupaj 162 obmejnih prepustnic ter en kmetijski vložek. Suzana Vahtarič Mejni prehod Stara vas Bizeljsko je odprt vsak dan med 6. in 22. uro. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE m/SlCE In medias res! Današnjega druženja z bralci, ki menda zelo pozorno prebirajo Posavske mušice, ne bomo pričeli z nikakršnimi zgodbami o praznovanjih, pustovanjih in vsakdanjih dogajanjih, ampak bomo takoj prešli “v sredo stvari”, torej naravnost k stvarem, kot pravi latinsko reklo “In medias res”! Malce bomo informirali, nekoliko ugibali, pa napovedovali in modrovali o posavskem vsakdanu. Vanj seveda sodijo tudi obiski ministrov, ki zadnje tedne množično prihajajo na ta konec dežele. Med njimi seje kot dobra poznavalka Posavja izkazala nova ministrica Zdenka Kovač, čeprav poslušalci niso bili najbolj zadovoljni z njenimi pojasnili okrog regionalizma in bi morda bilo bolje, če bi organi-zatoiji s pomočjo Silva Gorenca na to temo v Posavje povabili ministra Rada Bohinca. Kot je bolj ali manj znano, Posavje vztraja pri ohranitvi regije, to pa so njeni predstavniki podrobno razložili tudi ministrici. Menda so bili kar preveč nazorni, tako da jim je Kovačeva v nevezanem pogovoru poočitala, da so tako “jamrali, kot da so brez hlač”. Pod nos jim je vrgla tudi posavsko neenotnost. Češ, imate Terme kot slovenskega vzornika zdraviliškega razvoja, doma pa se ne znate poenotiti okrog prihodnosti turistične gospodarske panoge! In se vsak po svoje ukvarjate z nekakšnimi “tiči” pa “pici” ter lokalnimi turističnimi organizacijami in turističnimi zavodi. Tako meni Kovačeva. Praznenje Posavja Posavske mušice pa dodajajo, daje zdaj zadnji čas za dejanja in poenotenje, ne pa trenutek za asfaltiranje kolovozov do vsake zidanice in postavljanje kandelabrov do slehernega zaselka. Zdaj je skrajni čas za ustvarjanje novih delovnih mest, kajti posavski gospodarski voz nezadržno drvi navzdol. O tem so nedvomno prepričani tudi nekdanji uspešni direktorji, zdaj posavski seniorji Janez Dular, prvi direktor NEK, Silvo Gorenc iz Vidma in Lojze Štih iz tehniške šole. Resnično se zna uresničiti napoved o 800 do 900 izgubljenih delovnih mestih še to leto. Brezposelne ne ostajajo le delavke Beti, Jutranjke in Lisce, ampak tudi lesarji Stille- Kotnu Prevoz Brežice? prostore in objekte kupila Baškovičev Brebus in Žmavčičev Interijer, ki že koristita nekdanje Prevozove površine? Še večje seveda praznih drugih poslopij v vseh občinskih središčih. Danes spomnimo le na Krško, kjer še zdaj ni znano, kaj bo v nekdanji lekarni in komu bo Begrad namenil nesrečni zdravstveni dom. Bo Autocommerce uspel prodati nekdanji lokal Elektrotehne Corning, bodo stavbo nekdanje Železnine res kdaj zasedli inšpektorji in kdo še bo vselil v stari dom upokojencev, po katerem se zdaj podijo podgane? Bo dr. Rupert Mario Engelsberger iz avstrijskega Gradca uspel prodati vrnjeno hišo sredi starega Krškega in kdaj se bodo uresničili načrti o zapolnitvi starega hotela Sremič in nekdanje tehniške šole? Peter Ži-gante, ki mu je zmanjkalo sponzorjev za kolesarje Savaprojekta in bo zdaj skušal reševati AMD, kot poznavalec staromestnega utripa medtem napoveduje zapiranje še dveh lokalov sredi Krškega. In se sprašuje, čemu ne bi na desnem savskem bregu obdržali vsaj manjše lekarne in za potrebe glasbene šole preuredili sedanje poslopje. Z izselitvijo teh in drugih ustanov ter trgovskih lokalov na obrobje bo staro Krško resnično postalo mesto duhov! Izumirata pa seveda tudi ostala dva občinska centra. Občina Posavje Kot rečeno, brežiška, krška in sevniška občina vztrajajo pri ohranitvi regije Posavje. Območje, ki sodi med manj razvita v državi, hoče ostati skupaj. Iz njegovega razvojnega programa za obdobje 2001 - 2006, ki bi moral postati pravi katekizem posavskega bitja in žitja oziroma posavskega razmišljanja izhajajo dovolj zaskrbljujoča dejstva, pa tudi nekaj rešitev. Žal je v Posavju še vedno Janez Dular, Silvo Gorenc in Lojze Štih sa, gradbinci SGP Posavja in Togrela ter celulozarji iz Vidma. Praznijo pa se tudi številni proizvodni obrati, le Prevoz Brežice je morda izjema. Po zagotovilu stečajnega upravitelja Dušana Dvornika bodo 75-od-stotno poplačani upniki, za prodajo nepremičnin pa naj bi se odločil tudi upniški odbor. Bosta preveč razhajanja in zamejenosti za občinskimi plotovi. Zdaj, ko so šli slovensko-hrvaški odnosi okrog nuklearke svojo pot, bi se v Posavju kazalo vprašati, kam sedaj uperiti akcijo, da veter v jadra ne bi pojenjal. Dogovoriti bi morali vsaj ključ za razdelitev tistih 550 milijonov SIT med vse tri občine! In še kaj iztržiti na račun gradnje avtoceste, ki pekli Čate-žane, pa savskih elektrarn in drugih državnih posegov v prostor. In na račun skladiščenja radioaktivnega materiala sredi Krškega polja tudi. Če že zaradi vsega tega država Posavju ne bi prisodila regijske ali pokrajinske zaokroženosti, bi se morda kazalo združiti v občino Posavje. Kot enotna mestna občina bi se potem, če bi bilo potrebno, skupaj odločali za povezovanje z Dolenjsko ali Celjem in Posavje bi ostalo skupaj. Skeptiki bodo verjetno takoj postavili v ospredje sedež takšne občine, hudomušneži pa nakazali rešitev. Župan Posavja bi imel svoje prostore v vseh treh sedanjih občinskih središčih, le uradoval bi izmenično enkrat v Krškem, pa Brežicah in Sevnici. Lahko bi postavili sedež občine Posavje tudi na brod, ki bi vozil po Savi. Če bi le prehudo oviro predstavljali je- dograditvijo zdravstvenega doma je prišlo vsaj do “usklajenega čakanja” na njegove storitve in na vključevanje v promet. Tudi ni zaslediti podatkov, da se bo župan Bogovič rešil Vojka Sotoška, ki naj bi postal direktor firme za gradnjo infrastrukturnih objektov s sedežem v Sevnici, na sedežu v občinskem svetu pa ga bo nasledil Alojz Lekše s Senuš. Na Senovem se sprašujejo, če ministrica Tea Petrin res “drži štango” Hermanu Kuneju, ki ga zdaj tožijo domačini, Mirka Avsenaka iz Brestanice pa vse bolj skrbi usoda rajhenburškega gradu. Renato Zorko, novinar in urednik revije Veteran ZVVS se od lanske jeseni, ko je postal presežni Renato Zorko delavec, zaman bojuje z nekdanjimi delodajalci, inšpekcijami, sindikati in drugimi. Na Bizeljskem se hahljajo, predvsem seveda Kržan in Kelhar, ker na zadnjih volitvah v svet KS ni Avtocesta prihaja na Čatež- zovi hidroelektrarn, bi kupili helikopter. A skeptiki spet dodajajo, kaj pa potem, če država uzakoni regijsko mejo na Savi ali pa ta ista reka postane tudi meja med novima škofijama Celje in Novo mesto? O tem nič ne piše v regijskem razvojnem programu. Dogodivščine in zapleti V njem seveda nič ne piše tudi o krožišču Križaj, ki bolj služi traktorjem ter seveda za prevoz na delo Franciju Černeliču in prišel nihče iz vrst SDS, na Mladinskem centru Brežice pa ugibajo, če bo Patriciji Čular vendarle uspelo spet zasesti mesto direktorice. Tudi zato, ker se v občinskem svetu zapleta. Na zadnji seji je župan Andrej Vizjak denimo moral umakniti odločanje o letošnjem proračunu, ker naj bi pokorščino odrekli SLS, DeSUS in mladi. To potrjuje govorice, da menda prihaja tudi do prestrojevanja znotraj koalicije. Posamezniki očitajo županu samovoljo in trmoglavost in pravijo, da za razliko od predhodnika Vladislava Deržiča, ki je na sejah dopuščal to- ____ ______________ talni nered, zdaj FF t-~t, /gl /a JB*prezahtevni Viz- 1 • ' jak uvaja HB' lr,! Morda Mi\ t jj tudi zaradi tega že BHl * r | Ji BS b j m jsM ' Listnih \ i.Stali Šušlja se celo, naj I bi uporni Milko _______^mII^HB Veršec med član- Mirko Avsenak z rajhenburško gospodo stvom dosegel, da bo na prihodnjih Francu Glinšku ali za iskanje volitvah on sam, in ne Andrej dela nekdanjemu podžupanu Andreju Božiču, nič rešitev pa še ni za neskončno čakanje pri krškem nakupovalnem središču. Z Vizjak, kandidiral za poslanca v državnem zboru! Vlado Podgoršek komentar Novo kakovost dragocenemu prostoru! Brežiška knjižnica potrebuje obsežnejše prostore za sedanjo populacijo bralstva. Prav tako pa dodatne študijske površine tudi zaradi načrtovanega višješolskega središča. Za dolgoročnejši razplet prostorske stiske se zdaj ponuja kar nekaj rešitev. A je nedavna razprava ob javni razgrnitvi ponujenih skic pokazala na ozko in prav nič ambiciozno razmišljanje snovalcev predstavljenih rešitev in prav tako mnogih, ki bi morali svoj pogled upreti v celovitost problema. Ni dovolj, če je ponujena rešitev najcenejša in najbolj blizu, zato pa dragocenemu prostoru na robu starega mestnega jedra ne daje nove kakovosti! Za nepoučene kaže ponoviti, da se brežiški knjižnici v dveh ali treh letih sfinačnim deležem občine in Ministrstva za kulturo obeta naložba. Ustanova bi se s sedanjih 480 povečala kar na 2000 m2 knjižničnega prostora. Nekaj bi ga lahko pridobila v neposredni soseščini že v kakšnem letu in sicer v pritličnih prostorih nekdanjega dijaškega doma. Takšno odločitev so občinski svetniki že sprejeli, v kratkem pa naj bi se izrekli še o nadaljevanju, namreč o širitvi prostorov knjižnice z dozidavo. Ker objekta po mnenju novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ni mogoče širiti v park proti Rokovi cerkvi, naj bi ga umestili na nasprotno stran oziroma v podaljšku nekdanjega dijaškega doma na travniku proti Kajuhovi ulici. Na pogled vse lepo in prav, toda to je bilo tudi vse, kar so snovalci ponujali, ne da bi to naložbo vključevali v širši prostor. Parkovne površine med prosvetnim in dijaškim domom oziroma nekdanjo knjižnico in Rokovo cerkvijo na eni strani ter gimnazijo, trgovskim delom ter soseščino zdravstvenega kompleksa na drugi namreč predstavljajo predragocen mestni prostor! Zato ga ne bi smeli kar tako izničiti z nekakšnim poslopjem, ki bi sicer zadoščalo za potrebe knjižnice, ne bi pa se smiselno vključevalo v širši predel-Dosledneje bi morali poiskati sozvočje med sodobno knjižnico in baročno Rokovo cerkvijo, ki bi jo kazalo bolj poudariti. Zdaj kar preveč sameva v grmovju in ne zaokroža prostora, ki bi lahko bil nov mestni trg. Da o reševanju širšega okolja od gimnazije in prosvetnega doma mimo Mercatorjevega diskonta proti stadionu, ki je pravzaprav nekak brežiški geto, je pripomnil eden od razpravljal-cev, sploh ne govorimo. Brežicam se po dolgem času spet obeta naložba v kulturni prostor, zato bi kazalo strniti vso domačo strokovno javnost vključno Z društvom za oživitev mesta, da bi dobili celovito vizijo prostora okrog knjižnice. Sele potem bi v novem kultumo-izobraževalnern središču zakoličili nov objekt. Res se morda mudi, toda denar ne bi smel biti izključni motiv za gradnjo. Tako je bilo vse prevečkrat “na vrat na nos” storjeno v minulih časih in zato je staro mestno jedro “pridobilo ” toliko spačkov. Vlado Podgoršek Brežice še brez proračuna Brežice - Četrta redna seja občinskega sveta je bUa name11' jena sprejetju proračuna za letošnje leto. Vendar je bil ta P° sprejemu v prvi obravnavi tokrat umaknjen z dnevnega red& V začetku marca je svet sprejel osnutek proračuna brez večjih pripomb. Ker so v koaliciji od devetih strank vse razen LDS in LORKS, se je na naslednji seji pričakovala dokončna potrditev. Vendar je župan po pritiskih svetnikov proračun, težak 3,2 milijarde SIT, umaknil. Na seji seje zapletlo z vložitvijo amandmajev oziroma tolmačenjem, kdaj se šteje, daje amandma vložen. Jože Avšič (LORKS), kije razpravo sprožil, je opozoril na pomanjkljivost veljavnega poslovnika Ta določa da se lahko amandmaji vložijo tri dni pred sejo, vendar je v tem času skoraj nemogoče, da bi se do njih opredelili odbori in delovna telesa Vloženi so bili trije amandmaji; mag. Stanke Preskar (LORKS) za dokončanje investicije na cesti Glo-boko-Brezje, kije ovrednotena na 10 milijonov SIT, Jožeta Avšiča, ki je predlagal prerazporeditev 60 mil1' jonov SIT z naslova taks za krajev05 skupnosti, do katerih je tokrat01 proračun skopuški. Miran Omet#1 (SLS) je z amandmajem za 5 mili)0' nov SIT želel doseči dokončanje ma Križe. Do amandmajev se žara01 umika proračuna niso opredelili- Župan mag. Andrej Vizjak 03 poveduje naslednjo obravnavo pf°” računa sredi aprila. Verjame, da 00 takrat sprejet in da bodo lahko pric® z izvajanjem zastavljenih projekt0; Na seji so bili tako primorani do k°° ca aprila tudi podaljšati sklep ° 23 časnem financiranju občine. Brez razprave pa so sveD\j pristali, da investitorju odpišejo plačila komunalnega prispevka 0 CPB 24 za del poslovne stavbe, k) bo nova upravna enota. Tako bo vestitor lahko pridobil gradbe° dovoljenje. S.V. Volitve romskega svetnika Krško - Občina Krško je razpisala predčasne volitve za čla°3 občinskega sveta romske skupnosti, ki bodo 6.aprila. Soglasje za kan01' daturo je dalo pet Romov. Občina Krško je na decembrski seji občinskega sveta sprejela p0-trebno spremembo statuta, da se lahko izvedejo volitve za romske?3 svetnika. Volitve je občinski svet razpisal pO objavi noveliranega stat001 v Uradnem listu po določbah, ki veljajo za predčasne volitve in b°°° v nedeljo, 6. aprila, od 7.do 19.ure, volišče pa bo v avli občinske stavb5' Predčasno glasovanje bo 2. in 3. aprila, obakrat od 9. do 17.ure. ,• Volilni upravičenci v 6. volilni enoti so samo tisti Romi, ki so m prijavljeni v občini Krško, ne pa tisti, ki na njenem območju le živiJ° Posebna volilna komisija je sestavila seznam, na katerem je P5 kandidatov, ki se potegujejo za eno svetniško mesto. To so 40-letV Bojan Hudorovac, 45-letni Zdravko Kovačič, 41 -letni Robi Br°J. dič in 29-letni Marjan Brajdič, ki so vsi brez poklica in brezposel ter študentka 24-letna Nataša Brajdič, ki ima končano trgovsk šolo. B.D. ^ Težave v Kerametalu niso usodne Brežice - Z uveljavitvijo novega Zakona o delovnem razmerju in po dolgi, za njihovo branžo neugodni zimi so zaposleni v Kerametalu Brežice opozorili na številne nepravilnosti. Najbolj jih je prizadelo, da so izplačila osebnih dohodkov z vsakim mesecem bolj zamujala. Sindikat podjetja je zahteval uresničitev zahtev v mesecu dni. Delavci so opozorili na zamike pri izplačevanju plač, dodatke za popoldansko delo, izplačilo regresa v denarju in ne več v bonih. V izvršnem odboru sindikata Kerametala so sredi marca izpostavili še potrebo po zaščitnih oblekah, izpravnih strojih ter nekatere druge zahteve. Po posredovanju Območne zveze svobod- jih niso upali obnoviti. Tudi v prihodnje “bistvenih odpuščanj” ne načrtuje. V lastni maloprodaji v Brežicah, Celju in Križevcih pri Ljutomeru je ostalo skupaj okoli 45 zaposlenih, levji delež odpade na brežiško enoto. Kmetijski trgovini so oddali Kmečki zadrugi Sevnica ter živilsko Tušu in za vse delavce izposlovali enake pogoje, kot sojih imeli v njihovi firmi. Podjetje specializirajo na področju gradbeništva in predvsem keramike, kjer so vodstveno podjetje v državi. V specializacijo so bili prisiljeni, pravi direktor Ocvirk, ker je kupna moč v Posavju padla, hrvaških kupcev več ni, cene na obeh straneh meje so se izenačile. S specializacijo kmečkih trgovin, v katerih so v zadnjem desetletju intenzivno poslovali, je odpadel del poslov. Ob tem vodstvo podjetja izpostavlja še izredno slabe razmere zaradi dolge in mrzle zime, zaradi katere niso imeli prometa. Suzana Vahtarič Franc Ocvirk ?ih sindikatov so v vodstvu podrtja takoj odgovorili na zahteve pristali na njihovo reševanje, Je povedal sekretar Lado Rožič. delavce najpomembnejši pa je bil dogovor, da bodo v nekaj mescih osebne dohodke spet prejemali 18. v mesecu. Direktor Kerametala Franc Ocvirk je zatrdil, ba bodo že v dveh mesecih plače redne ob določenem datumu. Kljub temu daje podjetje letos °ddalo dve kmetijski trgovini ter trgovino z živili direktor zatrjuje, ba za obstoj podjetja ni strahu. Zaposlenih ne odpuščajo, še zatrjuje le trem ali štirim, ki se jim je mtekla pogodba za določen čas, Center brez vodstva Brežice - Svet Mladinskega centra (MC) je o razpisu za mesto direktoija odločal 25. februaija, čeprav je direktorici mandat potekel dobrih 20 dni kasneje. Sprejeti sklep o objavi razpisa je bil neveljaven. Naknadno so ugotovili, da je bil sporen mandat dveh članov. Kljub pravočasnem opozorilu predsednice sveta centra Karmen Matko, so k postopku pristopili prepozno. V teku je ponovni razpis. Interese MC Brežice ta čas zastopa svet centra, upravljanje vsebinskih del pa pogodbeno nadaljuje dosedanja direktorica Patricia Cular. Milena Jesenko kot podpredsednica sveta centra meni, da so napake nenamerne. Sporne so domnevne nepravilnosti in preredke seje sveta MC. Ker obstaja programski svet, ki se opredeljuje do odločitev sveta centra glede programov, v tem Jesenkova ne vidi nič slabega. Domnevna nelegitimnost sveta centra zaradi neusklajenosti z občinskim odlokom pa so nepravilnosti, za katere meni, da je škoda, da niso bile izpostavljene prej. Karmen Matko je bila v svetu predstavnica Dmštva študentov, pa nima statusa študenta. Robertu Žagarju je kot predstavniku javnosti štiriletni mandat potekel decembravAli so ti mandati sporni ah ne, se pravna služba ni opredelila, pravi Cularje-va. Jesenkova pa pravi, daje s svetom objektivenjrroblem, ker mladi “nimajo filinga za brskanje po členih odlokov.” Zal ji je le, da je do tega prišlo v prvem tovrstnem centru v državi, ki je marsikomu lahko zgled in vzor za potekajoče projekte. Na Občini Brežice kot ustanoviteljici Anica Hribar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, trdi, daje svet povsem legitimen, res pa je, da pravila določajo, daje postopek za izbor potrebno začeti tri mesece pred iztekom mandata. S.V. >^Grancl v v ♦ ■ Casino Lido termi: Čatež APRIL rr, , / / leteč fin Sobota, 5. apni Modna r eri j a VINO + DIMLJEN SIR Sobota, 12. april I ino + losos in sir s poprom Sobota, 19, april I ino + tatarski biftek Nedelja, 20. april I eliko/točni bife OD 14. FEBRUARJA DO 3. MAJA 2003 Vstipf v enega izmed treh Grand Casinojev In sedel«! v posebnih žrebanjih ter im\CCriSjA\ VUA » zaključnem žrebanje. muk ri ctf PROGRESIVNI • aV' JACKPOT • Lafid*L-' iti nmn « w Grand Casino l ido Y - v* lopliska < z.• t j v. A21J 1 -:.U:1 '■ C :HVI Te; 0? 4994 800 .* F.** 0? 4994 810 • ffiarKetingJkJo^casiflG si. Casino 'porforoJt Dobovška Beti pred stečajem Dobova - Matična metliška Beti zapira vrata do-bovskega obrata. O dokončni usodi obrata v Dobovi naj bi odločali jutri (v petek, 4,aprila). Sindikat je dosegel dogovor, da bo 130 zaposlenih v nekaj več kot mesecu dni lahko izkoristilo še dopuste in nadure. Generalni direktor Beti Metlika Ivan Malešič je zanikal informacije o takojšnem stečajnem postopku v Dobovi, ki krožijo v javnosti, in dejal, da bodo v družbi te dni sprejeli dokončne odločitve o nadaljnji usodi obrata v Dobovi. Pojasnil je, da imajo zaenkrat dela do konca aprila in do takrat bodo vse delavke zaposlene. Za naprej ni naročil in ker je bil za lansko leto izkazan negativen rezultat, bodo takrat najverjetneje uvedli stečajni postopek. Sekretar Območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Marjan Urbanč je pojasnil, da so omenjeno preložitev uvedbe stečajnega postopka uspeli izpogajati minuli teden. Tako bo o stečaju odločeno predvidoma šele v maju, do takrat pa bo lahko 130 zaposlenih izkoristilo dopuste in nadure, če jih ne bodo uspeli izrabiti, pa seje matična družba zavezala, da jih bo izplačala. Res pa je tudi, da so v poslovnem načrtu družbe za letošnje leto predvideli okoli 200 viškov; ob 130 v Dobovi še okoli 70 na matični družbi in podružnicah. Sindikat opozarja na težko zaposljivost delavk, ki bodo ostale brez dela, in s tem na povečanje socialnega brezna v Posavju. S.V. Kdo bo v upravi NEK? Zagreb - V hrvaški prestolnici sta se na delovnem sestanku pogovarjala o uresničevanju meddržavne pogodbe o nuklearki minister za okolje mag. Janez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo dr.Ljubo Jurčič. Pogodba je stopila v veljavo s 1. aprilom, ko naj bi Hrvaška prevzela solastništvo v nuklearki. Ministra sta se dogovorila, da se družbena pogodba kot sestavni del meddržavne pogodbe o novi družbi Nuklearna elektrarna d.o.o. začne izvajati s 5.aprilom. S tem datumom je namreč sklicana prva skupščina nove družbe, na kateri bosta imenovana uprava in nadzorni svet v skladu z določili meddržavne pogodbe o skupnem upravljanju. NEK bo začela dobavljati električno energijo hrvaškemu elektroenergetskemu sistemu takoj, ko bodo omogočene nadomestne kapacitete in tehnični pogoji tranzita. Nadomestilo hrvaški strani zaradi nedobavljene elektrike pa bo glede na zapoznelo uveljavitev pogodbe reševal posebej sklenjeni sporazum. Ministra se o omenjeni tematiki nista pogovarjala sama. Kopača so spremljali državni sekretar Djordje Žebeljan, direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar, direktor ELES-a Vekoslav Korošec in prokurist ELES GEN-a Branko Ogorevc. B.D. AMRETA Knjige - svet v čarobnem omrežju 2. aprila na rojstni dan Hansa Cristiana Andersena obeležimo mednarodni dan knjig za otroke. Letošnjo poslanico je mladim bralcem namenila Andersenova nagrajenka leta 2000 brazilska avtorica Ana Maria Machado. Naslovila jo je “Knjige - svet v čarobnem omrežju Pri nas knjižne zbirke za otroke živijo že vse od konca 19. stoletja, mladi bralci pa v zadnjih letih v posebni akciji izbirajo svojo najljubšo knjigo. Letos so se odločili, da je najljubša slovenska mladinska knjiga “Anica”, katere avtorica je vse bolj priljubljena mladinska pisateljica Desa Muck. In kakšen odnos do knjige imamo Posavci? Milan Stefanec, arhivski tehnik z Bizeljskega z Lenartom in Nežo: Knjiga otrokom še vedno veliko pomeni in ni nič manj vredna kot računalnik. Včasih si želim večjo izbiro, čeprav je ponudbe dovolj. Težko je oceniti, kako na knjigo gledajo drugi, vedno so ekstremi. Mogoče starši pomen knjig v vzgoji premalo poudaijajo. Najina otroka rada bereta in menim, da prave vzgoje v zgodnjem obdobju brez knjige ni. Helena Deržič, učenka 1. razreda OŠ Brežice: Zelo rada berem knjige. Najraje takšne, ki so bolj tanke. Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala za bralno značko, je bila “Miška in lev”. Govori o tem, kako je miška najprej razjezila leva, potem pa ga je rešila pred lovci, ki so ga ujeli v mrežo. Postala sta največja prijatelja. Prebrala sem štiri knjige za bralno značko in osvojila značko. Še lx>m brala, ker rada berem. Ko berem, se mi zdi zabavno. Alenka Krejan, študentka iz Brestanice: V otroštvu sem imela raje od knjig igrače, zato branje ni bilo nikoli moja velika strast. Mlajša sestra pa veliko bere in menim, da ravno zato, ker je v otroštvu dobivala prve slikanice in knjigice. Torej je pomembno, kdaj in kako je otrok seznanjen s prvo knjigo. Zdenka Kozinc, učiteljica iz Boštanja: Na naši šoli otroci na razredni stopnji radi in veliko berejo. Ne le obvezne literature iz seznamov bralnih značk, ampak detektivke in pravljice. Na predmetni stopnji interes upada. Morda zato, ker ne najdejo pravih stvari zase, pravljice pa so prerasli. Danica Hočevar, knjižničarka na OŠ Sevnica: Kljub medijem, kot so televizija in računalnik, imamo pri nas veliko bralcev. Dnevno jih knjižnico obišče sto, pred prazniki do 230 dnevno. Veseli me, da ne berejo le tistih stvari, ki so obvezne za domače branje, temveč na razredni stopnji po zaslugi razredničark vsi berejo še za bralno značko. Sicer pa otroci redno spremljajo novitete, slikanice in druge otroške in mladinske knjige. Kaj z Begrosom? Slovenska vas - Od konca decembra je podjetje Berex International v prisilni poravnavi. Do podjetja ima terjatve okoli 140 nekoč zaposlenih. V Slovenski vasi sameva leto in pol star nakupovalni center Begros, na Jesenicah na Dolenjskem pa njegova predhodnica. Sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lado Rožič je pojasnil, da je okrožno sodišče sredi januarja sklicalo prvo sejo upniškega odbora. Zdaj ima v rokah načrt finančne reorganizacije, iz katerega je razvidno, da bi dražba lahko pričela poslovati, če bo prisilna poravnava uspešno izvedena. Zdaj so odvisni od razpisa naroka na sodišču, ki bi se moralo zavedati, pravi Rožič, daje gospodarstvo živ subjekt in bi moralo hitreje delovati. Sindikat je za 93 zaposlenih prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave v višini okoli 50 milijonov SIT. Sindikalist verjame, da bodo v podjetju uspešno prebrodili težave in ponovno pričeli delati. Ob načrtu finančne reorganizacije so lastniki izvedli tudi primerjavo cen za 15 udarnih artiklov v večjih zagrebških trgovskih centrih, ki kažejo, da so naše cene še vedno konkurenčne in ob vrnitvi davka je nakup čez mejo za Hrvate še vedno ugoden. Delavci iz trgovine Begros so bili že lani proti koncu leta v negotovosti o svoji usodi. Večini zaposlenih za določen čas so z oktobrom 2002 potekle pogodbe in ostali so brez dela. Podjetje je zaprlo vrata. Po novi zakonodaji delavcem na čakanju pripada 100-odstotno nadomestilo, ki ga ne dobijo, centri za socialno delo in sindikat z enkratno pomočjo pa ne pomagajo dovolj. S. V. V težavah so tudi druga trgovska podjetja, ki zapirajo svoja vrata. Predvsem v tekstilnih branži lastniki ponujajo trgovine zaposlenim za 1 tolar na mesec, vendar se zaposleni ob slabi kupni moči bojijo prevzeti trgovine. Trgovina je v krizi, cene pa “navite” in v sindikatu opozaijajo, da se bodo morali trgovci naučiti poslovati z nižjo maržo. referendum Velik “da” za EU in NATO Slovenija, Posavje - Slovenski volivci so na referendumih prepričljivo podprli vstop Slovenije v Evropsko unijo (EU) in zvezo NATO. Ob precejšnji volilni udeležbi je presenetila podpora NATU, ki je od napovedanih javno mnenjskih raziskavah precej višja. Vstop Slovenije v EU je ob 60-odstotni volilni udeležbi podprlo 89,61 odstotka volilcev. Za vstop v zvezo NATO je glasovalo 66 odstotkov, proti pa slabih 34 odstotkov. V Posavju je bila volilna udeležba za oba referenduma podobna, v Sevnici in Krškem 53-odstotna, v Brežicah pa dobrih 55 odstotkov. Za EU je glasovalo več kot 88 odstotkov volilnih upravičencev v Sevnici in v Krškem ter dobrih 90 odstotkov v Brežicah. V Posavju je zabeležena naslednja podpora NATU; v Krškem 67 odstotkov, v Sevnici 68 in v Brežicah 69 odstotkov. Dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve je do zaprtja volišč in uradnega konca referendumskega molka prejela skupno 43 prijav domnevnih kršitev molka, vendar nobene s področja Posavja. Suzana Vahtarič Direktor Območne gospodarske zbornice Posavja Marjan Sunta: “Pristop k skupnemu evropskemu trgu za posavsko gospodarstvo pomeni veliko priložnost in izziv in hkrati nevarnost. Poleg vseh pozitivnih dejavnikov je veliko energije potrebno usmeriti v dvig konkurenčne sposobnosti posavskega gospodarstva. Vstop v EU prinaša Posavju tudi schengensko mejo, ki predstavlja dodaten izziv in priložnost za naše gospodarstvo ter za čezmejno sodelovanje.” Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič: “Izid je očitno pokazal željo Slovencev po nekih spremembah, ki si jih želijo skozi institucijo EU, kar pa mislim, da ne bo mogoče. EU ni krava, ki bi jedla v Bruslju in molzla v Sloveniji. Zato mislim, da bomo kmetje morali pokazati še veliko truda in naporov, da bomo uspeli tisto, kar je izpogajano, tudi dejansko uveljaviti.” Ravnateljica OŠ Brežice Marinka Lupšina Novak: “Referendumski izid razumem kot povezovanje, kot učenje dmg od drugega, izmenjavo izkušenj, znanj, primerljivost programov in kakovosti. Slovenci moramo ob odpiranju še bolj negovati nacionalne specifičnosti, zgodovino, kulturo in materin jezik. In kljub temu da smo majhen narod, sem prepričana, da lahko Evropi veliko ponudimo.” Nadomestne volitve Bizeljsko, Loka pri Zidanem Mostu - V Posavju smo imeli sočasno z izvedbo referendumov tudi dva primera ponovitev lokalnih volitev. Nepopolna sta bila Sveta krajevnih skupnosti (KS) Bizeljsko in Loka pri Zidanem Mostu. V KS Bizeljsko je507 volilcev iz šestih vasi moralo ponovno na volitve. Udeležba je bila 50,38-odstotna. Volih so nadomestne svetnike v sicer 13-članskem svetu KS, potem ko je šest svetnikov nepreklicno odstopilo zaradi nestrinjanja pri izbiri predsednika sveta KS. Po njihovem odstopu je preostalih sedem svetnikov med seboj izvolilo za predsednika sveta KS dosedanjega predsednika Roka Kržana. Na stolčkih nadomestnih svetnikov bodo Jožef Malus iz Bukovja, Jože Malus z Drenovca pri Bukovju, Miran Kajs iz Stare vasi, Anton Stennedd z Gregovc, Miran Veršec iz Vitne vasi ter Tomaž Škof iz Nove vasi ob Sodi. V Loki pri Zidanem Mostu so potekale nadomestne volitve članov sveta KS za območje Čelovnik in Slap. Krajani teh dveh zaselkov namreč na rednih volitvah lani novembra niso predlagali svojih kandidatov za svet KS. Kandidata sta bila dva; Ivan Urgl iz Čelovnika in Danijel Bevc iz Slap. 36 volilnih upravičencev s tega območja je lahko glasovalo za največ dva kandidata Udeležba na volitvah je bila44,44-odstotna, kar pomeni, daje glasovalo 16 volilnih upravičencev, od tega eden predčasno. Za Ivana Urgla je glasovalo sedem volilcev, za Danijela Bevca pa dvanajst, kar pomeni, da sta bila oba izvoljena in sta po novem člana sveta KS Loka pri Zidanem Mostu, ki ga sicer vodi Zoran Cvar. S. V. / N.Č.C. Bo Miha Molan novi direktor slovenske policije? Ljubljana - V zadnjem času se v javnosti veliko govori o morebitni zamenjavi direktorja Generalne policijske uprave Marka Pogorevca, ki mu junija poteče mandat. Pogorevc je že sam izjavil, da ne namerava ponovno kandidirati za to funkcijo, z njim pa je menda nezadovoljen tudi minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) se je šele pred kratkim vključilo v delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki proučuje ozadje in vzroke napada na Mira Petka. Vendar, kot pravijo v komisiji, doslej še niso razmišljali, da bi predlagali zamenjavo direktorja policije. Minister Bohinc pa je dejal, da bodo ukrepi - taki ali drugačni - znani po dokončno oblikovanem poročilu. Že sedaj se šušlja o možnih naslednikih Marka Pogorevca. Kot glavni imeni se pojavljata podsekretar na MNŽ Vinko Gorenak ter državni sekretar Miha Molan, ki mu je v slovenskem dnevniku novinar Žarko Hojnik spisal pravi slavospev. Med drugim naj bi Molan vložil veliko truda pri uresničevanju spora- zuma o schengenski meji in pogajanjih za pridobitev dodatne finančne podpore pri državah Evropske unije. Je univerzitetni diplomirani pravnik s pravim občutkom za policijsko stroko, tako Hojnik. Miha Molan je Pišečan in je bil pred Andrejem Zbašnikom direktor PU Krško. Namige o tem, daje Molan pri srcu tudi sedanjemu ministru Bohincu smo preverili na MNZ v Ljubljani. Ministrova predstavnica za stike z javnostmi Vesna Drole je povedala, da odločitev o tem, da naj bi Molan prevzel mesto direktorja generalne policijske uprave še ni bila sprejeta in da je preuran-jeno govoriti o tem, saj je uradni generalni direktor policije Je vedno Marko Pogorevc. N.Č.C. Miha Molan pravi, da o tem, da bi se prijavil na razpis še ni razmišljal in tudi v prihodnje ne bo. Meni, da so zgodbe po časopisih plod “nekih kombinacij”. Ob tem je poudaril, daje kadrovanje stvar ministrove presoje, ki tudi sam lahko predlaga vršilca dolžnosti generalnega direktoija. Molan sicer meni, da se mesto generalnega direktoija od njegove zdajšnje funkcije bistveno ne razlikuje. Poudaril pa je, da gre le za večjo zahtevnost in izpostavljenost na občutljivem delovnem mestu. Rozika iz Sevnice je že pred časom izpostavila bodico, na katero smo težko dobili odgovor. Na Društvo izgnancev Slovenije oziroma njegovo predsednico je naslovila vprašanje, zakaj ne dobi varstvenega dodatka, kljub temu da ji je predsednica zagotovila, da je s spremembo zakona po osmih letih do njega upravičena. Bodico je poslušalka naslovila na predsednico Društva izgnancev Ljubljana, ki je bila v bolnišnici, zato so nas na društvu usmerili na predsednika pristojne komisije Jožeta Bogoviča, ki pa ni želel odgovoriti. Ker smo vztrajali, so nam ^odsotnosti predsednice Ivice Žnidaršič volonterji pojasnili, da ne razumejo, zakaj izgnanka ni prejela varstvenega dodatka in jo prosijo, da se obme na svojo upravno enoto in tam poprosi za nasvet, kako si uredi varstveni dodatek. Dragica iz Krškega je opozorila na vozne rede; moti jo, da ni voznega reda na avtobusni postaji pri nakupovalnem centru oziroma novem zdravstvenem domu v Krškem. Na Izletniku Celje, poslovni enoti Krško je Franci Selak v vlogi vodje enote pojasnil, da pripravljajo skupaj z občino več mestnih linij in je zato v pripravi tudi nov vozni red. Namestili ga bodo v kratkem na vseh postajališčih, tudi v bodici omenjenem pri nakupovalnem centru oziroma zdravstvenem domu. Ob tem je še dejal, da vozne rede redno nameščajo in zamenjujejo, vendar jih objestneži venomer uničujejo, zato hkrati apel, da tega ne bi več počeli. V tem času, dokler ne bodo obnovili vseh voznih redov, pa potnike prosi, da za morebitne informacije v dopoldanskem času pokličejo njihov sedež v Krškem. Na Izletnik Celje je bila naslovljena tudi bodica Vide iz Artič, ki je v pismu pojasnila, da je na njihovo zemljišče v snegu zdrsnil avtobus in jim uničil negovano nabrežino in zelenico. Moti jo, da je kot lastnice zemljišča ni o tem obvestil ne prevoznik in ne policija in sprašuje, kdo ji bo povrnil škodo za uničeno lastnino. Ker je bila bodica naslovljena na Izletnik Celje, je vodja enote Krško Franci Selak prosil za nekaj časa, da preveri njihove interne zapisnike. Ker poslušalka ni navedla datuma, kdaj se je to zgodilo, v zapisnikih od januaija letos pa ni našel podatka, da bi njihov avtobus zdrsnil ali bil poškodovan, poslušalki ne more odgovoriti nič konkretnega. Prosi jo, da pokliče njihovo enoto v Krškem na tel. št. 49-03-971 in najavi svoj obisk, da skupaj ugotovita, kdaj je do zdrsa njihovega avtobusa prišlo. Sele potem bodo lahko ugotovili, kdo je kriv za nesrečo in tudi za morebitno povrnitev škode. Alojz iz Krškega je bodico naslovil na kmetijski inšpektorat; zanima ga, zakaj je obvezno pregledovanje škropilnih naprav. Na enoti inšpektorata za kmetijstvo v Krškem je Mojmir Pu-stoslemšek pojasnil, daje podlaga za obvezen pregled škropilnic v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je država sprejela leta 2001. Zakon predpisuje, da lahko imetniki škropilne naprave uporabljajo le, če so pregledane in se zanje izdajo posebne nalepke, ki veljajo dve leti. Preglede za področje Posavja in Dolenjske kot pooblaščena oseba oziroma organizacija opravlja Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto. Štefan iz Jablanice je ponovil bodico glede asfaltiranja ceste v dveh krakih proti Jablanici, za katero so prispevali tudi krajani, pa še vedno ni urejena. Tajnik krajevne skupnosti Bo-štanj Peter Simončič nas je usmeril na Občino Sevnica, saj je bila cesta pred leti prekategorizirana in je v pristojnosti občine. Referent za ceste in komunalno dejavnost Robert Kaše je pojasnil, da cesta ni uvrščena v proračun občine za leto 2003. Uvrščena je v načrt razvojnih programov za obdobje do leta 2007 in oba izpostavljena odseka sta predvidena za ureditev v letu 2007. Ker ta načrt razvojnih programov svetniki še vedno lahko spreminjajo, nihče z zagotovostjo ne more reči, kdaj bodo dela na omenjeni cesti res izvedena. Svetuje pa, da preko svetnikov občinskega sveta in krajevne skupnosti Boš-tanj vztrajajo pri njeni ureditvi in nanjo na občinskem svetu ves čas opozaijajo. Mira iz Lukovca je v imenu sostanovalcev opozorila na zapuščeno psičko, ki seje zatekla k njim. Pravi, da imajo z njo velike težave, saj po kraju tavajo za njo tudi drugi psi, zato bi želeli, da jo pristojni odstranijo, pa ne ve, na koga naj se obrne. Po zakonu o zaščiti živali je za potepuške pse pristojna lokalna skupnost, ki mora imeti zanje zavetišče oz. sklenjeno pogodbo z enim od zavetišč zunaj občine. Posavske občine so imele zavetišče pri Celju. Občani morajo poklicati na številko 112 in se tam predstaviti. Center za obveščanje potem obvesti dežurnega inšpektorja, ki da naročilo za odvoz te živali v zavetišče. Milena iz Sevnice je opozorila na račune. Pravi, da so odtisi tako slabi, da se ne da razbrati ne artikla in ne cene. Glavni tržni inšpektor Roman Kladošek s Tržnega inšpektorata RS je pojasnil, da so na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov pristojni za nadzor nad izdajanjem računov. Zakon določa, da je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun. Razen zahteve po izdaji računa zakon predpisuje, da mora podjetje potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede kakovosti in količine kupljenega blaga ali opravljene storitve. Zakonska določba, ki govori o možnosti preverjanja pravilno zaračunanega zneska, dejansko pomeni, da mora podjetje omogočiti potrošniku, da sam ugotovi pravilnost zaračunanega zneska glede količine in kakovosti blaga in storitev. Če to ni mogoče, je dolžno pravilnost preveriti podjetje ob navzočnosti potrošnika. Če podjetje tega ne stori in odkloni sodelovanje oziroma potrošniku ne dovoli, da bi sam preveril pravilnost zaračunanega zneska, stori prekršek. Zakon o varstvu potrošnikov predpisuje denarno kazen za podjetje, ki potrošniku ne izda računa za kupljeno blago ali potrošniku onemogoča preverjanje pravilnosti zaračunane cene. Žagrožena kazen znaša 300.000 SIT za pravno osebo in 100.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe oziroma 200.000 SIT če prekršek stori samostojni podjetnik. Če potrošnica meni, da ji zaradi slabega tiska ni omogočeno preverjanje računa, lahko poda prijavo na Tržni in-špe-ktorat RS, na enoti v Krškem, C. krških žrtev 15. Poleg tržnega inšpektorata, ki je pristojen za nadzor nad izdajanjem računov po določbah Zakona o varstvu potrošnikov, nadzor nad vsebino računov opravljajo tudi davčni inšpektorji na podlagi Zakona ° davku na dodano vrednost. mnenja, odgovori, popravki... Eksplozij ni povzročil zemeljski plin -na tem območju ni plinovodnega omrežja Delo, 25.3.2003 V prispevku z naslovom “Eksploziji prestrašili Kostanjevčane ”, objavljenem v časniku Delo (kronika) dne 25. marca 2003, so zapisane nekatere navedbe, ki ne držijo. Novinar med drugim navaja, da naj bi eksploziji v Kostanjevici na Krki povzročil zemeljski plin, kar ne drži, saj zemeljskega plina v tem kraju ni, prav tako Kostanjevica na Krki tudi nima zgrajenega plinovodnega omrežja za ze- meljski plin, kot je napačno zapisal avtor omenjenega prispevka. Gradnja plinovodnega omrežja v Kostanjevici je v okviru koncesijske pogodbe, sklenjene med občino Krško in podjetjem Adriaplin, d.o.o. iz Ljubljane sicer predvidena, vendar še ni bila realizirana. Iz omenjenega, pa tudi zaradi drugih razlogov (fizikalne lastnosti tega energenta) sledi, da vzrok za eksploziji v Kostanjevici na Krki nikakor ni mogel biti zemeljski plin. Omenjeni ekološki energent je sicer tudi v svetovnem merilu najbolj varno kurivo, s številnimi varnostnimi ukrepi, ki jih izvaja podjetje Adriaplin, d.o.o., med katere spada sistem stalnega nadzora kakovosti in tesno- J. sti plinovodnih omrežij, pa je ttiu“ nost, da bi se zgodilo karkoli nepre videnega, tako rekoč izključena, rebitna vznemirjenost prebivalce'’’ . bi jo z nepreverjenimi in napaČN navedbami lahko povzročil ornehl ni prispevek, je zato povsem nep trebna. Adriaplin, d.o.o. Ljubljd direktor ing. Alberto CeD’e GOSPODARSTVO, TURIZEM ^tran 5___ ' Sava Glas, 3.4.2003 Nočemo biti moteči! Sevnica - Maja oz. najkasneje junija bo Holding Savske elektrarne (HSE) dobil gradbeno dovoljenje in začela se bo gradnja največjega slovenskega energetskega objekta HE Boštanj. Pred tem je investitor moral pridobiti soglasje občine za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo jezovne zgradbe. Projekt jezovne zgradbe je skoraj v celoti identičen z odlokom o lokacijskem načrtu. Projektant je upošteval le nove tehnološke rešitve, tako da so spremembe ali odstopanja od lokacijskega načrta predvsem v racionalizaciji opreme, prostora in z vidika hidrologije. Na podlagi tega je občinski svet izdal soglasje za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo jezovne zgradbe HE Boštanj, vendar je postavil nekaj zahtev. Investitor mora dokončati razširitev ceste Orehovo-Sevnica, kar vključuje asfaltiranje ceste in Postavitev varnostnih ograj. Pred Pričetkom del mora evidentirati stanje cestne in komunalne infrastrukture ter ostalih objektov, kar Poteka prav ta teden, morebitnim oškodovancem oz. lastnikom pa Poravnati škode, ki bi jih povzročil. Upoštevati mora tudi ukrepe Za zmanjšanje negativnih vplivov Oa okolje, ki so opredeljeni v Poročilu o vplivih na okolje, poleg tega pa mora v sodelovanju z občino in posebno komisijo za spremljanje izgradnje HE Boštanj sprotno reševati vsa odprta vpra- šanja, na katera bo argumentirano opozorjen s strani lokalne skupnosti. Tehnični direktor HSE Lado Tomšič s sodelavci in predstavniki pooblaščene družbe IBE, ki pridobiva soglasja v postopku, je pojasnil, da želijo dihati s krajem, saj ne želijo biti moteči. Za boljšo informiranost občanov pripravljajo spletno stran, informacijsko tablo in zloženko, stekla pa bo tudi javna razgrnitev dokumenta in javna razprava, ki bo 10. aprila ob 16. uri v dvorani TVD Partizan v Boštanju. V času gradnje jezovne zgradbe ne bo prihajalo do večjih vplivov na okolje, saj v tem času Sava še ne bo zajezena, vse meritve hrupa in podtalnice pa so tudi v mejah normale, pravijo odgovorni. Pripravljalna dela za boš-tanjsko elektrarno se zaključujejo, razpisan je bil drugi lot za gradbena dela. Gre za izgradnjo jezovne zgradbe, za kar je ponudbeno dokumentacijo dvignilo šest gospodarskih družb. Pred dnevi je bilo v holdingovi družbi Invest javno odpiranje ponudb, ki sojih predala tri podjetja: CM Celje, SCT Ljubljana in GIZ Gradis Ljubljana. Jezovna zgradba je pri hidroelektrarni najzahtevnejši gradbeni projekt in se bo gradil do aprila 2006, predračunska vrednost za Boštanj je 2,8 milijarde SIT. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem bo predvidoma sredi maja. Da investitor želi živeti v sožitju s krajem in ljudmi, kaže tudi njihov pozitiven (finančni) odziv na pomoč občini na področju športa in kulture. Nada Černič Cvetanovski Tehnični direktor HSE Lado Tomšič ob informacijski tabli Kdo se boji tiskovne konference? Sevnica - Pred kratkim je v Skopju v Makedoniji potekal Mednarodni pohištveni sejem s preko 200 razstavljalci, ki se ga je s svojim programom udeležil tudi Stilles. Bili so °paženi in nagrajeni. Zlato medaljo je žirija dodela sedežni garnituri iz programa Prestige oblikovalca Bojana ^ovšaka. Njegov program, ki žajema jedilnico in dnevni pros-l°r, je bil doslej na sejmih že v Celoti nagrajen. Lani v Zagrebu M v Makedoniji. Poleg zlata za “restige so se iz skopskega sej-Ma vrnili še s srebrno medaljo za sPalnico empire, ki jo je obliko-V&1 zunanji dizajner. V podjetju so se odločili, da prvič predstavijo tudi ob boku a,zajnerske elite na mega sejmu ^ Milanu. Sejem bo v aprilu, filles pa edini predstavnik pogrizene industrije iz Slovenije. °kazali bodo vse svoje pro- grame; bidermajer, barok ter nagrajena empire in prestige. Nagrade, ki jih Stilles pobira, kažejo, da v branži nekaj velja. A vodstvo ne stori ničesar, da bi glas o priznanju dosegel vsaj širšo slovensko javnost. Ko je v Ljubljani gostoval operni velikan Pavarotti, se je v hotelski sobi Slona na prvi pogled zaljubil v Stillesov komplet baročne mizice s stoli in ga kar odnesel s seboj. Iz dogodka bi takrat lahko naredili medijski “boom”, iz omenjenih zadnjih priznanj pa vsaj tiskovno konferenco. Branka Dernovšek Grajska klet z novo podobo Brežice - Vino Brežice je v brežiškem gradu odprlo prenovljeno vinsko klet. Vina, ki že leta zorijo v tej kleti, govorijo o tradiciji in kakovosti in to dokazujejo tudi z naj višjimi priznanji. Direktor družbe Matjaž Pegam je izrazil navdušenje, da jim je uspelo klet prenoviti in upa na sožitje galerije, gradu in kleti, saj bo slednja popestrila turistično ponudbo Brežic. Klet sta odprla Marjan Malus, ki jo bo tudi vodil, in nekdanji direktor Vina Karl Recer. Ob tem je Recer dejal, da v tem dogodku vidi uresničitev svojih sanj in nov list v zgodovini podjetja Vino Brežice. Predlagal pa je tudi, da bi ustanovili klub poznavalcev ali ljubiteljev vin. J.K. Marjan Malus (levo) je ob odprtju kleti s sabljo odprl šampanjec. Danes ničesar ne obžalujeta ft v. rezice - Zakonca Marica in Jože Žičkar sta pred leti zagrizla v kislo jabolko preživetja. Po osmih letih vodita družinsko j^djetje Pogrebne storitve in cvetličarna Žičkar s.p., v katerem sta zaposlena tudi oba sinova. Podjetje zaposluje dvanajst •Iddi. Kljub težkim začetkom jima danes ni žal za njune odločitve. Korenine današnjega družin-, *ega podjetja je ustvarjal Jože, 'Se je zaposlil na brežiškem ko-unalnem podjetju najprej kot 0°2nik, potem pa je dvanajst let Pravljal pogrebne storitve. Z osa-°svojitvijo Slovenije seje feb-^aria 1992 odločil, da podjetje aPusti in poskuša s pogrebnimi Ptitvami kot samostojni podjet-: K “ Takrat sem za opremljanje r- aranžiranje mrliških vežic ko-storitve okoliških cvetličarn, svojem delu sem spoznal, da .Micama in pogrebne storitve ]gd'ta “skupaj”. Po treh letih, leta j0v.“’ sva se z ženo Marico od-s. 'Ja, da bi v sklopu pogrebnih st0ri|eV P,onudd> tudi cvetličarske igrica ni imela nikakršnih (viUSeni v cvetličarstvu in je za- čela v°lja dobesedno iz “nič”, a trdna 'n dobri cvetličarki, ki ju je j v Xu,l 'iia, so kmalu obrodili prve v °^e uspeha. “Nekaj sem imela Pač .'istega” - trgovska žilica ’ saj sem že 25 let delala v trgo- vini,” je pojasnila. Zelo hitro se je naučila najpomembnejših stvari pri tem poslu, očitno pa je imela v sebi tudi žilico za poznavanje cvetja in aranžiranje. “Kljub temu, da meje bilo na začetku zelo strah, sem se kar hitro znašla,” pravi Marica in dodaja, da je spoznala, da delajo pravilno takrat, ko so se preselili na sedanjo lokacijo na Čemelčevi ulici v Brežicah. Zakonca Žičkar veseli tudi dejstvo, da za njima stojita oba sinova, saj sta se oba zaposlila v domačem podjetju. “Ko človek vidi, da za njim stoji- Zakonca Marica in Jože Žičkar pred svojo cvetličarno jo otroci, dobi še dodatno moč in energijo,” pravita. Njihova ponudba je pestra; ne le, da poskrbijo za vse, kar sodi k pogrebnim storitvam, njihova cvetličarska ponudba zajema tudi aranžmaje za vesele dogodke, kot so poroka, obhajilo, birma, krst in druga praznovanja, v njihovi cvetlicami strankam nudijo tako rezano cvetje kot lončnice in vse ostalo, kar sodi zraven. Ob;t imata veliko dobre volje in oba v svojem delu najdeta zadovoljstvo: “To je v našem poslu potrebno, saj se ni preprosto vsakodnevno srečevati z ljudmi, ki so prizadeti ob smrti svojca. Takrat je potrebno znati prisluhniti in sprejemati,” pravita Žičkarje-va in hkrati dodajata, “res je bilo v začetku težko, a ko se danes ozreva na prehojeno pot, sva zadovoljna, tudi zato, ker so z našim delom zadovoljne naše stranke. Danes najine odločitve ne obžalujeva.” Karmen Molan Pomoč obubožanemu gospodarstvu Sevnica - Gospodarska situacija v občini je težka. Podjetja, ki so bila še pred desetletjem nosilci razvoja, imajo vedno večje težave v poslovanju. Brezposelnost narašča, vrstijo se prisilne poravnave. Zato občina v letošnjem proračunu nekoliko več sredstev namenja gospodarstvu. Predvidene ukrepe je župan Kristijan Janc predstavil tudi gospodarstvenikom, s katerimi se je srečal na sevniškem gradu. Občina Sevnica kot pomoč gospodarstvu v letošnjem letu uvaja dve zanimivi novosti - sofinanciranje novih delovnih mest ter subvencioniranje kadrovskih štipendij. Da bi pospešili odpiranje novih delovnih mest, se je občina odločila, da bo sofinancirala zaposlitev brezposelne osebe, če jo bo delodajalec zaposlil za nedoločen čas in če bo s tem povečal število delovnih mest. Občina bo do dveh let sofinancirala do 50 odstotkov bruto plače, ki jo bo določil delodajalec, vendar bo moral imeti delodajalec tako osebo zaposleno vsaj še za toliko časa po prejeti pomoči. Občina Sevnica bo v mesecu juniju o tem obvestila gospodarstvo, akcija pa se bo izvajala do porabe sredstev. Mojca Sešler, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, predvideva, da bo za tako pomoč gospodarstvu namenjenih predvidoma 6 milijonov SIT. Druga oblika pomoči gospodarstvu pa bo subvencioniranje kadrovskih štipendij. Štipendiranje mladih je namreč povsem zamrlo. S kadrovskimi štipendijami pa bi mlade lahko vezali na prostor, iz katerega je opazen beg možganov. Občina Sevnica bo zato naslednji mesec gospodarskim in negospodarskim družbam v občini poslala javni poziv, naj se izjasnijo o potrebah po mladih strokovnjakih. Ko bodo potrebe znane, bo objavljen javni razpis. Na podlagi odziva bodo odločali o tem, koliko štipendij bodo razpisali. Eno tretjino štipendije bo kril delodajalec, dve tretjini pa občina. Tovrstno štipendiranje bo steklo z novim šolskim letom, vanj pa bodo letos verjetno vključili zgolj študente. Za subvencioniranje štipendij bo občina -odvisno od odziva - predvidoma namenila 2 do 3 milijone SIT. N.Č.C. Odpis prispevka kot pomoč podjetju Krško - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je občinski izvirni prihodek. O višini točke, ki je osnova za izračun letnega zneska za kategorije upravičencev, odloča občinski svet. Ta lahko pod določenimi pogoji dolg z naslova tega prispevka tudi odpiše ali zavezancu preloži plačilo. Občinski svet Krško je na minuli seji obravnaval vlogo Metalne Senovo in družbe Ekten za odpis prispevka za leto 2003 ter ugodil obema prosilcema. Družba Ekten Krško bi po občinskem odloku za letošnje leto plačala 593 tisoč SIT nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. V petih letih, odkar posluje, je vseskozi vlagala v razvoj, lani zgradila novo lakirno komoro in s tem zagotovila nova delovna mesta, letos pa načrtuje gradnjo peskalne linije, kjer bo tudi možnost dodatnih zaposlitev. Zaradi omenjenih dejstev so se svetniki strinjali z odpisom prispevka za mestno zemljišče. Za Metalno Senovo pa ta celoletni prispevek znaša skoraj 8 milijonov SIT. Ker se je družba, v kateri je družbenik z 9,11-odstotnim poslovnim deležem tudi krška občina, zopet znašla v težavah, prosi za odpis prispevka za mestno zemljišče. Po napadu na svetovni trgovinski center so se namreč zmanjšala naročila, slovenska industrija pa tudi ni v močnejšem investicijskem ciklusu, da bi lahko doma nadomestili zunanji izpad poslov, pojasnjujejo v podjetju. Kljub temu morajo po načrtu prisilne poravnave iz leta 1998 vlagati v razvoj in vsako leto za poplačilo upnikov nameniti približno 40 milijonov SIT. Letos aprila morajo poravnati še zadnji obrok. Lani so ekološko posodobili peskalnico, kar je stalo preko 69 milijonov SIT, letos pa kupili dva stroja v skupni vrednosti skoraj 20 milijonov SIT. Ker je občina kot solastnica preko Franca Černeliča, ki je njen zastopnik v nadzornem odboru, seznanjena s situacijo v podjetju, se je županu Bogoviču zdel odpis prispevka za stavbno zemljišče utemeljen, s čimer so se strinjali tudi svetniki. Peter Žigante pa je vendarle zahteval, naj se na eni od prihodnjih sej podrobneje predstavi situacija v Metalni in dosedanja realizacija sanacijskega programa. Občina je namreč solastnica družbe postala zaradi tega, ker je v preteklosti neplačanih skoraj 30 milijonov SIT z naslova nadomestila za stavbno zemljišče konvertirala v lastniški delež. Branka Dernovšek Imenovanje za god Sevnica - Na Jožefovo so na občnem zboru člani Kmečke zadruge Sevnica na predlog upravnega odbora za novega direktoija izvolili Jožeta Kovača. Svoj glas ZA je oddalo vseh 47 prisotnih z glasovalno pravico. 45-letni univerzitetni diplomirani ekonomist je svojo kariero pričel v Jutranjki, nato je na sevniški občini vodil gospodarski resor, s formiranjem upravne enote pa je postal njen prvi načelnik. Novo funkcijo v zadrugi bo prevzel s 1. majem. B.D. Joško Kovač _________________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO________________________________________________ stran 6 SavaGlas, 3.4.2003 Minister Gaber na posvetu v Posavju Boštanj - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pripravlja regijske posvete, na katerih s predstavniki občin, osnovnih šol, vrtcev in šol s prilagojenimi programi obravnava aktualno problematiko predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja. Osnovna šola Boštanj je bila gostiteljica posveta za Posavje in del Dolenjske. Minister dr. Slavko Gaber je med ravnatelje in Občinarje prišel z okrepljeno strokovno ekipo. Z začetkom prihodnjega šolskega leta je za vse slovenske osnovne šole obvezen prehod na devetletko, za katero se je prvih 42 šol odločilo že pred petimi leti. Zamudnic za ta zadnji krog je še 196, ki so predvsem zaradi prostorske stiske odlašale do zadnje možnosti. Po podatkih ministrstva bo jeseni 15 od teh šol moralo pričeti z izmenskim poukom, v enajstih šolah se zaključuje širitev in bo izmenski pouk med novim šolskim letom odpravljen, v 7 šolah pa bo izmena pogojno, če občina oziroma šola ne bosta našli nadomestne lokacije za izvajanje enoizmenskega pouka. V Posavju je trenutno najbolj pereče stanje v šoli na Bizeljskem, je omenil minister Gaber in napovedal skorajšnji pogovor o tem s predstavnikom Občine Brežice. Za OŠ Blanca, kjer teče dozidava, je obljubil dokončanje del do jeseni. Državni sekretar za investicije Herman Tomažič je povedal, da je bilo na razpis leta 1999 prijavljenih za sofinanciranje investicij 314 osnovnih šol, 113 vrtcev, 8 šol s prilagojenim programom in 29 glasbenih šol. Do sedaj je bila vključena v program sofinanciranja približno tretjina. Minister Gaber pa ni upal dati zagotovila, da bo ministrstvo zmoglo izpeljati svoje sofinancerske obveznosti v dinamiki, ki jo bodo narekovale občine s prioritetnim investiranjem v šolstvo. Sicer pa prostorski pogoji niso bili vodilna tema posveta. Emil Pluško iz Zavoda za šolstvo, Judita Kežman Počkaj, državna sekretarka za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, ter Borut Chwatal, državni pod- sekretar, so se v delovnih skupinah z učitelji pogovarjali o financiranju dejavnosti, o izobraževanju učiteljev, o uvajanju programov za učence s posebnimi po- trebami v redne osnovne šole ter o vsebinskih poudarkih devetletke. Predšolska vzgoja oziroma vrtci pa bodo v kratkem doživeli zakonske spremembe. Med drugim bo spremenjena metodologija obračunavanja cen na oddelek, da bodo te po Sloveniji primerljive, zvišalo pa se bo tudi dovoljeno število otrok na oddelek. Do • teh sprememb prihaja tudi zaradi pritiskov občin, ki jim je država v preveliki meri zapovedovala standarde, kijih mora financirati občinski proračun. Sevniški župan Kristijan Janc je ministra Gabra vprašal, če ima država namen kdaj neposredno financirati predšolsko vzgojo, vendar je dobil negativni odgovor. Seje pa minister strinjal, daje šla država predaleč v reguliranju nekaterih parametrov pri vrtcih. Branka Dernovšek rojstva v porodnišnici brežice Posavskim virtuozom srebro, bron in zlato Ljubljana - Konec marca je slovenska metropola gostila mlade glasbenike, ki so se uvrstili na državno tekmovanje; to so bili vsi tisti, ki so pred tem na ravni regije osvojili zlato odličje. Iz Posavja je bilo takih kar 18, ki so nastopili v različnih starostnih kategorijah. Iz Glasbene šole Brežice so se državnega tekmovanja udeležili Kaja Galič (violina), Marko Trajkovski (kontrabas), Maša Lukež in Aleksander Stajič (kitara); vsi so osvojili bronasto plaketo, trio klarinetov, ki ga sestavljajo Jožica Zupančič, Tomaž Zevnik in Miha Lapuh, pa je dobil srebrno plaketo. S srebrnim kvartetom klarinetov, ki ga sestavljajo Domen Maren, Tamara Vardič, Urška Strojin in Tadeja Kerin se postavlja tudi Glasbena šola Krško; ob kvartetu klarinetov sta z Glasbene šole Krško srebro osvojila še kitarista Andrej^Bon in Monika Žnidaršič, kitarista Aleksander Longo in Samo Štajner sta prejela bron, prav tako pa tudi violinistka Lara Ulčnik. Glasbeno šolo Sevnica je zastopala Janina Hrovat, ki je prav tako osvojila bronasto plaketo. Violistka Mateja Ratajc, nekdanja učenka sevniške glasbene šole, sedaj dijakinja Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana pa je osvojila ^zlato odličje. N.C.C. Violinistka Janina Hrovat v galeriji Ana “Spoznajmo se” z osnovnošolci Brežice - Varstveno delovni center Krško-Leskovec tudi v letošnjem letu pripravlja projekt pomoč osebam in družinam s posebnimi potrebami, ki so ga poimenovali “Spoznajmo se”. Tako so varovanci enote Brežice pred dnevi obiskali učence 3. razreda OŠ Brežice. Gostje so spoznavali, kako poteka pouk glasbene vzgoje, v nadaljevanju pa so skupaj sodelovali v glasbeni delavnici. To je bila še ena iz niza prireditev v okviru omenjenega projekta. K.M. Varovanci VDC Leskovec-Krško enote Brežice v družbi brežiških tretješolcev Tokrat smo na oddelku brežiške porodnišnice spoznali mamico Anito Valerijo Robek iz Črešnjevca pri Bistrici ob Sotli, ki je v ponedeljek, 24. marca, ob 16.28 rodila svojega prvorojenca. Z očkom Francem sta ga poimenovala Mihael. Deček je ob rojstvu tehtal 3310 gramov, meril je 51 cm, sicer pa ga mamica, najbrž pa tudi vsi ostali bližnji, ljubkovalno kliče Mihec. Zakaj prav v Brežice ? Anita Valerija pravi, da zato, ker je nekoč že bila na tem oddelku. Prepričali sta jo prijaznost in toplina tukaj zaposlenih, zato odločitev, kje bo rodila svojega prvega otroka, sploh ni bila težka. Poleg tega pa tudi ni daleč, je zaključila naš kratek pogovor. Od 18.3. do 29.3.2003 Dečke so rodile: Jožica Bizjak-Stijepovič iz Brežic, Mateja Cvetkovič iz Krškega, Zdenka Marinček iz Zupeče vasi, Mariana Gori iz Slogonskega, Andreja Zorko iz Brežic, Katica Bračun s Križ, Anita Valerija Robek iz Črešnjevca pri Bistrici, Vanja Arh iz Selc pri Leskovcu in Marija Novak s Senovega. m Deklice so rodile: Anita Biščanič s Ponikev, Renata Pirc iz Dolenjega Leskovca, Asmira Našič iz Krškega, Darja Štefanič z Gorenje Pirošice, Anita Šiško s Straže, Sonja Bevc iz Veniš, Alenka Erjavec z Loga in Suzana Mežič iz Sel pri Dobovi. Otrokom srečno in varno otroštvo Slovenija - Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7.aprila, svetovna zdravstvena organizacija in sorodne inštitucije veliko pozornost namenjajo otrokom. Letošnji moto svetovnega dneva zdravja je namreč “Varno okolje, zdravi otroci, lepa prihodnost”. Na to temo bo v ponedeljek v Ljubljani posvet, na katerem bodo med drugim predstavili tudi sklepe 13. otroškega parlamenta. Vsak otrok na svetu ima pravico, da odrašča v zdravem okolju -domu, šoli in skupnosti. Prihodnost naših otrok je odvisna od tega ali zdaj uživajo dobro in zdravo otroštvo. Najpomembnejši dejavnik za zdrave in srečne otroke je predvsem varnost. Vsako leto preko 5 milijonov otrok od rojstva do 14. leta umre zaradi različnih dejavnikov; nekateri se že rodijo bolni, drugi zbolijo, tudi zaradi neurejenega okolja, v katerem živijo. To lahko odrasli spremenijo, če otrokom omogočijo varno in zdravo življenje. K.M. “DA” za program turističnega tehnika v Sevnici Omejitev vpisa v obeh gimnazijskih programih Brežice, Sevnica - Do 24. marca so letošnji osmošolci še imeli čas za premislek o svoji usmeritvi v nadaljnje izobraževanje in so svojo prijavo lahko prenesli na drugo šolo. Zadnji podatki kažejo, da bo omejitev vpisa v obeh programih brežiške gimnazije. V prvem krogu seje v program splošne gimnazije prijavilo 67 kandidatov preveč, do 24. marca, ko je bil zadnji rok za prenos prijav, pa seje to število v programu splošne gimnazije sicer znižalo, hkrati pa se je povišalo število prijavljenih v programu ekonomske gimnazije. Nekateri kandidati so prijave iz programa splošne gimnazije očitno prenesli v program ekonomske gimnazije in po zadnjih podatkih je sedaj preveč prijav v obeh gimnazijskih programih v Brežicah. Po informacijah ravnateljice Gimnazije Brežice Stanislave Molan je svet šole že sprejel sklep, da Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport za oba programa predlaga omejitev vpisa, o čemer bo ministrstvo moralo odločiti do 7.aprila. Ko bo sklep izdan in ko bo šola junija po zaključku pouka v 8. razredu pridobila spričevala in vse ostale podatke o prijavljenih kandidatih, se bo začel izbirni postopek. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšo oceno iz matematike ter slovenskega in angleškega jezika v 6., 7. in 8.razredu, upoštevan bo boljši rezultat zunanjega preverjanja in točke, kijih bodo kandidati zbrali z osvojenimi priznanji na državnih tekmovanjih. Vsi, ki ne bodo izbrani, bodo obveščeni, na katerih šolah so še prosta mesta, da se bodo lažje odločili, kam odnesti svojo prijavo. Tudi na Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice so po prvem krogu dobili štiri prijave preveč za program ekonomski tehnik, vendar omejitve vpisa niso pričakovali, morda le soglasje ministrstva za nadstandardni oddelek. Vendar pa je Ministrstvo za šolstvo šoli odobrilo še en oddelek za program ekonomskega tehnika in po prenosu prijav imajo prijavljenega 101 kandidata, sprejmejo pa jih lahko 112, kar pomeni, da je še nekaj prostih mest za tiste, ki morda ne bodo sprejeti v gimnaziji ali ekonomski gimnaziji. Jelica Koršič Ministrstvo za šolstvo pa je minuli petek vendarle odobrilo tudi nov program za turističnega tehnika na Srednji šoli Sevnica, kjer imajo trenutno vpisanih 26 kandidatov, kar pomeni, da je tudi v tem programu še nekaj prostih mest. “Podlaga” za devetletko Sevnica - Gledališka skupina OŠ Savo Kladnik Sevnica je premierno uprizorila komedijo Jakoba Aleševca z naslovom “Podlaga za zakonsko srečo” in navdušila obiskovalce-Izkupiček od vstopnine bodo namenili za nakup pripomočkov za devetletko. Lahkotna komedija s svojim sporočilom posega v medene tedne zakonske sreče. Posega torej v čas mladega zakona, kjer se zakonca še spoznavata in kljub iskrenosti čustev dvomita drug v drugega. Če je vpletena še gospodinjska pomočnica pa gospa maček in soji vloge, da kar naprej nekaj kriči, pisane na kožo. Jeri' ca je Saša Sladič, ki se na odo* počuti božansko, Slavoljub pa j° izvrstni Jure Kozmus. Vlog0 doktorja Pelikana, ki je vsako tem0 in dilemo razcepil na dvoje, pa J° odlično odigral Jernej Križnik- tašča, do zapletov ni več daleč. Predstava za odrasle, ki tudi govori o odrasli problematiki, je že sama po sebi smešna, še zlasti pa je smešna oz. zabavna, če so besede o zakonski nezvestobi in nasa-janju rogov partnerjem položena v otroška usta oz. v usta najstnikov, sedmošolcev, ki se morajo na odru spopadati s krizo zakona. Mentorica Jana Uvodič, prekaljena amaterska gledališčnica s Senovega, je imela pri izboru igralcev zares srečno roko. Vlogo Dragotine je zaupala Maji Teraž, ki pravi, da oder postaja njena druga soba. Ivana je Barbara Resnik, ki je v skupini že star Gledalci, ki so se ob predsta0 nebrzdano krohotali, ob zakljllL, ku niso bili razcepljeni na dvoj0’ vsi so si bili enotni, da je bi* predstava izvrstna in da nobeij* profesionalno gledališče ne spodbudilo tolikšnega smeha k° prav igra odraščajočih “srnri^ čev”. Mentorica in scenograf Jana Uvodič je bila ob koflcj predstave upravičeno ganjena r*a Talijinim podmladkom, ravna*0 jica Jelka Slukan pa zadovolj0 z izkupičkom, ki bo šel za bolj ** kovosten pouk v devetletki. Pre stavo je vsekakor potrebno p°I1L viti. Nada Černič CvetanO's KMETIJSTVO, PODEŽELJE V kmetijstvu bi želeli zaposliti čimveč domače delovne sile Potrebe so, kader je, interesa ni... Krško - V Evrosadu v Krškem je potekal sestanek, ki ga je pripravil Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, območna služba Sevnica. Beseda je tekla o zaposlovanju v kmetijstvu. Iz leta v leto ugotavljajo, da število brezposelnih narašča, ko pa podjetja ali zadruge iščejo delavce za sezonska dela v kmetijstvu, pri brezposelnih za ta dela ni interesa in zato “uvažajo” tujo delovno silo. Namen sestanka je bil predstaviti dejanske potrebe po delavcih v kmetijstvu, možne oblike zaposlovanja, ukrepe aktivne politike zaposlovanja za tekoče leto in se dogovoriti o nadaljnjih aktivnostih za realizacijo zastavljenih ciljev. Kot je uvodoma pojasnil lastnik podjetja Evrosad Ivan Kozole, vsa leta dobro sodelujejo z Zavodom za zaposlovanje, ki skuša prisluhniti njihovim potrebam, pa kljub temu doslej še nikoli niso uspeli zadostiti potreb po domačih delavcih v vseh treh občinah Posavja. Tako so bili prisiljeni zaposlovati delovno silo iz drugih držav. Za kmetijstvo je namreč značilno, da so potrebe po delavcih skozi sezono različne. Zavod za zaposlovanje želi prispevati k reševanju omenjnega problema v kmetijski panogi, zato je direktor območne službe Anton Koren predstavil aktivnosti zavoda na tem področju. Kot je izpostavil, je v Posavju izredno Velika - kar 14-odstotna - brezposelnost, lani decembra so zabeležili 4800 brezposelnih, letos pa kaže, da se bo število še nekoliko Povečalo. Delo postaja vse večja vrednota, je poudaril Koren, ne le za posameznika, ampak tudi za širše okolje. V prihodnje bi želeli v kmetijstvu zaposliti več nižje strokovno usposobljenega kadra, predvsem pa domače brezposelne, ne delavcev iz sosednjih republik. Lani so namreč zaposlili le 103 domače delavce, ki so bili pripravljeni sprejeti delo, izdanih pa je bilo kar 637 delovnih dovoljenj tujcem, kar zgovorno pove, kakšno je trenutno stanje na tem področju. Tudi zato se na zavodu odločajo, da bodo s subvencijami sku- Načrt potreb po delavcih za sezonsko delo v kmetijstvu za leto 2003 April: za dela v jagodah 25, obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, skupno od 35 do 40 delavcev; Maj: za obiranje jagod 50-150 in 50-70; obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, skupno 110 do 225 delavcev; Junij: za obiranje jagod 50-150 in 50-70, obiranje paradižnika 10-15, skupno 110 do 225 delavcev; Julij: za obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, priprava tal, sajenje in obiranje jagod 20-50, obiranje breskev in zgodnjih jabolk 35, skupno 65 do 100 oseb; Avgust: za obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, priprava tal, sajenje in obiranje jagod 20-50, obiranje breskev in zgodnjih sort jabolk 35, obiranje hrušk in jabolk 210, skupno 275 do 310 delavcev; September: za obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, priprava tal, sajenje in obiranje jagod 20-50, obiranje jabolk in hrušk 340, sortiranje jabolk v hladilnici 18, skupaj 388 do 423 delavcev; Oktober: za obiranje paradižnika, kumaric, jagod 10-15, priprava tal, sajenje in obiranje jagod 20-50, obiranje jabolk in hrušk 340, sortiranje jabolk v hladilnici 18, skupaj 388 do 423 delavcev November: za pripravo tal, sajenje in obiranje jagod 20-50, sortiranje jabolk v hladilnici 18, skupaj 38 do 68 delavcev. šali spodbuditi delodajalce in brezposelne v informativnih delavnicah, kjer bi oboji aktivno sodelovali. Ljudi je potrebno motivirati s pravilnim pristopom, razmišljajo pa tudi o sankcijah za tiste brezposelne, ki bi neopravičeno odklonili ponujeno delo. Delodajalci sicer ugotavljajo, da so ideje dobrodošle in pozdravljajo pomoč zavoda, ne verjamejo pa v uspeh projekta. Menijo namreč, da dokler bo država brezposelnim, ki bi se želeli zaposliti v kmetijstvu, to pa je le nekaj mesecev v letu, odvzemala njihove pravice do dodatkov, toliko časa res ne bodo pripravljeni delati. Raje se bodo še naprej zaposlovali “na črno”, s tem pa pravnim osebam povzročali dodatne težave. Domači kader še vedno ne bo zaposlen in začaran krog se bo vrtel naprej. Zato so z navdušenjem sprejeli pobudo direktorja Korena, da bi v čim krajšem času prišlo do sestanka z ministrstvom za delo, kjer bi skušali ta specifičen problem zaposlovanja v kmetijstvu s skupnimi močmi rešiti na način, ki bi bil sprejemljiv za vse tri strani, državo, delodajalce in brezposelne. Karmen Molan Subvencije 2003 - rok že teče! Ljubljana - V teh dneh upravičenci za letošnja neposredna plačila v kmetijstvu, ki so v preteklih letih te vloge že oddali, na dom prejemajo predtiskane obrazce. Za tiste, ki bodo letos prvič uveljavljali neposredna plačila, pa so obrazci na voljo na kmetijskih svetovalnih službah. Rok za oddajo izpolnjenih obrazcev se bo iztekel 30. aprila. Za izplačilo letošnjih subvencij je v letošnjem in proračunu za Prihodnje leto predvidenih približno 23 milijard SIT, kmetje in kmetijska gospodarstva pa bodo letos prejela neposredna plačila v višini 75 odstotkov evropskih. V uredbah je nekaj novosti; uvaja se t.i. ekstenzifikacijska premija za živali, predvidena so nova območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, pa tudi novi ukrepi, kot so ohranjanje ekstenzivnega travinja in pokritost tal na vodovarstvenem območju ter povečanje sledljivosti, saj bodo morali upravičenci prijaviti vse spremembe. Med novostmi pa je tudi vpisovanje gozdnih parcel ter uveljavljanje površin, kijih imajo kmetje na drugi strani državne meje. Direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Sonja Bukovec tudi letos kmetom priporoča, naj vloge oddajo čimprej. I*ri izpolnjevanju naj se obrnejo na kmetijske svetovalce, ki pa svetovalnih storitev ne bodo opravili zastonj; za prvo uro svetovanja bodo kmetje odšteli približno 3500 SIT, za nadaljnje pa Približno 4000 SIT. Ob tem Bukovčeva tudi poudarja, da za točnost Podatkov v vlogi odgovarja upravičenec sam. Se posebej pa letos Priporoča, da si kmetje oziroma upravičenci vzamejo čas in vlogo 'zpolnijo pravilno in čitljivo. Vlog, ki bodo pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene namreč ne bodo več vračali v dopolnjevanje, aurpak jih bodo v tistem delu, kjer bo ugotovljena napaka, zavmi-u. To je med drugim tudi zahteva evropskih revizorjev, ki so pretekli teden obiskali agencijo. Vloga je denar, gre za nepovratna sredstva, in škoda bi bilo, da ga upravičenci zaradi svoje malomar-n°sti ne bi dobili. Jelica Koršič Kmetijska zemljišča naprodaj Slovenija - Državni zbor (DZ) je ob koncu marčnega zasedanja s 25 glasovi ZA in 27 glasovi PROTI (55 navzočih) zavrnil vladno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. S tem pa se je uresničila bojazen kmetijskega ministra Francija Buta, da bo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči nastala pravna praznina. Že v petek pretekli teden je namreč v skladu z odločbo ustavnega sodišča bilo razveljavljeno poglavje zakona, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči. pri nakupu kmetijskih zemljišč prednost kmet mejaš pred kmetom zakupnikom, kar je v skladu z resolucijo o kmetijski politiki iz leta 1993, ki daje prednost Poleg ogorčenih kmetov, ki trdijo, daje takšna odločitev DZ katastrofa za slovensko kmetijstvo, ji ostro nasprotujejo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in od vlade zahtevajo, da takoj sprejme uredbo, s katero bi začasno - do sprejetja nove zakonodaje na tem področju - uredili promet s kmetijskimi zemljišči. V nasprotnem primeru Slovenija tvega, trdijo v zbornici, da se bo še tisto malo kmetijskih zemljišč prve kakovosti v ravnini izgubilo oziroma nepovratno spremenilo v zemljišča z drugim namenom. Tako je bil omogočen nenadzorovan in “divji” promet s kmetijskimi zemljišči, pa tudi zaščitnih mehanizmov, ki bi omogočili ohranitev zemlje v slovenskih rokah, ni več. “Lov je odprt,” je ocenil poslanec SLS Franci Rokavec in dodal, da je poslanska skupina po skrajšanem postopku že vložila nov predlog zakona. V novem zakonskem besedilu SLS predlaga, da bi imel INO pred hišnim sejmom ^rška vas - Pred tradicionalnim hišnim sejmom, ki bo odprt od petka do nedelje, je direktor Branko Kos skupaj s sodelavci predstavil lanskoletno poslovanje, proizvodne novosti srednjeročne razvojne načrte podjetja s 35 zaposlenimi. ^ podjetju za proizvodjo kme-Jske mehanizacije, enem od sed-'h v državi, so lani uspešno potovali- Kljub krizi, ki se že r Javlja v Evropi, negotovosti in c scenai i|u Nine Barbič m \ j(le Senica In ec gimnazijki scenarij zaključili z besedami: "Zato bi ob koncu rad rekel fNiko) hvala vsem učiteljem za znanje. ki ste nam ga dali ter za trud, I/ g M in hvala staršem za vso podporo. Ta BHH / ■ . I m- ■■■■■■ ™ rgr • štiri leta nam bodo tudi zaradi vas H °stula v najlepšem spominu. Znanje je orodje, ne cilj!”, jima s sovrst- HFw jt jBŠkjŠr^^ n|hi gredo iskrene čestitke za "orod- g ■ie ‘. ki so ga uporabno in nazorno A. ; Pokazali. Nenazadnje ob podpori Profesorjev, zlasti vodje akademije Prof. Bernardke Ravnikar ter prof. ’ bejana Jerončiča in prof. Zdenke črubič. N. J.S. Brežiški gimnazijci med nastopom na BAG-u Mati - ženska največja energija bobova - KD Zvezda Dobova je ob 5-letnici uspešnega delo-vanja pripravilo koncert, posvečen materam, ob razmisleku tudi ženam, ki biološko niso mame, pa imajo materino Sfce; zaslužnim članom podelilo priznanja, priznanja pa je Podelil še Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava (JSRS KD 01) Brežice. Niz številnih plemenitih misli o Materah so skozi čas tkale izkušnje, Preizkušnje, gorkosti in radosti Ipkočutnih ljudi, skratka življenja, u°godku pa je dal polnost kulturni Program s cerkvenima Mladinskim 111 MePZ dobovske župnije pod vodarn Lucijana Cetina, MPZ žup-PPe Cerklje ob Krki z zborovodjem Bojkom Jurečičem, Trobilnim j^kstetom KD Godba na pihala M°oe in vodjem Danielom Ivšo ter ^c>tatorkami Martino Prosenik, ezo Toporišič in Anico Regovič. M1-) Zvezda je za plodno delovanje društvu podelilo 16 priznanj, med ^pmi tudi predsednici Darinki Vetko Segota, kije njegova gonil-a sila ter posebej Lucijanu in Es- teri Cetin za večletno mentorstvo cerkvenega petja ter za spodbijanje in rast cerkvenega petja patm g. Damijanu Vračku. Franci Kene, namestnik vodje JS KD - 01 Brežice, pa je za pet let delovanja v društvu podelil Gallusove značke in priznanja Ani Deržič, Jasmini Mahnič, Janezu Lubšini in Mimici Merslavič. Dobovški Zvezdi je potrebno zaželeti še veliko let energije. Saj je vse energija, naj večja med njimi pa je mati - ženska. Kadar peče najboljšo makovo potico, sključena čisti hišo pred veliko nočjo, svetuje, vztraja, oprošča, ko strahuje in moli za mir v družini in v svetu. In preklinja tiste, ki ga rušijo. Kar je človeško, saj se bo spokorila. N. J.S. Lutke in Vida Žabot za mame Sevnica - Ob materinskem dnevu so se v kulturni dvorani srečali mladi lutkarji. Trobentice z OŠ Blanca so se pod mentorstvom Ksenije Juh predstavile s “Trnuljčico”, lutkovna skupina Knapec iz Krmelja, ki jo vodi Gusta Mirt, s predstavo “Zakaj je lisica zbolela”, Mladi lutkarji z OŠ Sevnice pa so pod vodstvom Terezije Kunšek prikazali “Kdo je napravil Vidku srajčico”. Predstave je spremljala strokovna ocenjevalka Irena Rajh Kunaver. V Lekosovi galeriji Ana pa je materinski praznik popestrila ženska, ki sama ni mati. V gosteh je bila nekdanja redovnica in Slovenka leta Vida Žabot, ki je s spontanimi razmišljanji navdušila občinstvo. N.Č.C. \# Tatjana Lapuh “Nisem človek trenutkov, vse se mora izpiliti...” Odločna, samokritična in sploh kritična pravi, da se do 30. leta sme povedati rojstni datum, to je 29. april 1980. Bikica, ki prav nič ne da na horoskope in podobne reči, živi v Leskovcu pri Krškem, ustvarja pozitivno liriko in je samouka igralka na kitaro. Ko nizal si ji bisere dobrote, v zameno svoje ti je darovala, ko z belimilasmi prišla je k tebi, kot vila, ki se ni ljubezni bala. Odšel si tja v gozdove svoje, kjer je sneg poljubljal debla, kjer je mah gostil tišino... To ena izmed lepega števila njenih pozitivnih pesmi, izdanih v knjigi Preludij v žitu. Izdal in založil jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - revija Mentor, v zbirki Prvenke, ki izda eno knjigo na leto kot nagrado najboljšemu avtorju, zmagovalcu na natečaju mladih pesnikov in pisateljev “Festivala Urška”. Zbirka Tatjane je druga v tem nizu, izbrana pa je bila 2002 med več kot 250 avtorji, ki so se udeležili regionalnih selekcij. ...ne težim za količino pesmi temveč za kakovostjo. “Pisati sem začela nekako v prvem letniku gimnazije, brez vzorov in mentorjev in se sama pilila in izpilila. Včasih je dovolj samo ena beseda, da me zasvoji, ta potem tli v meni skupaj s čustvi, kar je visoka obojestranska kompozicija. Ni pa pisanje vedno povezano zgolj s čustvi. Pišem vedno podnevi, nisem človek trenutkov, vse je presoja, piljenje ali kakorkoli to imenujemo, lahko tudi, da vse skupaj zraste v meni in ob tem ne težim za količino pesmi temveč za kakovostjo”, pove Tatjana in nadaljuje, “gimnazijci pa smo v okviru brežiškega MC izdali zbirko pesmi s skupnim naslovom Otroci sonca, kjer je objavljenih deset mojih pesmi, pa tudi uvodne besede v knjigo so moje. Še pred izidom Preludija v žitu pa smo pod okriljem Kluba posavskih študentov izdali knjigo poezij z naslovom Pod dežnikom, knjiga pa je pravzaprav plod mojih klubskih večerov Pod dežnikom, ki so literarno-glasbeno obarvani z namenom in potrebo, da bi se mladi pokazali v kulturni luči, saj so zelo kreativni tudi zunaj šolskih klopi. S temi večeri jim damo možnost, da zasijejo in je to le njihov večer, ko se pokažejo širšemu občinstvu.” Je pobudnica, voditeljica in snovatelji-ca teh večerov v smislu, kako naj ti večeri sploh potekajo. Pripravljajo jih že tretjo sezono. Tatjana: “Pri tem delu sem odkrila svoje komunikacijske in or- ganizacijske sposobnosti, se našla, polno zaživela v projektu in dognala, da kakovost tudi ne pomeni veliko publike.” ... kakovost ne pomeni tudi veliko publike. Prosti čas Tatjana zapolni še z igranjem na kitaro, petjem v cerkvenem PZ leskovške župnije, branjem biografij znanih umetnikov in ustvarjalcev na drugih področjih. Zmotil, pravzaprav prekinil pa naju je nov večer Pod dežnikom... Natja Jenko Sunčič V Zarek upanja Boštanj - V KS Boštanj je sedem težjih invalidov in to so pretežno mladi ljudje. Krajevna organizacija Rdečega križa (RK) je zanje pripravila dobrodelno prireditev “Zarek upanja”, s katero jim želijo pokazati, da širša skupnost misli nanje in na njihove probleme. Aktivistka RK Nežika Novšak iz Lukovca je k sodelovanju pritegnila več glasbenikov. Peli in igrali so Moni Tkalec, Čili Patrol, Navihanke, Iskrice, Pogum, Ansambel Gregorja Oblaka, Grega Mlinar, Špica, harmonikar Selič Martin ter humorista Honza Fonza. Nastopajoči so se odrekli honorarju, prav tako povezovalca Vili Zupančič in Jelka Bec. Posebna gostja prireditve je bila Janja Blatnik iz Leskovca pri Krškem, ki jo je bolezen pred leti prikovala na invalidski voziček. Pogum za življenje je poiskala v pisanju pesmi in proze. Njena dela je prebirala Petra Rep. Z vstopnino in donacijami je “Žarek upanja” prinesel 268.000 SIT, kijih bodo invalidom razdelili za izpolnitev drobnih želja. B.D. Za male bolnike Radeče - Tone Fomezzi-Tof, Vito Žnidar iz Radeč ter družba Radeče papir so družno pripravili dobrodelno prireditev, katere izkupiček -približno 300 tisočakov - so namenili najmlajšim bolnikom, ki so zboleli za krvnim rakom. Na turnirju so med estradniki, predstavniki vlade in politike zmagali zasavski direktorji. Sicer pa rezultat ni bil pomemben, pomembna je bila gesta. N.C.C. Ob jubileju tudi priznanja Artiče - Z jubilejnim koncertom je 35 let svojega dela in poslanstva obeležil Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, ki ga zadnjih 20 let vodi prof. Dragutin Križanič. Orkester je sloves tamburaške glasbe ponesel preko meja Posavja in Slovenije in z nastopov se vedno vrača s pohvalami občinstva in visokimi priznanji strokovnih ocenjevalcev. Prav na jubilejni slovesnosti jim je predsednik strokovne žirije Festivala hrvaške tamburaške glasbe iz Osijeka prof. Julij Njikoš izročil srebrno plaketo Paje Kolariča za lanski nastop na omenjenem festivalu. Jubilejni koncert je bil pregled njihovega repertoaija in dokaz, kako je mogoče z znanjem in dobrim glasbenim okusom med zvoke tamburic vplesti tudi čisto tradicionalne instrumente, kot so klarinet, trobenta ali citre. Višek paje koncert dosegel z vokalnim duetom prof. Elizabete Križanič in gostje - primadone hrvaške zabavne glasbe Vere Svoboda (na fotografiji). • Ob jubilejnem koncertu je predsednica Zveze kulturnih društev Brežice Vesna Bogovič osmim članom (Janji Bogovič, Anji Čurič, Martinu Hercegu, Alji Kovačič, Luki Koršiču, Vesni Lapuh, Maji Lapuh in Petri Novak) podelila bronaste Gallusove značke za 5 let in osmim članom (Bredi in Mateji Berlan, Tini Zorko, Mojci Vu-čajnk, Mateji Jankovič Čurič, Lidiji Cerjak, Lilijani Deržanič in Mojci Libenšek) srebrne Gallusove značke za 15 let sodelovanja v orkestru. Kot častne člane pa so proglasili Ivana Fuksa, ki je v orkestru od prvega dne, Vinka Haierja, ki seje orkestru prav tako pridružil na samem začetku, ter Bojana Hotka, ki v orkestru igra že 30 let. J.K. stran 10 Najboljša kuharja v Posavju Kostanjevica, Arto pri Sevnici - Kulinarična akademija Dela, ki na tekmovanjih izbira najboljše slovenske kuharje, je letos zlato žlico dodelila Dejanu Mastnaku iz restavracije Dvorec Impoljca, srebrno pa Faniki Sevšek iz gostilne Žolnir v Kostanjevici. Za prvi krog, ko so izbirali 12 finalistov, je veljal prosti izbor jedi, za končno tekmovanje pa je bila obvezna priprava “slovenskega krožnika”, torej naših tipičnih jedi. Na to tekmovanje se kuharji lahko uvrstijo le na priporočilo nekoga drugega. Sevškovo je prijavila gospa iz Ljubljane, Mastnaka pa Bogi Pretnar, članica Kulinarične akademije. V Dvorcu Impoljca se je oglasila, ko so že zapirali in v zadregi ji je pripravil posebno sladico. Takrat Pretnarjeve še ni poznal in ni slutil, da mu bo to prineslo vabilo na tekmovanje. Sicer pa je Dejan ku- Dejan Mastnak har z ljubeznijo. Svoje mesto šefa kuhinje razume kot izziv, kjer se nenehno nadgrajuje. Na pojedino “Pomlad v dvorcu” bo maja povabil kompletno Kulinarično akademijo, z dr. Dražigostom Pokornom pa se pripravljata na izvedbo prve kuharske delavnice v Sloveniji, kjer bo prikazana zdrava hrana za srce in ožilje, pretežno zanimive jedi iz različnih kaš. 26-letni Dejan Mastnak, ki prihaja iz Turja pod Kopitnikom (pravi, da je to najlepša vas), se je kot mojster kalil pri najboljših kuharjih in stike z njimi ohranja. Delal je na laškem gradu Tabor, pri slovenskem “graščaku” Nic-holasu Omanu in v Gostinskem podjetju Sevnica. S Faniko Sevšek se glede kuharskih spretnosti dobro poznata. Skupaj sta na Bizeljskem pripravila gostijo za znane slovenske di-rektoije, ki so medse povabili -takrat še predsednika - Kučana s soprogo. Fanika Sevšek že trideset let vodi kuhinjo domače gostilne. Smisel za kuho in tisti poseben občutek, ki te dvigne nad povprečje, je podedovala po materi. Fanika Sevšek Sicer pa izhaja iz družine s stoletno gostilniško tradicijo, ki jo z možem ter otrokoma nadaljujejo. V Žolnirjevo gostilno gostje prav zaradi hrane že vrsto let prihajajo od blizu in daleč. Čeprav je delo v kuhinji in na sploh v gostinstvu naporno, Sevškovi nikakor ni žal, da se je odločila za ta poklic, ki je danes sicer podcenjen kakor dejavnost v celoti. Zato so jo toliko bolj razveselile številne čestitke, ko so ljudje izvedeli za njeno nagrado. . Branka Demovšek Dan vinogradnikov Vrh nad Boštanjem - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj je na prvo pomladno soboto pripravilo odmevno prireditev “Dan vinogradnikov”. Na njem so predstavili rezultate društvenega ocenjevanja vin in podelili diplome in priznanja. Tradicionalni že 21.vinogradniški praznik je letos potekal v gostišču Dolinšek. Na njem so podelili diplome in priznanja za najbolj kakovostna vina, ki sojih pridelali domači vinogradniki, uvrščene vzorce vin pa je bilo mogoče tudi poskusiti. Dan vinogradnikov je krona vseh dejavnosti, ki potekajo skozi vse leto; od trgatve do kletarjenja in nege vin, pa vse do ocenjevanja. To zahtevno opravilo je potekalo pod budnimi strokovnimi očmi dr. Dušana Terčelja^ Katarine Merlin in Mateje Sunta iz Kmetij sko-gozdarske zbornice Novo mesto, Jožeta Simončiča iz kartuzije Pleterje ter Darje Bovha iz škofijske kleti. Strokovna komisija je ocenila več kot 100 vzorcev vin, med ka- Celestina iz rok predsednika Simončiča prejema priznanje za najboljši chardonnay. terimi je bilo največ, kar 33, cvičkov. Najboljšega je pridelal Alojz Rupar, ki ima vinograd v Križah. Med 27 vzorci deželnega belega in 11 deželnega rdečega vina je zmagal Franc Špan -Čanjska Gora; dobro je bila zastopana tudi modra frankinja, pri kateri je zmagovalec Jože Romih iz Preklane, pri laškem rizlingu pa je slavil Ivan Lapornik iz Nove Gore; pri čhardonnayih je bil najboljši Simon Celestina iz Marendola, najboljši sauvignon ima Slavica Grobelnik - Podvrh, najboljši beli pinot pa Milena Naroglav-Dobje. Ivan Očko je pridelal najboljši kemer, Jože Kerin najboljši rose, Martin Romih najboljšega rdečega sremičana, Jože Romih najboljšo modro frankinjo in Pavle Pinoza najbolj kakovostno žametno črnino. Z ledenim vinom-laški rizling seje postavilo vinogradništvo Jakše. Lanskoletni pridelek je ocenjen, delo v vinogradu v polnem zamahu, a vinogradniki spretno krmarijo med delom in druženjem; konec aprila ali v začetku maja se bodo podali na tradicionalni izlet po vinskih goricah. N.Č.C. Mesec dni zakonski stan uživata 28-letni Bernd Mustar z Velikih Malenc in 23-letna Vanja Rancinger iz Brežic. Poročila sta se 1. marca na gradu v Brežicah in zaobljubo ponovila v cerkvi Sv.Lovrenca. Tradicionalno poroko z okoli 100 svati pa so nadaljevali pri Hervolu. Živita na ženinovem domu, kjer si ustvarjata svoje domovanje, poleti pa pričakujeta tudi naraščaj. Sevnica 8. marca sta se poročila Franc Sušin z Vrhovega in Natalija Bergant iz Sevnice. Krško V Kostanjevici na Krki sta svoj “da” 22. marca izrekla Grega Trček in Zdenka Perdan iz Ljubljane, 29.marca pa sta se poročila še Robert Božič z Goleka in Dušanka Oblak iz Ljubljane. Brežice 1.marca sta sklenila zakonsko zvezo Bernd Mustar z Velikih Malenc in Vanja Rancinger iz Brežic, 29.marca pa še Mitja Molan iz Arnovega sela in Jelica Mikič, Srbija in Črna Gora. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena tistih mladoporočencev, ki so z objavo soglašali. Za gasilstvo ni bojazni Krmelj - Gasilska zveza (GZ) Sevnica je krovna organizacija, ki povezuje 16 gasilskih društev v občini. Na občnem zboru so ocenili delo preteklega leta in izpeljali volitve. Zamenjali so 60 odstotkov članov organov zveze, predsednik pa še naprej ostaja Zvone Košmerl. 1500-članska brigada gasilcev, ki deluje pod okriljem Gasilske zveze Sevnica, je v lanskem letu izpolnila vse naloge in vsa pričakovanja. V 74 intervencijah je sodelovalo skoraj 500 gasilcev, ki so bili kos svoji nalogi, saj so v preteklem letu kar dva milijona in pol sredstev namenili izobraževanju. Osnovni tečaj za gasilca je opravilo 148 članov, dopolnilnega usposabljanja za nižje gasilske častnice se je udeležilo 48 članov, organizirana pa so bila še številna druga usposabljanja. V okviru zveze so potekala številna tekmovanja tako članov kot veteranov in mladine, na katerih je sodelovalo 148 ekip oziroma 1700 gasilcev. Tradicionalno srečanje mladih gasilcev je zaradi slabega vremena letos namesto na Lisci potekalo v gasilskem domu, udeležilo pa se ga je 313 mladih gasilcev z mentoiji. Kljub prostovoljnemu delu gasilcev so potrebna sredstva za obnovo opreme, vozil in stavb. GZ je imela v lanskem letu za svojo dejavnost na razpolago 36,5 milijonov SIT. Ob pokrivanju stroškov redne dejavnosti so prispevali še denar za gasilska vozila ter za nabavo opreme in 50 intervencijskih čelad. Sicer pa je bilo v zadnjih petih letih, kot ocenjuje predsednik GZ Sevnica Zvone Košmerl, ki na krmilu ostaja še naslednjih pet let, veliko storjenega; nabavljena so bila gasilska vozila za Sevnico, Loko, Boštanj, za Veliki Cimik, Primož, Breg, Trnovec, za Poklek, Krmelj in Studenec, nabavljena je bila oprema in delovne ter intervencijske obleke, posodobljeni so bili gasilski domovi v Sevnici, na Bregu, v Loki, na Primožu, v Tržišču, na Telčah, v Šentjanžu, na Velikem Cimiku, Blanci in Pokleku. Letošnje leto, kije tudi kongresno in volilno, za sevniško zvezo ne pomeni bistvene prelomnice. Več kot 120-letna tradicija gasilstva je ob številnem članstvu in dobrem vodenju osnova za delo tudi vnaprej ali kot pravita predsednik Zvone Košmerl in poveljnik Milan Kajič: “Ni bojazni, kaj bo z gasilstvom v Sevnici v naslednjih letih.” N.Č.C. Praznik ljudstva ognja in vetra Šentjernej - Ob 8. aprilu - svetovnem dnevu Romov je Medobčinsko romsko društvo “Romano gav” pripravilo svečanost, na kateri so obeležili svoj praznik. Prireditve seje udeležil tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Kot je povedala organizatorica prireditve predsednica Medobčinskega romskega društva “Romano gav” in podpredsednica Zveze Romov Slovenije Jelenka Kovačič, so v Šentjerneju prvič pripravili tovrstno slovesnost, ki jo je podprl tudi župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. Proslava je bila posvečena Romom iz Šentjerneja. Na prireditvi so nastopili otroci Romi iz OŠ Šentjernej, ki so se še posebej veselih ob svojem prvem nastopu, Mladinska folklorna skupina Šentjernej ski Romi, folklorna skupina Rom iz Črnomlja, Folklorna skupina Romano gav iz Novega mesta. Romski glasbenik Milan Hudorovič in Kulturno umetniško društvo bratje Šušteršič. Med številni zbranimi gosti, ki so z navdušenjem spremljali program, je bilo žal opaziti malo gledalcev ne-Romov, saj je bila to enkratna priložnost spoznati romsko kulturo in morda bolj razumeti način njihovega življenja. Prireditev je zbrane navdušila, saj so se prepletali živahna romska pesem, glasba in ples, otroci pa so se izkazali tudi z govornim nastopom. Vsi nastopajoči so občinstvo navdušili. Sicer pa Jelenka Kovačič vsem Romom ob svetovnem dnevu Romov sporoča: “Imejte se radi med seboj, svojih korenin, svoje tradicije nikoli ne pozabite. Negujte jo!” Prireditev si je ogledal tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki je sem Romom v Sloveniji in tudi ne-Romom sporoča: “Bodite strpni do vsakega tudi do drugačnih. Romi pa se moramo zavedati, da ^ bo odslej marsikatera zadeva spremenila tudi v naše dobro. Ob svetovnem dnevu Romov želim, da bi se vsi počutili enakovredno, da bi se Romi počutili, da smo prav tako ljudje, ki imamo svoje pravice in imamo v tej naši Sloveniji vso pravico do primernega človeka vrednega življenja” Karmen Molan Ureditev vzeli v svoje roke Trnje - Stanovalci soseske Trnje v Brežicah so ob koncu tedna že drugič naTastno pobudo izvedli ureditev zelenice in igrišča oziroma večje večnamenske površine med stanovanjskimi bloki. V dveh akcijah so uredili zelene površine in obnovili igrala, pomagali so tako starši kot otroci. Z deli so v zaključni fazi, v kateri so s pomočjo krajevne skupnosti, občine Brežice, KOP-a, vrtca in predvsem v lastni režiji uspeh v zadnjih dveh letih urediti stara in zapuščena igrala, pridobili so tudi nova za manjše otroke, uredili so peskovnik in tlakovali poti. Kot je povedala ena od pobudnic - Duša, bi moral prostor biti urejen že več kot 15 let, pa so ga vsi pozabili. A razmišljajo že naprej. Radi bi se organizirali, da bi površino vedno nekdo vzdrževal, in igrišče popestrili s prireditvami. S.V. Salame in potice Šentjanž - V znani gostilni Repovž v Šentjanžu je potekala salamiada s poticariado. Pr* salamah so se pomerili pretežno izdelovalci z Dolenjske, medtem ko so potice prinesle v oceno ženske in moški iz Mirnske doline, Boštanja in Sevnice. Na ocenjevanju je bilo 47 salam. Naj višjo oceno je dosegel izdelek Eda Kosa iz Šentjerneja, drugo mesto je s svojo salamo zasedel Tone Androjna z Vrha nad Boštanjem, tretji je bil Franc Škoda iz Vinice. V finalno ocenjevanje izdelkov iz vseh slovenskih salamiad, ki bo maja v Šentjanžu, se uvršča po pet najvišje ocenjenih salam. Tako bosta poleg omenjenih s svojimi salamami šla v finale še Jože Košak iz Družinske vasi in Edo Jurečič iz Cerkelj. Komisija, ki jo je vodil Slavko Jazbec, je mnenja, da bi se lahko domačini v večjem številu udeležili te salamiade, zato so za korajžo ostalim v finale uvrstili še izdelke Jožeta Lazarja s Kala, Jožeta Pelka iz Šentjanža ter Franca Urbančiča iz Velikega Cimika. Poticariada je šentjanžko salami ado tokrat spremljala četrtič. V oceno je bilo prinešenih 16 potic, 11 orehovih in 5 v kategoriji “os- tale potice”. Komisija pod vodstvom Karlija Kozoleta je največ točk prisodila orehovi potici Ljube Košiček iz Žužemberka terj)otratni potici Jožice Kozole iz Žabjeka. V kategoriji orehovih potic sta bila drugo in tretje uvrš- čena izdelka Danice Pinoza >z Sevnice in Antonije Kozinc jz Žabjaka. Pinozatova je spekla še drugouvrščeno potratno potico-Kozinčeva pa sirovo, ki je bila v kategoriji “ostale potice” na tre*' jem mestu. B.D. Salamar Tone Androjna se je stisnil k poticam. KS Jesenice na Dolenjskem «l*£l £| ul J I 1 Jesenice na Dolenjskem - Na samem repu ali pa na začetku naše države (kakor vzamemo) leži Krajevna skupnost (KS) Jesenice na Dolenjskem, ob meji s sosednjo Hrvaško in na geografsko stičnem področju krško-brežiške kotline ter dinarsko kraškega sveta, pod obronki Gorjancev. Področje na stičišču poti je bilo poseljeno že v prazgodovinskem obdobju. Da so tam vedno potekale najpomembnejše poti, priča magistrala bratstva in enotnosti in v zadnjem desetletju vzpostavljen Mednarodni mejni prehod (MMP) Obrežje. Oba, tako avtocesta kot prehod, sta v novogradnji in prav ta je močno zarezala v življenjski vsakdan Jeseničanov. Enako kot vzpostavitev državne meje na območju, kjer so se vedno tkale prijateljske vezi, ki niso poznale geografskih meja. Na Jesenicah, Obrežju, v Novi vasi pri Mokricah, Ribnici, Podgračenem in v Slovenski vasi, v gručastih naseljih, živi okoli 1200 prebivalcev. Tesne vezi jih povezujejo s KS Velika Dolina, s katero imajo skupen šolski okoliš in župnijo, ter po drugi strani s hrvaškim zaledjem, kamor v šolo preko meje še vedno hodi okoli 30 otrok. Boris Ajster Na pretežno ravninskem področju pod rodovitno zemljo vse dokazuje, do so tam strateško točko našla številna ljudstva, od Ilirov, Keltov in Rimljanov. Že v davnini je cesta sekala te kraje iz Emone preko Neviodunu-rna ob trdnjavi Romuli, predhodnici današnjega mokriškega gradu. Tod so hodili od Gotov do turških osvajalcev. Izročilo govori o gradu Gra-čein v Podgračenem iz 13. st., ki je stal na hribu Tum, kakor ga domačini še danes imenujejo. Griče nad krajevno skupnostjo so v 16. st. naselili Uskoki, 1573 seje tam zgodil hrvaško-slovenski kmečki upor. V času nemške okupacije je bil dolinski trikot do Mokric priključen nemškemu Rajhu. Vasi Bregan-sko selo, od leta 1992 je to Slo-venska vas, Jesenice, Obrežje ter Nova vas so pripadle NDH tn s tem pod hrvaško upravo. Ostali so bili izseljeni. Niti zgodovine... Razvoj kraja je v 70 letih temeljil na podjetništvu in malem obrtništvu, ki seje ob ugodnih pogojih širše lokalne skupnosti takrat razmahnilo. Kovinoplast je bilo eno večjih podjetij, ki je v 90 letih zaradi nove meje s Hrvaško in zmanjšanja tržišča zamrlo. Vzporedno je bilo Bregansko selo z okoli 700 zaposlenimi v Tehnično remontnem zavodu segment, kije prebivalcem dajal vsakdanji kruh. Umeščenost na jugovzhod države in matične občine ter stisnjenost na državno mejo zlasti v zadnjih letih predstavljajo specifiko življenja. Državna meja je tudi zmanjšala vsakdanje osebne in poslovne stike s hrvaško stranjo. Ob mednarodnem in meddržavnem prehodu KS Jesenice na Dolenjskem ves čas opozarja na nujnost prehodnih točk, izpostavlja tajnica KS Rajka Križanac. V Tihi Dolini je še vedno pet družin in toliko vikendov, ki lahko pridejo domov le po hrvaški strani. . Območno organizacijo RK vodi od leta 1980 Olga Vugrin. prej so aktivistke sodelovale v skupnem društvo na Veliki J^olini, zdaj pa okoli 15 požrtvovalnih aktivistk skrbi za več kot 70 starejših. Na dve do tri leta prirejajo srečanja starostnikov (na fotografiji Prvo srečanje 1983. leta). V času vojne so pomagali beguncem. Predvsem pa skrbijo za obdaritev v božičnem času ter morebitno P°rnoč med letom, starostnike pa so že nekajkrat popeljali na krajše izlete. Letos bodo ponovno organizirali srečanje. Dolgolet-113 Predsednica ob trudu članic ne more mimo nezanimanja za P°moč starejšim med mladimi. Tako ne uspejo pridobiti podmlad-. > nasploh pa ugotavlja, da v kraju ni prihodnosti za mlade in lzobražene. na problem pridobivanja ureditvenega načrta in razvojnega programa, ki bi opredelil smernice razvoja cone in definiral infrastrukturne probleme. V neposredni bližini nasproti mejnega prehoda Slovenska vas nem okolju, ki bo sicer tudi prometno močno obremenjeno, pridobili vsaj nova delovna mesta. Pa je tudi to vse manj verjetno, še naglas razmišljajo. V kraju so v zadnjih letih uspeli popolnoma obnoviti cerkev, sanirali so mrliš- MMP Obredje je veliko gradbišče, ki naj bi bilo gotovo do konca leta oz- najkasneje do vstopa v EU maja prihodnje leto. je naselje imenovano “Korea”. Objekti so v lasti Ministrstva za obrambo, zemljišče pa je še vedno v zasebni lasti. Projekta sanacije še ni. Na zadnjem posvetu v KS je bila nova občinska uprava ponovno seznanjena s tem problemom, krajanom je obljubljena pomoč pri iskanju rešitev. V zadnjih mesecih so prebivalci vznemirjeni zaradi grobih posegov v njihove življenje ob Rajka Križanac Slovenska vas je področje zase. Ideja o veliki in urejeni gospodarski coni je še vedno samo ideja. V coni je nekaj uspešnih proizvodnih podjetij (Kovino-crom, Form Tehnik...), zapirajo pa se trgovine. V KS opozarjajo Premeščanja ne bo Prisotnost vojske je pustila številne posledice. Ob reorganizaciji slovenske vojske je zdaj vprašljiv obstoj Remontnega zavoda, kjer dela še okoli 40 ljudi. Čeprav naj bi se med temi širile informacije, da jih bodo premestili in obrat zaprli, na Ministrstvu za obrambo RS trdijo drugače. S službe za stike z javnostjo je Simon Korez pojasnil, da zaenkrat Slovenska vojska v srednjeročnem planu do leta 2010 nima predvidene ukinitve Remonmega zavoda. Prav nasprotno, v projektu profesionalizacije je načrtovan tudi Remontni zavod Slovenska vas. ko vežico, asfaltirali vse krajevne ceste in uredili javno razsvetljavo. Šolstvo S sredstvi samoprispevka so v letu 1998 obnovili šolo na Veliki Dolini, kamor hodijo otroci z Jesenic in tako so pridobili tudi novo telovadnico. Novogradnja omogoča devetletko, šola pa se ponaša tudi z novimi kabineti in zobno ambulanto. Iz raziskovalne naloge učencev je razvidno, da je šola proslavila 145-letnico delovanja. Začetki ljudske šole na Veliki Dolini segajo v leto 1855, ko je iz eno-razrednice šola na različnih lokacijah do leta 1920 prerasla v pet-razrednico. Pod okriljem Marije Magdalene Cerkev Marije Magdalene na Jesenicah je tako kot kraj (Ess-enich) omenjena že leta 1444. Nad vrati sta vklesani letnici 1536-1936, ki naj bi kazali na gradnji MMP Obrežje, ki bo največji na slovensko hrvaški meji. Težki tovornjaki z zemljo povzročajo prah in hrup skozi naselja, del naselij je eno samp veliko gradbišče, miru več ni. Čeprav se zavedajo, da se bo gradnja gospodarskega terminala, čistilne naprave ter avtoceste nadaljevala vsaj še dve Jeti, predsednik KS Boris Ajster pravi, da morajo omiliti posege v njihova življenja in gradbišča narediti vsaj znosna. Tako Ajster: “V KS poskušamo biti koordinatorji med izvajalci, investitorji in prizadetimi krajani ter doseči, da se upošteva uredba o lokacijskem načrtu, ki govori o pogojih v času gradnje. Dnevno smo v stiku z izvajalci, nadzornimi službami in občino. Upamo, da bo naslednje dni realiziran dogovor med izvajalci in občino Brežice, na podlagi katerega bo zagotovljena sanacija določenih odsekov cest in bodo definirani pogoji v času gradnje”. Verjeli so, da bodo ob ureje- Vaščani Podgračenega so pred dvema letoma zgradili kapelico, vredno dobre 3 milijone SIT, posvečeno sv. Mihaelu. Pobudnik je bila družina Pepija Budiča, ki je v naselju naletela na veliko podporo. Z gradnjo so začeli leta 2001 in jo ob Marijinem prazniku septembra istega leta že blagoslovili. Posvečevalec je bil dr. Franc Perko, vaščani pa so darovali tudi za zvon in kipec zavetnika. Kapelica sv. Mihaela je za vaščane predvsem znamenje, ob katerem naj bi se človek ustavil, se spomnil Boga in pomislil, kako dragocen je vsak trenutek življenja. gerja po letih' priprav pristopili k obnovi cerkve. Večino sredstev so zagotovili KS in krajani. Kulturni duh tli V krajevni skupnosti so med najbolj aktivnimi gasilci PGD Obrežje, člani turističnega društva in območna organizacija Rdečega križa. Na področje društev v sosednji KS Velika Dolina pa posamezniki sodelujejo predvsem v pevskem zboru Slavček, ki letos obeležuje 50 let delovanja ter v Društvo prijateljev mladine Jesenice - Velika Dolina. Mlado, toda aktivno je še Mladinsko društvo Krokar, ki je začelo delovati maja 2001. Trenutno štejejo 30 mladih, željnih zabave, inovativnosti, povezovanja in druženja z namenom organizirati družabne prireditve in srečanja ter omogočiti kakovosten razvoj športa. Tako bodo junija že tretjič priredili vaške igre, kijih po besedah predsednika Marka Hribarja želijo razširiti na področje cele občine. Poudarjajo še skrb za turistično promocijo kraja in hor- na ogled je tudi prva motoma brizgalna iz leta 1928. Članstvo v društvu je vsa leta dobro, zdaj imajo 34 mlajših in 6 starejših operativcev, 12 žena gasilk ter 23 mladih, pravi častni predsednik društva Ivan Leskovec. Predsednik PGD je Darko Leskovec, ki poudarja pomen izobraževanja, letos maja pa bodo ponovno sodelovali na občinskem tekmovanju z mladimi in s člani. -fif Gasilci so ponosni na dom, še bolj na novo vozilo. pozidavo in obnovo cerkve. Cerkev je romarska, s tremi lesenimi baročnimi oltari, ki jih bogatijo slike iz prve polovice 18. st. iz delavnice Valentina Metzingerja. Štiri močno načeta platna je leta 1987 restavriral domačin Ivan Bogovčič iz Slovenske vasi. Pred petimi leti so na pobudo krajanov in župnika Mirka Bur- tikulturno in ekološko osveščenost članov. Gasilci so lahko ponosni PGD Obrežje je bilo ustanovljeno 1926. leta. V domu ima društvo urejeno muzejsko zbirko. Ivan Leskovec Lani so nabavili najsodobnejše vozilo Man GVC 2450, ki je stalo 34 milijonov SIT. Enota Obrežje je centralna enota, v katero sodi tudi področje Velike Doline in tamkajšnje PGD. Z njimi - tako kot z gasilskimi društvi onkraj meje (Samobor, Bregana, Grdanjci) - dobro sodelujejo in si pri požarih pomagajo. Leskovec je z veseljem ugotovil, da v zadnjih letih nimajo požarov, prej pa sojih imeli tudi do trideset. To pripisuje veliki osveščenosti krajanov, pa tudi prisotnosti mejnih organov, čeprav prav mejni objekti in cona v Slovenski vasi predstavljajo veliko požarno ogroženost. Kljub izredno dobri organiziranosti ne morejo mimo pripomb, da so glede hidrantnega omrežja “popolnoma suhi”, to je namreč izredno slabo razvejano. Zato morajo nabaviti še novo cisterno, zdajšnja šteje že 22 let in je skorajda že za odpis, čeprav jo “čuvajo kot punčico očesa” in jo še vedno uporabljajo. Suzana Vahtarič stran 12 KULTURA 10 let Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško Krško - Zgodba o simfoničnem orkestru Glasbene šole Krško se je začela tisti trenutek, ko se je utrnila misel v srcu prof. Draga Gradiška. Takrat še ni vedel, da jo bo tudi udejanjil. Vendar, ko si nekaj srčno želimo, se zvrstijo dogodki in naključja, ki pripomorejo k uresničitvi cilja. Zgodba se nadaljuje takrat, ko so se združili, veliko let ločeni, vendar dobro zastavljeni in vodeni oddelki godal v glasbeni šoli ter pihal, trobil in tolkal v krškem pihalnem orkestru, današnjem Pihalnem orkestru Videm. V slednjem so strokovno podkovanost prof. Gradiška dopolnile dolgoletne izkušnje v amaterski kulturi. Predajal se ji je z ljubeznijo in jo povzdignil na najvišjo kakovostno raven. Drago .Gradišek daljuje z aktivnim iskanjem lepote v glasbi, ki bogati življenje in skozi delo tudi odnose do soljudi. Naj bo to še naprej zgodba o poslanstvu glasbenega pouka, ki je stvar razuma in glasbene vzgoje, ki je stvar srca. V drugem desetletju naj se nadaljuje zgodba plemenitega dajanja in sprejemanja. Jubilej bomo proslavili s svečanim koncertom v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu Krško, na katerega vas prisrčno vabimo, da skupaj zaključimo eno uspešno in bogato obdobje. Elizabeta Križanič, pomočnica ravnatelja Njegovo navdušenje nad idejo in vizijo jutrišnjega dne je bilo nalezljivo. Vetjeli so mu naši učitelji ter ob pouku vlagali veliko energije v organizacijsko delo in delo s sedanjimi in nekdanjimi učenci. Ker pa navdušenje omogoča uspeh, je zgodba rasla, doživela prvi javni nastop, prvo državno revijo, nizali so se uspehi, aplavzi in pozitivne, spodbujajoče kritike. Zgodba o simfoničnem orkestru je postala resno, strokovno delo učiteljev in dirigenta, ki je z dobrimi sodelavci in pravilno izbranim programom pritegnil mlade ljudi. Z občutkom pripadnosti in veliko mero kritičnosti so se člani orkestra lotevali novih nalog z vedno več žara. V desetih letih se zrcali nešteto ur vaj in nastopov, ki so zaznamovali kulturo mesta in širše. V tej zgodbi je odnos vseh nas zaposlenih na šoli podoben tistemu, ki ga ima mati do svojega otroka. Vedno je ponosna nanj. V svoji ljubezni naredi kdaj tudi napako, venda napake so samo učne ure, iz njih se učimo. Pomembno je le izkušnje uporabiti tako, da pri tem zorimo. Naj se zgodba o Simfoničnem orkestru Glasbene šole Krško na- Simfonični orkester Glasbene šole Krško Besede, besede... Brežice, Ljubljana - Devet članov KD Žarek Brežice (Drago Pirman, Rudi Stopar, Rudi Mlinar, Edita Binkovski, Ivana Vatovec, Nada Ravnikar, Natja Jenko Sunčič in Katarina Pirman) so gostovali v dolgoletni oddaji Radia Slovenija “Besede, besede...”, v kateri se vsako soboto ob 20. uri predstavljajo z življenjskimi potmi in literarnimi deli ljubitelji lepe slovenske besede. Pred leti je oddajo vodil Vili Vodopivec, tokrat pa sta Žarke sprejela urednica oddaje Irena Batis in voditelj Milan Krapež rekoč, da brežiški žarki sijejo v pravem pomenu besede. Poslovili so se z močno vero da se, glede na vseslovenski interes sodelovanja v oddaji, Slovencem ni bati, da bi slovenska beseda poniknila ob prihodu drugih kultur na slovensko ozemlje. N J.S. Vonj po suhi travi Sevnica -V galeriji Ana je svojo tretjo pesniško zbirko izdal Jurij Marussig iz Ljubljane, katerega korenine so po dedovi strani še globoko v Sevnici. Zbirka z naslovom Vonj po suhi travi govori o naravi, ki se spreminja in izginja. N.C.C. Solzicam in Vivi srebro na “Naši pesmi” Maribor - V Mariboru je ob koncu tedna potekalo 18. tekmovanje slovenskih pevskih zborov “Naša pesem 2003”. Zvrstilo se je 24 zborov iz Slovenije in dva slovenska zbora iz zamejstva. Ocenjevala jih je petčlanska mednarodna žirija pod predsedstvom Stojana Kureta iz Trsta. Vokalna skupina Solzice pod dirigentskim vodstvom Marjetke Podgoršek-Horžen je na Naši pesmi nastopila drugič. Osvojila je 85 točk in srebrno plaketo, priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe med ženskimi zbori ter naziv “najboljši zbor” med ženskimi zbori, kot velik uspeh pa štejejo tudi nastop na zaključnem koncertu. Že četrtič je bil na Naši pesmi srebrn Mešani pevski zbor Viva Brežice z osvojenimi 87 točkami, kar je po besedah zborovodje Simone Rožman-Stmad spet največ osvojenih točk in vztrajno bližanje vrhu. Na slovenskem zborovskem elitnem tekmovanju so prevladovali mešani zbori, najboljši je bil komorni zbor Ipavska iz Vipave, posebne nagrade pa je kot zlati debitant osvojil mešani pevski zbor Sv. Nikolaja litija. Po razglasitvi rezultatov je sledilo še tekmovanje “Čist’ druga pesem”, kjer so prišli na račun pevci in pevke, ki skrbijo za družabno življenje v zborih. S. V. Vrnili obisk Nedelišče - Pevski zbori KUD Brežice in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče so minuli konec tedna gostovali v Nedelišču pri Čakovcu. Prijateljstvo med tamkajšnjim pevskim zborom Josipa Vr-hovskega traja že nekaj let in vsako leto se gostovanja izmenjujejo. Gostitelji so pevce in tamburaše, ki jih vodita zakonca Križanič, kot predstavnica občine Brežice pa jih je spremljala tudi Milena Jesenko, prisrčno sprejeli, jim razkazali nekatere kulturne znamenitosti svojega kraja in jih pogostih, koncertu brežiških pevcev in artiških tamburašev pa je z navdušenjem prisluhnilo številno občinstvo. J.K. slovenski dom - naš drugi dom 150-letnica rojstva in 75-letnica smrti velikega slovenskega skladatelja Franje Serafina Vilharja Kalskega Obletnici je s koncertom obeležilo Kulturno - prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb v Hrvaškem glasbenem zavodu Zagreb in tudi z izdajo knjižice o Vilharjevem življenju in delu, kot spominom na ustvarjanje, ki je pomembno prispevalo k hrvaškemu glasbenemu življenju; uredil jo je Silvin Jerman. Franjo Serafin Vilhar Kalski Rojen je bil v Senožečah nedaleč od Postojne 5. januarja 1852. Kot večina članov družine Vilharje tudi Franjo že v rani mladosti vzljubil glasbo, pri 13 letih pa napisal in uglasbil svojo prvo pesem Domovini. Franjo ni iskal dela v svoji rodni domovini, saj je vedel, daje slovenski glasbeni prostor za praktično glasbeno delovanje zelo omejen. Po natečaju za ravnatelja Glasbenega zavoda v Karlovcu v Kunst und Musik Zeitungu 1880, se je prijavil za to mesto, s svojo priloženo skladbo na besedilo hrvaške pesmi Moja ladja, Petra Preradoviča -in bi sprejet. Sledili so Sisak, Split in Gospič ter nato Zagreb, kjer je umrl 4. marca 1928 in je pokopan v družinski grobnici na Mirogoju. Njegov opus zajema orkestralna, klavirska in dramsko - scenska dela, opere, burleske, operete, balade, zborovske pesmi, himne. Čeprav se je Vilhar “stopil” s hrvaškim prebivalstvom, je sebe še vedno doživljal kot Slovenca. Omenjeni koncert iz Vilharjevega opusa je potekal pod pokroviteljstvom .veleposlaništva RS, pozdravni nagovor je imel veleposlanik dr. Andrej Peter Bekeš, ki je govoril o pomenu Vilharjevega ustvarjanja za oba naroda. Sicer pa je urednik Jerman v spremni besedi med ostalim zapisal: “...Moj cilj je bil, da bi bralce na čimbolj preprost in dostopen način, pa tudi čim bolj na kratko, saj bi bilo o Vilharju mogoče napisati še marsikaj zanimivega, seznanil s pestrim življenjem in umetniškim ustvarjanjem pomembnega Slovenca na Flrvaš-kem. Vse to - bona ftde. Dobro-nameno. O človeku, ki gaje Janko Barle (1869-1941), prav tako Slovenec, znanstvenik in muzikolog na Hrvaškem primerjal s Stan- Podprli referendum Na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu je tako kot v matični domovini potekal referendum za vstop v EU in NATO. Pravico odločanja je imelo nekaj čez 500 rojakov v celi Hrvaški (od 13.500 po zadnjem popisu), izreklo se jih je 57 in sicer vsi za vstop v EU, od teh se trije niso izrekli za NATO. Predčasno se jih je izreklo 20, večina pa v Sloveniji, kjer so vpisani v volilne imenike. kom Vrazom - Hrvaški narod v Vilharju vidi svojega Stanka Vraza na glasbenem področju. Ponosen je nanj in na njegove skladbe. .. Prav po zaslugi teh skladb, ki so močno prispevale k razvoju naše skladbe, s tem pa tudi k našemu kulturnemu napredku. “Nesmrten bode ti spomin, Dežele vrle vrli sin!”” Koncertni program je pričel Pevski zbor Slovenski dom Zagreb, ki je pod taktirko Francija Keneja zapel pesmi Čuk se je oženil, Vse ptičice lepo pojo in Domovini ter še nekatere in se nadaljeval s hrvaško mašo z izvajalci Valentino Fijačko, Ne-venom Valentom, Tomislavom Fačinijem, Adamom Vidovičem, Pavaom Mašičem, Zagrebškim kvartetom in Oratorijskim zborom cerkve sv. Marka. Natja Jenko Sunčič Diksiland band in Marija Kalčič Mirtič “Pod dežnikom” Krško - Klub posavskih študentov je v Klubu za mlade pripravil nov glasbeno - literarni večer Pod dežnikom. Večerje glasbeno popestril Diksiland band Glasbene šole Krško z melodijami, ki so se rodile v ameriških diksiland klubih. K dobremu razpoloženju številnih obiskovalcev so z igranjem prispevali Stane Cetin, Metod Vodeb, Aleš Mlakar, Miran Peteline, Robert Pirc, Sandi Franko in Franci Arh na klaviaturah, bobnih, tubi, trobenti, saksofonu, klarinetu in pozavni. Z literarno besedo je večer dodobra popestrilaMarija Kalčič Mirtič (na fotografiji), ki je s svojim ustvarjanjem že od osemdesetih močno obeležila posavsko in dolenjsko kulturno dogajanje. Tokrat je brala dela iz prve pesniške zbirke “Škatla s pokrovom” in lirično poezijo v prozi, pripravljeno za novo, sicer še neimenovano zbirko, a z delovnim naslovom “trenutek odtenkov”. Po petletnem premoru je Kalčič-Mirtičeva zadnjega pol leta ponovno aktivna z udeležbami na prireditvah, tudi tokrat pa je zbrane, ki so se trli Pod dežnikom, z igrivostjo besed navdušila. N.J.S. napovedi Odslej Skupina Festival Brežice Brežice - Oče festivala Klemen Ramovš je predstavil dosedanji Festival Brežice kot Skupino Festival Brežice, vsebinsko razdeljen na tri projekte: Klasikaa, Akadema in Evromreža. Čeprav nastopajo skupno, se vsaka posamezna skupina predstavlja s svojo vsebinsko in vizualno podobo. Programska podoba ostaja. Festival Klasikaa bo tako vključeval osrednje koncerte najuglednejših evropskih in drugih izvajalcev stare glasbe ter kot novost slovenski projekt Gallus. Drugi programski sklop Evromreža bo združil dosedanji Študentski festival, ki predstavlja mednarodno izmenjavo mladih talentov s tujimi akademijami ali visokimi glasbenimi šolami in glasbenimi centri. Akadema pa predstavlja dosedanji izobraževalni del festivala, mednarodne mojstrske tečaje, dan OS Brežice 23. junija, glasbene počitnice ter novo terensko-izobraževalno delavnico Glasba na terenu. Koncert mladih talentov bo 18. junija najavil začetek festivala-Uradno odprtje festivala bo deset dni kasneje. Letos bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Janeza Drnovška ob partnerstvu EU. S.V. 3. april Brežice - odprtje območne fotografske razstave, ob 19. uri, Posavski muzej 5. april Krško - opera “Trubadur”, SNG Opera in balet Ljubljana, ob 19.30-Kulturni dom 9. april Brežice - območna revija otroških pevskih zborov, ob 17. uri, avla Ekonomske in trgovske šole 11. april Krško - revija “Pesem Posavja 2003”, ob 19. uri, kulturni dom - delavnica “Kako z rokodelstvom v bodoče v Posavju”, ob 15.m1’ sejna soba A občine 12. april Krško - koncert Simfoničnega orkestra GŠ Krško ob 10. obletni”1 delovanja, ob 19.30, Kulturni dom 14. april Krško - komedija “Ob letu osorej”, Špas teater Mengeš, ob 19-30’ Kulturni dom 16. april Krško - revija “Pesem mladih src 2003”, ob 17. uri, Kulturni d0 ,ezriiški prehod Dobova prispel tovorni vlak, namenjen v Italijo. na-!c'sti so med mejno kontrolo v enem izmed vagonov med drvmi M j1 s krite tri tuje državljane. Ugotovili so, daje državljana Hrvaške skm rebu med drva skril dva državljana Iraka, nato pa seje med drva Hrv- -Ucb sam’ da bi ilegalno odpotoval v Italijo. Zoper državljana Po jc bila podana kazenska ovadba, državljana Iraka pa sta bila 0r>čanem postopku zavrnjena na Hrvaško. Družinski spor se je končal tragično Krško - Krški policisti so odvzeli prostost 57-letnemu A.G. iz okolice Kostanjevice na Krki, ki naj bi v 21. marca zvečer umoril svojo 74-letno taščo. Policisti so z ogledom stanovanja žrtve v naselju Ržišče pri Kostanjevici in zbiranjem obvestil ugotovili, da je osumljenec 74-letnico s puško ustrelil v prsi. J.Š. je utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju umrla. Po prvih ugotovitvah policije gre vzrok za tragedijo iskati v družinskih sporih med umorjeno in osumljencem. Po umoru je osumljeni, ki za puško ni imel ustreznega dovoljenja, odšel domov, truplo pa je našel vnuk umorjene. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Umor se je zgodil natanko po tednu dni, ko so na PU Krško zabeležili prvi letošnji poskus umora na Lomnem pri Krškem, ki pa se na srečo ni končal tragično. S.V. Nesreča pri delu Lomno, 25. - Pri požigu suhe trave na svojem travniku je 60-letnemu J.S. iz okolice Krškega ogenj ušel. Zaradi suhe trave in podrastja seje ogenj vse bolj širil, kar pa je J.S. poskušal preprečiti tako, da je hodil po ognju in ga teptal. Ogenj je zajel tudi njegova oblačila, J.S. pa je obležal na tleh in umrl. Natančen vzrok smrti bo ugotovljen z obdukcijo, tuja krivda pa je izključena. Požar v stanovanju Krško, 24. - Zjutraj okoli 8.30 je zagorelo v enem izmed stanovanj na Gubčevi ulici v Krškem. Policisti so med ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara prišlo zaradi pregretja lonca z neznano vsebino na štedilniku. Požar se je nato razširil po kuhinjskih elementih, zgorela pa sta tudi štedilnik in pomivalni stroj. Nastala je materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okoli 400.000 SIT. Slovenija, pripni se! Slovenija, Posavje - Po vsej Sloveniji je v minulem tednu potekala prometno varnostna akcija “Slovenija, pripni se!”. Z njo so policisti z opozarjanjem in tudi z represivnim ukrepanjem poskušali prispevati k doslednejši uporabi varnostnega pasu v cestnem prometu. Na pomen dosledne uporabe varnostnega pasu so v akciji opozorili tudi policisti Policijske uprave (PU) Krško. Pri rednem delu so v tem tednu dosledno izvajali nadzor nad uporabo varnostnega pasu in en dan izvedli poostren nadzor. Vodje policijskih okolišev so izvajali preventivne aktivnosti pred vrtci in osnovnimi šolami, ko starši pripeljejo oziroma odpeljejo otroke iz vrtcev in šol, in jih opozarjali na obveznost uporabe varnostnega pasu. Na cestah na območju PU Krško statistični podatki kažejo, da je pripetost voznikov in potnikov 78-odstotna, kar je slabše od državnega povprečja, na zadnjih sedežih pa je uporaba varnostnega pasu bolj izjema kot pravilo in je pripetost le okoli 20-odstotna. Na PU Krško ugotavljajo, da se privezanost voznikov in potnikov zmanjšuje, kljub povečanemu številu represivnih ukrepov. V letu 2002 v prometnih nesrečah 26 povzročiteljev ni uporabljajo varnostnega pasu, za 20 primerov to ni znano. V teh nesrečah so trije povzročitelji umrli, trije so zadobili hude telesne poškodbe in enajst lahke. V akcijo so se vključili tudi policisti specializirane enote za nadzor prometa, ki so z uporabo posebne metodologije policijskega nadzora izvajali nadzor na območju sedmih policijskih uprav - tudi Novega mesta in Krškega. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pozval vse občinske svete, da tako kot lansko leto opravili štetje pripetosti v osebnih avtomobilih v okolici šol in vrtcev. Glavni cilj spomladanske akcije, ki jo bodo ponovili v jesenskih mesecih, je doseči vsaj 85-odstotni delež pripetih voznikov in potnikov na sprednjih sedežih vozil ter 30-od-stotni delež pripetih pomikov na zadnjih sedežih. S.V. Kljub obveščenosti javnosti o poteku akcije kar /95 voznikov in potnikov v Posavju med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu, med njimi 12 na zadnjem sedežu, je rezultate akcije strnil tiskovni predstavnik PU Krško Štefan Hren. Vsem je bil izdan plačilni nalog za plačilo denarne kazni. Policisti ugotavljajo, da še vedno okoli 20 odstotkov voznikov in potnikov ne uporablja varnostnih pasov. Še posebej je pereča problematika privezovanja na zadnjih sedežih. Poleg represivnih aktivnosti so policisti pri vrtcih in šolah opozarjali na nujnost uporabe varnostnega pasu. Tudi v prihodnje bodo zaradi neuporabe varnostnega pasu dosledno ukrepali. Na PU Krško opozarjajo, da je po zakonu obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin (Nadaljevanje iz prejšnje številke...) Pravica zamujena za vedno izgubljena Primer: Stranki sta dalj časa živeli v zunajzakonski skupnosti, v kateri se jima je rodil otrok. Nekaj časa je potekalo življenje v slogi, potem pa so se, kot se rado zgodi, začeli prepiri o skupno pridobljenem premoženju. Nista se sporazumela, čigavo je stanovanje, saj sta ga kupila s skupnimi sredstvi in seveda v času, ko sta si medsebojno še zaupala. Začela so se sumničenja in očitki, nekega dne pa seje zunajzakonska partnerica preselila za nekaj časa k mami, da bi v miru premislila, kako naprej. Ko seje po nekaj tednih zopet vrnila v skupni - s partnerjem ustvarjeni dom, je bilo stanovanje zaklenjeno in se je z otrokom znašla na cesti. Oškodovankin zunajzakonski partnerje namreč izkoristil njeno odsotnost, zamenjal ključavnico, kje bo ona z otrokom, pa mu je bilo malo mar. Skratka - stanje je bilo takšno, da sta bili samo dve možnosti; ali vdre v zaklenjeno stanovanje in tvega prijavo na policiji, ali pa takoj odhiti k odvetniku, da ji pomaga izvleči se iz opisanega brezpravnega položaja. Odločila se je za drugo možnost. Zbrala je še zadnje prihranke in odvetnik je napisal predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj bi oškodovanki in njenemu sinu omogočila zaščito preko sodišča, da bi ji zunajzakonski partner na podlagi sodnega naloga takoj izročil ključe stanovanja ter ji omogoči vrnitev v skupno stanovanje. Stvari pa so se zapletle, vendar ne iz razlogov oškodovanke temveč odvetnika. Ta je namreč podal sodišču nepopolen predlog za izdajo začasne odredbe. Odvetnik je sicer dokazal obstoj okoliščin za nujno intervencijo sodišča in dejstvo, da utegne pri oškodovanki nastati nenadomestljiva škoda, ker nima kje bivati, da mora otrok hoditi v šolo in opravljati vse šolske obveznosti, ni pa navedel datuma za izvedbo začasne odredbe. Na to je pozabil. In kaj se je zgodilo? Ker odvetnik v imenu oškodovanke oz. upnice proti dolžniku -torej zunajzakonskemu partnerju - v predlagani začasni odredbi ni napisal tiste vsebine, kot jo določa zakon, je sodišče ravnalo v skladu s sedaj bolj strogimi določili zakona o pravdnem postopku, ko sodišču ni več potrebno opozarjati na pomanjkljivost vlog. Zato je sodišče ravnalo tako, kot da terjatev, ki jo je zahtevala z začasno odredbo (izročitev ključev stanovanja) ni dovolj opredeljena in je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Seveda je temu sledila pritožba ter ponovni odvetniški in sodni stroški, v kakšnem položaju se v takem primeru znajde človek, ki plača odvetnika zato, da mu odvozla pravni vozel, ne pa da ga še bolj zavozla, pa si lahko samo mislimo. Seveda storjene pomankljivosti, ki so strokovne narave, tudi pritožba ne bo rešila in bo tudi ta verjetno neuspešna. Naša bralka zato sprašuje, zakaj sodnik raje, kot da zavrne predlog zaradi pomanjkljivosti, kolegialno ne svetuje svojemu profesonalnemu kolegu-odvetniku, kaj mora popraviti v svoji vlogi? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Zaradi zakonodaje, kakršno pač imamo, stranka, prav tako pa tudi njen odvetnik, ki jo zastopa, ne moreta računati na naklonjen odnos sodišča. Možnost, da svoj predlog po vložitvi kakorkoli popravlja ali dopolnjuje, je v postopkih izdaje začasne odredbe formalno zakonsko vzeto dana zelo redko. Zato ni čudno, da je v obravnavanem primeru bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen brez dodatne možnosti, da bi sodnik opozoril upnika na vsebinsko pomanjkljivost danega predloga za izdajo začasne odredbe. Ob tem je tudi pomembno, ali se srečamo s sodnikom , ki komaj čaka, da opazi formalno pomanjkljivost vloge in raje zadevo še bolj zakomplicira, ali pa imamo opravka z bolj razumevajočim sodnikom, ki jemlje zadevo bolj iz vsebinskega vidika in želi predvsem odpraviti sporno razmerje ter preprečiti, da se oškodovani stranki ne dela še nadaljnja škoda, zato da upniku še dodatni rok za dopolnitev vloge. Menim, da se, žal, odločanje sodnikov v večini primerov nagiba k naslednji odločitvi: “Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne, ker ne vsebuje potrebnih elementov, ki jih zakon zahteva za začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih terjatev. V predlogu ni določno predstavljeno in ni jasno, kdaj naj bo začasna odredba izvršena.” Komu se pritožiti? Težko bi pri tej zadevi v celoti “potunkala” odvetnika, saj je tudi on samo človek in se lahko zmoti ali kaj pozabi! Dejstvo pa je, da za svoje napake moramo odgovarjati vsi in zato bi bila na mestu odtegni tev plačila odvetniških stroškov, če seveda niste že v naprej dali akontacije. Prostovoljno kesanje in povračilo stroškov s strani odvetnika boste težko doživeli, prav tako pa je zoper njega nesmiselna tudi uvedba disciplinskega postopka. Morda bi pomagala le urgenca za pospešitev postopka v pritožbeni fazi, s tem da pritožbenemu sodišču še sami opišete, kaj se vam je v vašem primeru zgodilo, in apelirate, da se dovoli izdaja začasne odredbe, ker sami niste odgovorni za pro-fesonalne napake svoje obrambe. Jaz namreč še vedno verjamem, da se najde sodnik, ki se ne drži zakona tako kot “pijanec plota”, če gre za popravo storjene krivice stranki, ki se je znašla v takšnem položaju, kot se sedaj nahajate vi. * KANAL 2000 RAZVEDRILO stran 16 HOROSKOP OVEM Dobro bi bilo, da se prepričate, če imate res razlog za ljubosumnost. Očitki in sumničenja vas ne bodo pripeljali do želenega cilja. Opravičite se. Razplet je zelo pomemben, zato se dobro odrežite. BIK S partneijem morate nekatere stvari pošteno razčistiti, vendar boste čutili, da še ni napočil pravi trenutek za pogovor, saj vam ni do tega, da bi iskali rešitve problemov. Na delovnem mestu boste zadovoljni. DVO JCKA Počasi, a zanesljivo boste napredovali, le malce več vztrajnosti morate imeti. Problem bo nastal, ko se boste začeli ozirati po nečem novem. Bodite res vztrajni. Prijatelji bodo navdušeni nad vašo dobro voljo. ROK V krogu sodelavcev se boste počutili zelo prijetno. To vas bo motiviralo, da se boste dela lotili zagnano in zelo učinkovito. Ker vztrajno zagovarjate svoja stališča, vam tudi najbolj vneti nasprotniki ne bodo mogli do živega. LEV Glede finančnega stanja si preveč ne obetajte. Znanci in prijatelji vam ne bodo mogli pomagati. Pazite, da se ne boste zadolžili bolj kot zmorete. Čim prej se spravite iz godlje, v katero ste zabredli že lani. DEVICA Denarne težave ki ste jih imeli, bodo izginile. Ne zapravljajte preveč. Raje mislite na prihodnost. Ne zaupajte takoj vsakemu, ki premore za vas nekaj lepih besed. Bolje je ohraniti razdaljo in dati času čas. TEHTNICA Naredili boste marsikaj koristnega, saj boste imeli veliko volje za nove dosežke. Nekdo vam bo izpolnil dano obljubo in vas razveselil. Na vaše presenečenje vas bo nekdo poslušal; izkoristite ta trenutek in mu povejte vse, kar vas ŠKORPIJOH Ne bo vam uspelo takoj izpeljati zastavljenega cilja Finančno stanje vam tega ne bo omogočalo, zato najprej premislite, kje bi se dalo dodatno zaslužiti. Uspešni boste. Znali boste poskrbeti za to, da bodo ljudje okoli vas srečni. STRELEC Ni vse tako slabo, kot se vam zdi. Ljudje imajo v sebi tudi kaj dobrega zato ni razloga da ste nezaupljivi do vseh na račun ene slabe izkušnje. S prijateljem bosta ugotovila da vaju druži več, kot sta mislila. V službi poprimite za delo. KOZOROG Ni potrebno, da osebe, ki so vam na prvi pogled všeč, začnete takoj osvajati. Raje se posvetite tistim, ki vam v življenju resnično veliko pomenijo. Partner vam bo pripravil presenečenje, ki vam ga že dolgo obljublja. vodnar Kar že dolgo iščete, bo padlo pred vas kar samo. Toda ne bo več tako pomembno kot prej, ko je bilo nedosegljivo. Zdaj je ugoden čas za burna srčna doživetja, ki vas bodo v teh dneh pogrela. Ne umikajte se v samoto! RIBI Zaradi nezadovoljstva, ki ga bo povzročila nova prerazporeditev dela, boste od šefa zahtevali pojasnilo. Ne bo vam ga hotel dati, zato se bosta sprla. Ne uporabite ostrih besed. Tudi na čustvenem področju boste v tem času občutljivi. TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova I 2 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si ' ... na Dolenjskem, v Bell krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Darinka Kostevc-Blesch, Beblerjev trg 12, 1000 Ljubljana 2. nagrada -zgoščenka Robert Cvelbar, Gornji Lenart 8, 8250 Brežice 3. nagrada -kaseta Antonija Strupeh, Krmelj 28a, 8296 Krmelj Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi; SATAN, ANODA, BANAT* ITAKA, INO, AŠ, ZELENI VAL, LK, EPIFORA, IKEA, LUTERAN, JA, EL, ZIDAR, LIJ, NOS, CA, ATIKA, IN-OUE, EKONOM, KELT, OKARINA, ASA, MARINER. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 11.4.2003, na naslov; Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! AVTOR BOJAN MACUR UČENEC RAZRED, A RADIO SEVNICA NOTRANJA KOST GOLEM GLAVNI JUNAK ODISEJE NAŠA ODLIČNA BIVŠA IMUČARKJ TANTAL OSMI ŽIDOV. ■MESEC 31VŠI NOGOMETAŠ IARIBOR/ Milan KRAJŠI ČASO- PISNI SESTAVEK KAMNITI IZDELKI IZ KAMENE DOBE JEZERO V AZIJI GLINASTA PIŠČAL ITAL, SLIKAR KOVICA OBIČAJ GORSKI REŠ. ČOLN ,AZOLAJEV 'roman 7,inl5. ČRKA PISATELJ Anton MORSKA POŠAST V GR. MIT. GRŠKA ČRKA TURŠKO MESTO INDIJSKA RASTLINA DOGODEK ODPOREN ČLOVEK SREČKO BRODAR 20.in6. ...ČRKA.. NATRIJ ČITOOE- NOVAVTO SMUČ. NA KRVAVCU HITRO PREMI- KANJE JAPONSKI PISATELJ Takso ARABSKI ŽREBEC PREBIV. ANAMA T PLANET GOROVJE V ŠVICARSKIH ALPAH SAVAGIAS ŽENSKL IME SAVAGLAS NAGRA- JUJE 1 2 3 2 4 2 5 6 7 CO 2 9 10 2 kino Kino servis Brežice Četrtek, 3.4., ob 18.30 in 20.30 Daredevil, ZF akcija; petek, 4.4., sobota, 5.4., in nedelja, 6.4., ob 18.30 in 20.30 Daredevil; četrtek, 10.4., ob 18. uri Čudežno potovanje, risani, ob 20.15 Tolpe New Yorka, zgodovinska drama; petek, 11.4., sobota, 12.4., in nedelja, 13.4., ob 18. uri Čudežno potovanje, ob 20.15 Tolpe New Yorka; četrtek, 17.4., ob 18.30 Vroča bejba, komedija, ob 20.30 Gospod Schmidt, drama. Kulturni dom Krško Četrtek, 3.4., ob 18. uri Jaz,vohun, akcijska komedija, ob 20. uri 8 milj, drama; petek, 4.4., ob 18. uri Jaz, vohun, ob 20. uri Daredevil, ZF akcija; nedelja, 6.4., ob 18. uri 8 milj, ob 20. uri Daredevil; četrtek, 10.4., ob 18. uri Rezervni deli, slovenski film, ob 20. uri Eksperiment, psihološki; petek, 11.4., ob 18. uri Maratonci tečejo častni krog, komedija, ob 20. uri Rezervni deli; sobota, 12.4., ob 18. uri Eksperiment; nedelja, 13.4., ob 18. uri Maratonci tečejo častni krog, ob 20. uri Rezervni deli; četrtek, 17.4., ob 20. uri Krog, grozljivka. novosti knjižnice brežice Ko se rodimo, govorimo vsi isti jezik - jezik objema. Vse se mora z nečim objeti; dan z nočjo, moški z žensko, mati z otrokom-In vsak objem govori jezik ljubezni, saj sta za objem vselej potrebna dva. Očarljiva pesniška pripoved Objemi me nas spomin ja, kako pomemben je objem in zakaj objemamo ljudi, ki jih imamo radi. V mladinskem romanu Operacija očka Claire in Joe svojemu očku pomagata, da se bo mama spet zaljubila vanj. Tajni načrt ima štiri točke; tečaj kuhanja in pospravljanja, skrb za zunanji videz, boljša služba in dve zabavi za rojstni dan. Vodnik za vsako žensko razlaga, kako ohraniti zdravje in dobro počutje in svetuje ustrezen način življenja v vsakem starostnem obdobju. Vsako zdravstveno težavo podrobno opiše, pojasni, kako jo je mogoče preprečiti in predlaga različne oblike zdravljenja, če se bolezen pojavi. Atlas čaker vas bo popeljal k zdravju i" duhovni rasti. Izvedeli boste, kateremu področju pripadajo posamezne čakre, kako vzpostavimo harmonično ravnovesje posamez' nega energetskega vretena in odpravimo morebitne motnje ali blokade v njem. Manager, prvi med enakimi je knjiga o slovenskem managementu z mislimi 50 vodilnih direktorjev. Predstavlja vodilo za kakovostno opravljanje poslovnih funkcij, predvsem pa za pozitivno vključevanje v okolje. Priročnik Imena nebesnih tel®* govori o nastanku in razvoju imen najrazličnejših vesoljski" (nebesnih) teles, pripoveduje o preteklosti, kraju, načinu in čas" njihovega nastanka pa tudi o težavni poti spoznavanja števili"11 skrivnosti vesolja. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih vam ponujamo priročnik o gradivih, tehnikah in napotkih za izdelovanje pirhov z naslovom Delajmo pirhe. V romanu Najbolj modre oči spremljamo pripoved o enajsti"1' ni črnski deklici, ki si v tesnobnem svetu odraščanja najbolj o vsega želi, da bi imela modre oči, saj bi bila tako lepša, privlačnejs" in zato tudi bolj srečna. A v nerazumevajočem, marsikdaj sovražnem okolju nedolžni dekliški želji ni dano, da bi se uresničila. V okviru mednarodnega dneva knjige bomo 17. aprila 2003 Knjižnici Brežice organizirali ure pravljic za organizirane skupi"e iz vrtcev. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (littg^ www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pr° gramu Radia Brežice v petek, 4. aprila ob 9.30 in na oglasni desk v Knjižnici Brežice. , Sabina Stnnecki, univ.dip-bib' Radio Sevnica 96.V , lOS- pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 Mmm, kako diši... Tudi gledališke predstavitve so bile prav vse zanimive. Krško-V okviru 17. festivala “Turizmu pomaga lastna glava” je v organizaciji OŠ Jurij Dalmatin Krško potekalo področno tekmovanje turističnih krožkov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Skupno je sodelovalo sedem osnovnih šol, tema letošnjega festivala pa “Bili so in ostajajo veliki ljudje”. Tekmovanje je imelo Vsaka šola se je potrudila, da se ie čim boljše predstavila tudi na izstavi. tri sklope, in sicer so morali učenci pripraviti raziskovalno nalogo na temo, ki je določena, 10-mi-nutno odrsko predstavitev in še razstavo. Žirija je imela resnično nehvaležno nalogo, saj so bile vse šole udeleženke odlično pripravljene, na koncu pa so vendarle odločili, da podelijo šoli gostiteljici - OŠ Jurij Dalmatin Krško zlato prizna- nje za nalogo “Mmm, kako diši iz Ivačičeve kuhinje”. Zmagovalci so si tako pridobili pravico sodelovanja na državnem tekmovanju, ki bo potekalo 11. in 12.ap-rila na Vranskem. In kako so se odrezale ostale šole?^ Srebrna priznanja so prejele OŠ Mokronog, Brusnice in Brežice, bronasta priznanja pa so podelili OŠ Šmarjeta, Žužemberk in Senovo. Cankarjevo tekmovanje Na OŠ Dobova je v soboto, 8. 3. 2003, potekalo 26. vseslovensko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Udeležili so se ga najboljši učenci vseh posavskih osnovnih šol in nekaterih srednjih šol. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del tekmovanja je trajal 45, drugi pa 90 minut. Tekmovanje je temeljilo na knjigi Janje Vidmar Princeska z napako. Naslov tekmovanja je bil Drugačnost, osrednji namen pa je bil spoznati življenje beguncev v Sloveniji. Največ preglavic nam je delal prvi del, test. Drugi del tekmovanja je bil spis. Vživeti smo se morali v eno izmed književnih oseb. Z rezultati tekmovanja sem zelo zadovoljna, saj sem na osnovnošolski ravni dosegla tretje mesto v posavski regiji. Barbara Bosina, 8.b, OŠ Dobova Otroci v narodnih nošah Brežice - V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Brežice je potekala območna revija otroških folklornih skupin, poimenovana “Igrajmo se, igrajmo se, veselo rajajmo”. Na reviji je nastopilo pet otroških folklornih skupin, tri med njimi pa so se uvrstile na medobmočno revijo otroških folklornih skupin, ki bo aprila v Noveni mestu. Te revije se bodo udeležile Otroška folklorna skupina OŠ Artiče I., Mlajša folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče in Folklorna skupina FD "Kres” Novo mesto. Tudi otroci se učijo ohranjati slovensko kulturno dediščino. Dežala otrok Na prvi pomladni dan, 21. marca, smo se otroci in zaposleni iz vrtca *°Pet predstavili na tradicionalni prireditvi “Pozdrav pomladi”. Tokrat j!110 jo poimenovali “Dežela otrok”, v kateri so vse stvari preproste, Jer so vsi otroci enaki, vsi srečni, kjer upoštevajo njihove pravice. aT junaki prireditve “Pozdravpomladi’ Foto: Erazem Šribar Uva t0 temal’ko so otroci tudi likovno ustvarjali in v avli Doma 'dri Vizije pripravili razstavo. Na odru se je predstavilo vseh šest -ari E^ov našega vrtca in to je kar 131 otrok. Le nekaj se jih je v ;tranJ.em trenutku premislilo in so dogajanje raje opazovali z druge y1 lz maminega naročja. >a afjvaljujemo se vsem, ki ste nas prišli pogledat, ki ste do zadnje-la*.ot'čka napolnili dvorano in s tako glasnim odobravanjem sledili . 'm nastopom. Hvala za vse spodbudne zapise v knjigi vtisov. dei°Snji Pomladni dan bo ostal vsem v spominu, zdaj pa že snujemo ^ Za prihodnje leto. a svidenje iz vrtca Senovo. Nada Kozole, vodja WE Ob materinskem dnevu Učenci osmih razredov smo skupaj z razredničarkama pripravili v četrtek, 13. marca, kultumo-zabavno prireditev ob materinskem dnevu. Zbrali smo se v avli naše šole, kjer se je zvrstilo kar precej nastopajočih. Program smo popestrili s svojimi deklamacijami, pevskim in plesnim nastopom ter z igranjem na različne instrumente. Ob koncu proslave smo svoje mame obdarili z vrtnicami, nato pa še pogostili z obloženimi kruhki, ki smo jih pripravili pri uri gospodinjstva. Martina, Anja in Tamara, 8.b, OŠ Dobova Proslava za mame V torek, 11. marca, smo imeli učenci četrtega razreda proslavo za mame. Sara jih je pozdravila in jim povedala, kakšen program smo jim pripravili. Žaplesali smo jim “pouštertanc”, deklamirali razne pesmi, igrali na inštrumente in zraven peli. Vsak učenec je prebral tudi nekaj značilnosti svoje mame. Na koncu programa smo jih obdarili z verižicami, ki smo jih pri uri likovne vzgoje izdelali iz testenin. Mame so se darila zelo razveselile. Sara, Ines in Anja 4.r OŠ Dobova ŠKL dogodivščine Šolski center Celje je bil organizator četrtfinalnega in polfinalnega tekmovanja plesnih, navijaških in akrobatskih navijaških skupin. Nastopilo je 31 plesnih skupin, 9 navijaških in 9 akrobatskih navijaških, med njimi tudi z OŠ Brežice. V kategoriji plesne skupine je OŠ Brežice osvojila 15. mesto, odlična pa je bila akrobatska navijaška skupina OŠ Brežice, kije zmagala in se tako uvrstila v finale tekmovanj ŠKL. To bo za osnovne šole 16. aprila, za srednje šole pa 17. aprila v Velenju. Omenjeni finale bo sovpadal s finalnimi prireditvami v šolski košarkarski ligi (ŠKL), ki se bodo prav tako odvijale v Velenju. Ekonomci tekmovali V četrtek, 13. marca 2003, smo na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah že petič organizirali šolsko tekmovanje iz znanja računovodstva. Cilj tekmovanja je šiijenje in poglabljanje znanja, popularizacija predmeta računovodstvo, prav tako pa tudi odkrivanje in spodbujanje nadarjenih dijakov za študij na finančnem področju. Dijaki so tekmovali kar na treh zahtevnostnih nivojih, žal pa se letos, zaradi sprememb v programu ekonomski tehnik, uvrstita na državno tekmovanje le najboljša dijaka z višjega nivoja. Najboljši rezultat sta dosegli Mojca Kerin in Irena Lusavec iz 4. Ae, ki se bosta 12. aprila udeležili 5. državnega tekmovanja v Murski Soboti. Vesna Remih, 2.Ae, Dopisniški krožek Ekonomske in trgovske šole Brežice Šolska tekmovanja Sevnica - OŠ Savo Kladnik Sevnica je bila gostiteljica tekmovanja v kemiji in zgodovini za Posavje in Dolenjsko. Za srebrna in zlata Preglova priznanja iz kemije se je potegovalo 160 učencev, spremljalo jih je preko 40 mentorjev, za organizacijo pa je skrbel Janko Sotošek. Za tekmovanje “zgodovinarjev” je skrbela Marjeta Teraž, udeležilo se gaje 66 učencev z 22 mentorji. Na rezultate vloženega truda in znanja pa bodo morali tekmovalci še počakati. B.D. Janko Sotošek in ravnateljica Jelka Slukan med tekmovalci iz kemije Že 12. glasbeni festival Pišece - Na OŠ Maksa Pleteršnika je pred številno publiko na 12. glasbenem festivalu nastopilo 12 pevcev predmetne in razredne stopnje. Glasbeni pedagog prof. Dejan Jerončič je bil tako kot vsi zbrani ponosen ob izkazanem pogumu in izvirnosti mladih pevcev. Po izboru publike sta bili najlepše zapeti pesmi Amelije Lesinšek in Sare Dirnbek. V glasbenem promeru sta kot gosta nastopila kantavtoija Marko in Peter, nekaj učencev je prebralo svoje pesmi o mamicah, program pa je popestrila še šolska folklorna skupina. Ob tej priložnosti je bila v kulturni dvorani odprta fotografska razstava “Rožice” avtorja Oskarja Gerjeviča iz Brežic, kije del svojega zgodnjega otroštva preživel prav v Pišecah. O razstavi in avtorju je spregovorila Milena Jesenko, prireditve pa seje udeležil tudi župan mag. Andrej Vizjak. Razstava bo na ogled ves april. S.V. Sara Dirnbek, zmagovalka razredne stopnje OGLASI stran 18 M a. Prisluhnite Oglasni ogrlici tudi v programu Radia Brežice in Radia Sevnica od 1.4. do 15.4.2003 ob 11.30! " *. = 3% SE FURLAN VULKANIZERSTVO *r/4 ZŠLOjZttO tel. 07/45 M 010 4 ' mPMmmAPHmm www. vulk a n i/,<»rs ( vo* fur la n. si .\ 11 hi11< >w<* i. i )ni m »vn ^223SKS2ESSC2!3Dj3CiSSQSI222SE2233^ Trgovina HLADILNIKI GORENJE Dll 2(1% CENEJE VELIKA IZDIHA AVTOAKCSTIKE IN MOŽNOST MONTAŽE SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV UGODNI KREDITI DO 24 MESECEV! r\/zridrv?v«\t\/7ri/5=» /trrl.irr, /iir.el/ska ( r\ln 66, Ir/.:/'> V J 265 TMS BREŽICE d.o.o. hh SERVIS, TRGOVINA K-JgJ KeraKameN ♦ PETACI d.o.o. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE TREBEŽ27, 8253 ARTIČE TEL.: 07-47-78-670 GSM: 041 -677-151 FAX: 07-47-78-671 KAMNOSEŠTVO PEČARSTVO KERAMIČARSTVO Prodajno servisni center za BMW AG P.S.C. ŠKOFLEK DOBOVA BIME^EPELAČIN PREGLED VOZIL BMW M ROVER TELEFON; 07-49-67-043 07-49-22-173 E-MAIL; dusko.skoflck@siol.net m — Samova 8. M.: ..386(0)7 49 66 650. 49 66 651.1« ..386(0)7 49 66 6» Ulica bratov Catjakov 44, trt: +.386(0)7 49 90150, fax: +.386(0)7 49 90 151 E-ma«; lmsr. soi.net ToM 1 hladilna in f klima tehnika TON« A$IČ s.p. GORICA 1 d2BO BRESTANICA POSLOVALNICA: CKŽ2S 8270 KRŠKO ILl.Št.: (17-49-02-700. f AX: 07-49-02-701. GSM: 041-627-672 bobič mesarija Marija Bobič s.p. Prvomajska 26,8290 Sevnica IM! mrnsifi) t*MmS - Proizvodnja in prodaja mesa in mesnih izdelkov, ŠKOCJAN, tel.: 07/30-77-530 - Mesnica in okrepčevalnica "MICA" SEVNICA, tel.: 07/81-62-330 -Mesnica "MICA” BREŽICE, tel.: 07/ 49-62-012 T.P. CKŽ43, 8270 KRŠKO Tel.: 07 492 17 37 lil IIMiji) Wm&l KORAKI OBIŠČITE NAS I A' ________________ aa Sava avto Sava avto d o.o. Sevnica, TEHNIČNI PREGLEDI Dolenji Boštanj 60a, 3234 Boštanj AVTO TRGOVINA tehn^čn^pregledl: 07/81-63-330 VULKANIZERSTVO trgovina in servis: 07/81-63-320 SERVIS v mesecu aprilu odprodaja razstavnih eksponatov do 60% popusta ZA M i - s H 5 i velika izbira sedežnih garnitur na zalogi ' tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit mladinske sobe že od 49.990 SIT w 3 s ** ar; | d v, i Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 J - 1 Na podlagi 30.člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, št.: 49/99 in 86/99), 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št.: 22/98), Pravilnika za izbor in izvedbo programov športa v občini Brežice (Ur.l. RS, št.: 1/02), v nadaljevanju pravilnik, Občina Brežice objavlja DODATNI JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU V LETU 2003 I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Brežice: - športna društva, ki imajo sedež v občini Brežice; - zveze športnih društev, kijih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Brežice; - zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja; - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. 11. Za sofinanciranje v letu 2003 se lahko prijavijo naslednji programi: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (l.točka 17.člena pravilnika) 2. Športna rekreacija (2.točka 17.člena pravilnika) 3. Kakovostni šport (3.točka 17.člena pravilnika) 4. Vrhunski šport (4.točka 17.člena pravilnika) 5. Šport invalidov (5.točka 17.člena pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6.točka 17.člena pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8.točka 17.člena pravilnika) 8. Planinstvo in taborništvo (10.točka 17.člena pravilnika) 9. Vzdrževanje športnih objektov (XII.poglavje pravilnika) 10. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2003 (XIV.poglavje pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom za izbor in izvedbo programov športa v občini Brežice (Ur.l. RS, št.: 1/02), Letnim programom športa občine Brežice za leto 2003 z dne 21.12.2002 (v nadaljevanju program) ter Nacionalnim programom športa RS (Ur.l. RS, št.: 24/00). Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke, pravilnik in program lahko interesenti dobijo na občini - Oddelek za družbene dejavnosti (tel.: 07/49-91- 546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si), na Zavodu za šport Brežice (tel.: 07/49-90-330, e-mail: zavod.sport.bzc@siol.net) ali na Športni zvezi Brežice (tel.: 07/49-93 -470, e-mail: sportna.zveza.brezice@siol.net) Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov, pri programih interesne vadbe otrok in mladine pa tisti programi, ki jih bodo prijavile šole skupaj s športnim društvom . Za programe planinstva in taborništva lahko kandidira Planinsko društvo Brežice. IV. Zadnji dan, ko še sprejemamo prijave, je 18. 4. 2003 do 12. ure v sprejemni pisarni občine (soba št. 22). Na pošti oddane prijave morajo imeti na ovojnici poštni žig z datumom 17.4.2003-Prijave lahko oddate tudi v sprejemni pisarni občine (soba št.22) v času uradnih ur (vendar najpozneje 18. 4. 2003 do 12. ure). V. Prijave, ki morajo vsebovati potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, T3595er priloge in ostala dokazila, navedena v razpisni dokumentaciji, pošljite na naslov: Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice s pripisom “Javni razpis šport - ne odpiraj”. Na ovojnici mora biti naveden naziv pošiljatelja. VI. Izbor bo opravljen v 20-ih dneh po preteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bodo pogodbe sklenjene v 10 dneh po sprejemu občinskega proračuna za leto 2003 oz. v roku 10 dni od veljavnosti sklepa o izboru programov. Sredstva bodo lahko izvajalci na podlagi sklenjenih pogodb črpali v proračunskem letu 2003 in sicer do 31. 12. 2003. Občina Brežice mag. Andrej Vizjak, župan Nudimo ugodna KRATKOROČNA POSOJILA od 200.000 do 1,5 mio tolarjev do 2,5 let zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 realizacija in izplačilo v teku delovnega dne- c--). /V vV& • , V , * ti VSI f? oiao\ Telefon: 01/56 34 840 Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si ua'a c V. PEKARNA & SLAŠČIČARNA -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; telebajski, pokemoni, harbike, Živah" -drobno čajno pecivo ^ '(/(1 Tei: 07 45 20 030 Kristina in Slavko Bcrk«'^ GSM: 041 954 681 Drenovec 16,8259 Bi/elj^ stran 19 Sava Glas, 3-4.2003 Svet centra Mladinskega centra Brežice v skladu z Zakonom o zavodih (Ur.l. RS št. 12/94 in 8/96), 13. členom Odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Brežice (Ur.l. RS št. 76/97), 3. členom Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Brežice (Ur. L . RS, št. 47/98) in Pravili Mladinskega centra Brežice z dne 17.11.1998 objavlja javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA MLADINSKI CENTER BREŽICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakon, odloka in pravila, izpolnjevati naslednje pogoje: • univerzitetna izobrazba, ■ pet let delovnih izkušenj, • izkušnje in reference pri izvajanju mladinskih programov ter vključevanje v organizirane oblike združevanja mladih. Vlogi morajo kandidati priložiti kratkoročni (program za eno leto) in dolgoročni program dejavnosti Mladinskega centra Brežice. Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in prilogami naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: MLADINSKI CENTER BREŽICE, Gubčeva lOa, Brežice z vidno oznako "NE ODPIRAJ! ZA RAZPIS MCB" Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. Svet centra Mladinski center Brežice Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas tudi letos organizirajo koncert narodno-zabavne glasbe "Z lojtrco pod okence" ki bo v petek, 9.maja, v Kulturnem domu Krško. —--= : = \ NAROČILNICA SAMAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS in priimek_____________________________ ^°djetje(naziv in naslov) ^avčna številka podjetja Zavezanec za DDV________ Kraj ___________________ Dlica___________________ Datum Poštna št._ Telefon__ Podpis___ levilo izvodov ^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, aročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V S -- C hotno ' "H*-- -:^,v .. V- V,.- .,{ BARVE, LAKI, LEPILA, MEŠANJE VSEH VRST BARV NOVOST: MEŠANJE FASADNIH BARV IN SILIKATNIH AKRILNIH OMETOV PRIZNANE BLAGOVNE ZNAMKE JUB LJUBLJANA Telefon: 07/45-22-020 Ivan Humek s.p. Bratov Gerjovič 15, 8257 Dobova ^ AMD Speedway'/ Krško Koledar dirk v Krškem 20.4.2003 17.5.2003 7.6.2003 Državno prvenstvo posameznikov ob 14. uri Državno prvenstvo klubov ob 16. uri Zlati znak Občine Krško in pokal Zavarovalnice Triglav ob 19. uri SP Velika nagrada Slovenije ob 19. uri Srednjeevropski pokal in pokal Franca Babiča ob 19. uri 4.10.2003 Državno prvenstvo posameznikov -finale ob 16. uri 12.7.2003 30.8.2003 ^ ‘M %„ $ JU aJ Er- & % pr o <5 TOM pri ims 8REZPIA&N ICUC ■ VSAK PAN OD 12*0050’ RADIO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MK* Radio Sevnica 96.7,105.4 •ji, m iH Ml m im m mM mm kšp® S: jj ■pi mali oglasi Prodam Rover 416 GSI, letnik 92, kovinske barve. Pokličite 041-722 672. Prodam Ford Eskort karavan 1.8 Ghia, letnik 1994, s klimo in ostalo opremo. Pokličite 041-722-672. Na Bizeljskem prodam opremljeno trisobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonskim priključkom. Pokličite 031-631-771. Prodam parcelo z zapuščenim vinogradom in zidanico v Podgorju ob asfaltni cesti. Oglasite se pri Milanu Kuneju, Osredek 21 pri Podsredi. Prodam parcelo (zidanica in vinograd v izmeri 34 arov) na Sremiču, v neposredni bližini gostišča “Tri lučke”. Voda in elektrika sta na parceli. Gradbeno in lokacijsko dovoljenje je urejeno. Za dodatne informacije pokličite 041-529-828. V središču Bizeljskega oddam v najem dva lokala,.eden je primeren za frizerski salon (brez inven-tarja). Pokličite 00385-1-46-77-481. Prodam vibracijsko mizo za izdelavo betonskih izdelkov, zraven pa razne modele, tudi za izdelavo umetnega kamna. Pokličite 040-853-247. Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07/34-66-320 ali 041-610-917. Kupim lepo sončno zazidalno parcelo za stanovanjsko gradnjo v bližnji okolici Brežic ali Krškega. Pokličite 041-386-572. Prodam planimo desko, vrtljivo, in kultivator za okopavanje sladkorne pese. Oba priključka sta v. odličnem stanju. Pokličite 041-628-962. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, prababice in tete MARIJE URSIC iz Brežic se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše ter jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala duhovnikoma, g. Kšeli iz Brežic in g. Packu s Čateža, za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Glasbeni šoli za zaigrano pesem “K tebi želim, moj Bog”. Vsi njeni ZAHVALA Star komaj 52 let je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi STANKO JUG iz Brežic Zahvaljujemo se dr. Emilu Šprajcu, dr. Velimirju Trajko-viču, vsem sosedom, še posebej Ninkovičevim in Kočaijevim, ter sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ki so jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala govorniku Ivanu Kapu-šinu, g. kaplanu iz Brežic, Posavskemu oktetu ter g. Lesu in Cvetličarni Tina. Hvala vsem, ki so ga bodrili med njegovo boleznijo, se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi vsem za izražena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. stran 20 DVAJSETA špranje in okenca posavcev Vladimir Bahč: “Za uspeh je potrebna skrb za okolje, varnost in zdravje sodelavcev ter ne nazadnje zadovoljstvo sodelujočih!” Že prvi telefonski kontakti so pokazali, kakšna firma je TPV Novo mesto in kdo so zaposleni v njej, a resničnost sama presega vtis prvotne žične povezave. Ža to resničnostjo stoji njen idejni vodja in kreativni direktor dipl. inž. strojništva Vladimir Bahč, ki je naše gore list. Rojen je bil 7. januaija 1946 na Volčjem, v predelu, ki je bližje Artičam, od koder je mama Zdenka in kjer je otroštvo preživel pri stari mami. Oče Gregor je z Zdol in tam je začel nabirati prva šolska znanja. To je bil čas ogromnih premikov in iznajdljivosti ljudi za preživetje. “Smo generacija, ki je preživela preimenovanje nižje gimnazije v višjo osnovno šolo. To pa je bil tudi tak čas, ko smo hojo v oddaljeno šolo pozimi in pomladi premagovali z žarom mladosti, kar se ne pozabi. Imeli smo tak učiteljski kader, ki nas je dobro pripravil na življenje. Nepozabni spomini me vežejo tudi na župnika Alojzija Sunčiča, ki je služboval na Ždolah. Bilje moj prvi gorniški vodnik, z njim smo odkrivali zasavsko hribovje, njegova zasluga je, daje naklonjenost do planin in gora še danes živa. Bil je človek v pravem pomenu besede, ki je s svojo umirjenostjo uspel za takratni čas sko- raj neverjetne stvari.” Končal je Srednjo tehnično šolo v Krškem in pravi: "Šola je takrat orala ledino z močnim zaledjem tehnične kulture in delom delavcev, se dobro vcepila v okolje in je škoda, da danes ni več tak- šnega industrijskega zaledja. Takrat je nekaj pomenila, iz nje si lahko potrkal za službo, od firm pa smo dobili tudi štipendije. Sam sem bil štipendist IMV-ja v Novem mestu, moral sem se zaposliti in tako sem strojno fakulteto v Ljubljani končal ob delu. Moj velik del življenja se lahko poistoveti z IMV-jem.” V tem velikem industrijskem sistemu je opravljal različna strokovna, organizacijska in vodstvena dela in ko je bil IMV leta 1989 razdeljen na štiri delniške družbe - Revoz s sovlaganjem Renaulta, Adrio Ca-ravan, Tovarno posebnih vozil in Tvomico servisne opreme v Belem Manastiru na Hrvaškem (ki je še en predmet sukcesije med državama), so gospodarske in politične spremembe v devetdesetih novo nastale družbe postavile na novo pot. Vedel je, daje bila možnost preživetja samo v popolni prenovi podjetja, postavljeni cilji pa so bili večkrat na meji dosegljivega. Vendar je s sposobnostjo in vztrajnostjo premagal ovire pri uresničevanju načrtov. Saj so med drugim v obrazložitvi nagrade Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je letos za gospodarske dosežke prejel tudi Vladimir Bahč, zapisali: “Tudi v nemogočih razmerah je znal pritegniti sodelavce v podjetju ter jih napeljati, da so prisluhnili in sprejeli ideje napredka.” Sam pa pravi: ”K prestižni nagradi so veliko prispevali tudi moji sodelavci, saj sem vedel da imam pravo ekipo. TPV je mo-demizial svojo proizvodnjo v Novem mestu, Suhorju in Brežicah v starem obratu IMV-ja in je ena tistih industrijskih tovarn, kije ostala trdna in se razvija. Pred dvema letoma je TPV odkupil prostore nekdajega Agroservisa in na tem mestu danes uspešno deluje proizvodnja izdelkov iz žic in cevi, je samostojna tovarna za proizvodnjo tovornih in specialnih prikolic za osebna vozila.” Že tako predan podjetju se mu je sleherni trenutek posvečal ob trdi življenjski preizkušnji, ko mu je s sinom in hčerko usoda iztrgala življenjsko sopotnico. Kar je premagal z močjo volje in TPV-jem, ki mu je tudi hobi. Kot vinograd, ki ga ima na Trški Gori. Ta je danes bolj obveza in muka in pojasni: ”Ko prideš na Dolenjsko in dobiš domovinsko pravico, sem si uredil vinograd s 400 trtami. Upam, da bo prišel čas, ko bom lahko v njem tudi res užival. Hribi in planine pa ostajajo tiste, ki mi dajejo intenziven dopust med klini in vrvmi.” Dve in polletni vnuk Gregorje sonček, ki mu naredi žlahtne trenutke, pa vračanje v Dečno selo k staršema in prijateljici, s katero sta se lepo ujela, saj pravi, da smo ljudje materam, ženam, sestram, hčerkam in prijateljicam premalo hvaležni za storjena dela in do njih sploh premalo pozorni, rekoč: "Morda premalokrat pohvalim, a je vse hvale vredno. Ostaja pri vizijah in oblikovanju strategije za prihodnost podjetja. N at ja Jenko Sunčič V postnem času Razborski pasijon Razbor - Pred štirimi leti so v kraju prvič organizirali pasijon in takrat še slutili niso, da bo doživel tako velik odziv v slovenskem prostoru in zunaj njega; v celoti gaje posnela televizija in ga predvajala v velikonočnem času, Razborčani pa so lani dobili tudi vabilo, da se z njim predstavijo v Rimu, a so zaradi finančne zahtevnosti projekta povabilo zavrnili. Pod vodstvom patra Karla Gržana in pod okriljem Kultumo-športno-turističnega društva Blaž Jurko od 560 prebivalcev Razboija v pasijonu nastopa kar 100 domačinov v izvirnih kostumih iz tistega časa. Letos so izdali tudi knjižico, v kateri je orisana zgodovina pasijona, ocena razborskega pasijona ter bogata foto-zgodba. Pasijon bo potekal še ta vikend; v petek ob 19. uri ter v soboto in nedeljo ob 19. uri. Razborski pasijon si bo letos ogledal tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. N.Č.C. Foto: Damjan Pocivalsek Posavje med Alpami in Adrio VktsVco cSe>m\c& „31 Ulji Na 42. sejmu Alpe-Adria, sejmu turizma, športa ter izdelkov in storitev za prosti čas, ki vsem, dopusta željnim obiskovalcem ponuja uresničljive sanje, so se predstavili razstavljalci iz dvanajstih držav; predstavitvam posameznih agencij so se pridružile vse slovenske regije, tudi Posavje. Predstavitev Posavja je potekala pod skupnim sloganom “Kjer so jutra bližje soncu ”. Skrb za članstvo, dom in njegovo okolico Dobova - Člani Društva upokojencev Dobova - Kapele so se na letni konferenci posvetili pregledu štiriletnega dela (1999/2003); med tem časom sta se izvršni in upravni odbor sestala 24-krat, s pobrano članarino, vzajemno samopomočjo in društveno pomočjo si medsebojno pomagajo, pripravljajo družabna srečanja, obnavljajo dom, vendar ugotavljajo, da njihovo članstvo upada. Predsednica Marija Perger je povedala, da je Zveza društev upokojencev Slovenije za delo v društvu podelila osem plaket, prav tako so v društvu osmim članom podelili zahvale in jih nagradili s knjigami, društvo samo je za uspešno delo dobilo priznanje KS Dobova, decembra lani pa je pristopilo k Pokrajinski zvezi društev upokojencev Posavja. So dobri gospodarji in skrbijo za svoj dom, k čemur sodi tudi njegova lepo urejena okolica. V društvu beležijo zgledno sodelovanje s KD Zvezda in KD Franc Bogovič, sicer pa je društvo v tem obdobju lepo sodelovalo tudi z Rdečim križem in Turističnim društvom Dobova, Invalidsko organizacijo, KS in OS Dobova. Skozi vsa leta je bila dejavna komisija za socialno in zdravstveno delo, ki skrbi za obiske bolnih na domu in v Domu upokojencev, obdaritve ob praznikih in jubilante. Organizirajo izlete po Sloveniji, člani pa se radi poveselijo tudi ob na piknikih. V tem času so ustanovili še ročnodelsko komisijo in organizirali razstavo del svojih 25 sodelujočih članov. Že ustaljeno delo bodo nadaljevali tudi v tekočem letu, načrtujejo pa tudi ureditev parketa in luči v veliki dvorani. N. Jenko S. V sevniški občini ta čas poteka zbiranje in odvoz kosovnega odpada; na vsakem, po možnosti najbolj prometnem vogalu, stoji gromozanski kup krame. Tako je tudi pri tabli za Jutranjko velik kup svinjarije in ditrektor Jutranjke Miha Rabič pravi, da ga je bilo kar malo sram, ko so prihajali nemški partnerji in se niso mogli načuditi, kaj se dogaja na sončni strani Alp. No, cigani oz. Romi, ki vse dni brskajo po teh kupih in odvažajo material, se ne bi strinjali z Nemci. Zanje so prav kupi odpada najlepša stvar na svetu. To samo potrjuje pravilo, da imajo vsake oči svojega malarja! Kaj je to smola, se je ob zbiranju kosovnega odpada zavedel občan Sevnice. Ko se je zvečer vračal iz službe, mu je “crknil’ Jugo, zato ga je pustil ob poti. Ko se je naslednji dan vrnil, da bi avto popravil, je ostrmel. Od avta je ostala le gola lupina, saj so “ekologi” cigani, misleč, da gre za odpad, odmontirali vse dele. Rudi Bec, kandidat za podžupana v družbi z (jezičnim) rojakom i-Krmelja in iz poslanskih klopi Rudijem Dobnikom, ki se ne strinja z izjavo, da je bil v času, ko so na sevniškem gradu še gorele luči’ lep pogled s Kranjskega proti gradu. “Pogled s Kranjskega ua Štajersko ni bil še nikoli lep, ” j e kategoričen Dobnik. Kaj za vraga pa potem počne vedno na Štajerskem? Brežiška LDS je v opoziciji, vendar kaže, da bi si želela povrniti staj slavo iz predvolilnega obdobja. V Stari vasi na Bizeljskem še vč’«'* . agitirajo, čeprav so od volitev minili že štirje meseci. Po zakonu pa morali plakate odstraniti najkasneje 15 dni po volitvah. Filmski in video seminar