/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to o E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance), Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2011), Matjaž Hanžek (OECD kazalniki blaginje), dr. Valerija Korošec (Študija Eurostata o možnih indikatorjih blaginje), Judita-Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2010), mag. Mateja Kovač (Proračunske podpore kmetijstvu) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2011......................................................................................................29 OECD kazalniki blaginje......................................................................................................................................................................30 Študija Eurostata o možnih indikatorjih blaginje....................................................................................................................32 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2010.............................................................................................32 Proračunske podpore kmetijstvu.................................................................................................................................34 Okvirji Okvir 1: Pomladanska napoved EK in OECD.................................................................................................................8 Okvir 2: BDP v prvem četrtletju 2011............................................................................................................................10 Okvir 3: Trg nepremičnin v Q1 2011.............................................................................................................................12 Okvir 4: Anketa o delovni sili (ILO) - prvo četrtletje 2011.........................................................................................15 Okvir 5: Trošarine v letu 2011........................................................................................................................................17 Okvir 6: Gibanje prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb.............................................................................23 Statistična priloga.........................................................................................................................................37 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju pospešila, BDP pa je bil medletno večji za 2,5 %. Rast BDP v evrskem območju se je predvsem zaradi visoke rasti v Nemčiji in Franciji v prvem četrtletju okrepila (0,8 %, desezonirano), medletno pa je bil BDP večji za 2,5 %. Skladno s pričakovanji mednarodnih institucij vedno pomembnejši dejavnik rasti postaja domače povpraševanje, predvsem investicije v stroje in opremo, saldo menjave s tujino pa ohranja pomemben prispevek k rasti. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja pa, skladno z napovedmi mednarodnih institucij, nakazujejo upočasnitev rasti tekom leta. Razmere so še naprej najslabše v državah z največjimi javnofinančnimi težavami, za katere so se maja znova povečale donosnosti na državne obveznice. Cene surovin so se maja znižale, a ostajajo precej višje kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevalo izvozno spodbujeno okrevanje gospodarstva, BDP pa je bil medletno večji za 2,0 %. Rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je, za razliko od evrskega območja, upočasnila, saj se je BDP povečal za 0,3 % (desezonirano) glede na zadnje lansko četrtletje, ko se je povečal za 0,5 %. Na medletni ravni k okrevanju gospodarstva še naprej največ prispeva izvoz, ki je bil realno večji za 10,6 %, rast uvoza (11,1 %) pa je bila še večja, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino negativen (-0,2 o. t.). Rast domače potrošnje je zopet pomembno zaznamovalo gibanje zalog, ki so k medletni rasti BDP prispevale 2,3 o. t. Medletna rast potrošnje gospodinjstev (1,2 %) in države (2,2 %) je bila nižja, medletna rast investicij v stroje in opremo se je po pričakovanjih ohranila na visoki ravni (17,5 %), gradbene investicije pa so še naprej beležile močan medletni upad (-22,6 %). Med dejavnostmi je bila medletna rast dodane vrednosti znova največja v predelovalnih dejavnostih (10,0 %), najslabše rezultate še naprej beležijo v gradbeništvu (-19,9 %), znakov okrevanja pa prav tako še ni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Razmere na trgu dela so se po izrazitem poslabšanju konec lanskega leta po januarju letos stabilizirale. Povprečno število delovno aktivnih po statističnem registru se je v prvem četrtletju nadalje zmanjšalo (-1,0 %, desezonirano), kar je bila predvsem posledica izrazitega zmanjšanja decembra lani, v prvih treh mesecih letos pa se je število delovno aktivnih ohranilo približno na doseženi, sicer nizki, ravni. Podobno velja za število registriranih brezposelnih oseb, ki se je ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega še povečevalo, marca in aprila pa zmanjševalo. Kljub temu je bilo konec aprila število brezposelnih oseb (111.561) še vedno precej večje kot v enakem mesecu lani (12.245 oz. 12,3 %). Povprečna bruto plača se je marca povečala manj od dolgoletnega povprečja, medletna rast pa se je zmanjšala na raven pred lanskim dvigom minimalne plače. Letošnje marčevsko povečanje v zasebnem sektorju je bilo skromnejše kot običajno, saj so večino izrednih izplačil za poslovno uspešnost v preteklem letu izplačali že s plačami za februar. Delno zaradi tega, še bolj pa zaradi lanskega dviga minimalne plače se je izrazito upočasnila medletna rast plač v zasebnem sektorju (s 5,8 % februarja na 1,8 % marca). V javnem sektorju so plače tudi marca ostale približno nespremenjene. Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,8 %, medletna inflacija pa se je povišala na 2,2 %. Gibanje cen je bilo maja večinoma posledica običajnih sezonskih nihanj, bolj kot pričakovano pa so se povišale cene sadja, kar je k inflaciji prispevalo 0,3 o. t. Na rast cen v prvih petih mesecih letos (2,4 %) odločilno vplivajo cene hrane (prispevek 1,1 o. t.) in energentov. V evrskem območju je medletna inflacija maja znašala 2,7 %. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev, najetih pri domačih bankah, se je po dveh mesecih upadanja aprila okrepil, a je bila rast skromna. Obseg kreditov se je tokrat okrepil tudi podjetjem in NFI, največ pa so h krepitvi prispevala gospodinjstva, a tudi njihov obseg zadolževanja je ostal nizek. V prvih štirih mesecih so nebančni sektorji neto odplačali za 10,5 mio EUR kreditov, najetih pri domačih bankah, kar je bila posledica neto odplačevanja s strani države, gospodinjstva so se neto zadolžila za le slabo desetino, podjetja in NFI pa le za dobra 2 % vrednosti iz enakega obdobja lani. Slednji so se v prvih treh mesecih letos, za razliko od enakega obdobja lani, neto zadolževali v tujini, kjer so prvih treh mesecih najeli za 116,5 mio EUR kreditov. Bančni viri so ostali precej omejeni, saj so banke aprila še neto odplačevale tuje vloge in kredite v višini slabih 300 mio EUR, odliv vlog države je bil skoraj na ravni neto priliva v predhodnem mesecu, neto odlivne so bile znova tudi vloge gospodinjstev. Po podatkih konsolidirane bilance MF je primanjkljaj javnih financ v prvih dveh mesecih letos znašal 503 mio EUR, kar je 14,9 % več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno večji za 3,7 %, odhodki pa za 5,5%. Medletno večje so bile vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-20,3 %), katerih upad je predvsem posledica njihove visoke ravni v enakem obdobju lani, najbolj pa so se medletno povečali odhodki za obresti (36,9 %). (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje V prvem četrtletju letos se je okrevanje gospodarstva v ključnih trgovinskih partnericah nadaljevalo, rast pa je bila višja od pomladanske napovedi EK. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju povečal za 0,8 % (desezonirano), medletno pa je bil večji za 2,5 %. Četrtletno povečanje BDP je bilo v večini naših pomembnejših trgovinskih partnericah večje od pomladanskih napovedi EK, raven BDP pa je v nekaterih že presegla predkrizno raven iz tretjega četrtletja 2008 (Nemčija, Avstrija, Francija). Po drugi strani je rast še naprej nizka oz. BDP pada v državah, ki imajo največje javnofinančne težave. Po pričakovanjih vedno pomembnejši dejavnik rasti v večini držav postaja domače povpraševanje (predvsem investicije v stroje in opremo), saldo menjave s tujino pa ohranja pomemben prispevek. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja pa nakazujejo upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju. Marca so se v evrskem območju znižali obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, nova naročila v predelovalnih dejavnostih, prihodek v trgovini na drobno in tudi obseg opravljenih gradbenih del. Po pomladanskih napovedih mednarodnih institucij sicer pričakovano upočasnitev rasti tekom letošnjega leta nakazujejo tudi kazalniki razpoloženja, saj se je povečevanje njihove vrednosti v zadnjih mesecih umirilo (Ifo) oz. so se celo rahlo znižale (ESI). Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se maja znova povišale, a ostajajo precej pod dolgoročnim povprečjem, razmere na trgih državnih obveznic pa so se ponovno zaostrile. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je Slika 1: Gospodarska rast v izbranih pomembnih trgovinskih partnericah 2,0 S? 1,5 1,0 0,5 0,0 lil IQ1 11 Q4 10 IQ3 10 Q2 10 -Q1 11 napoved EMU NEM FRA ITA Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2011). AUT Slika 2: Donosnost državnih obveznic 14 J^ 10 I (u 8 -Q J^ O O SI 6 -Irska • Grčija -Španija ......... - Portugalska - Slovenija E ^ o Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v UMAR Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2011 2011 2012 UMAR mar 11 IMF apr 11 EK maj 11 CONS maj 11 OECD maj 11 UMAR mar 11 IMF apr 11 EK maj 11 CONS maj 11 OECD maj 11 EMU 1,5 1,6 1,5 1,7 2.0 1,7 1,8 1,8 1,7 2.0 EU 1,7 np 1,7 1,7 np 1,9 np 2.0 1,8 np DE 2,5 2,5 2,2 2,8 3,4 2.0 2,1 2.0 1,9 2,5 IT 1.0 1,1 1,1 1.0 1,1 1,1 1,3 1,4 1,1 1,6 AT 2,2 2,4 1,7 2,2 2,9 2.0 2,3 2,1 1,9 2,1 FR 1,6 1,6 1,6 1,6 2,2 1,8 1,8 1,8 1,7 2,1 UK 1,9 1,7 2,2 1,6 1,4 2,2 2,3 2,5 2,2 1,8 CZ 2,2 1,7 2.0 2,2 2,4 2,5 2,9 2,9 2,9 3,5 HU 2,5 2,8 2,7 2,6 2,7 3.0 2,8 2,6 3,1 3,1 PL 4.0 3,8 4.0 4.0 3,9 4,2 3,6 3,7 4,1 3,8 ZDA 3,2 2,8 2,1 2,7 2,6 3.0 2,9 2,5 3,2 3,1 Vir: UMAR Pomladanska napoved gospodarskih gibanj (marec 2011), IMF World Economic Outlook (april 2011), EC European Economic Forecast (maj 2011), Consesus Forecasts (maj 2011), OECD Economic Outlook (maj 2011). 2,5 12 4 2 0 Okvir 1: Pomladanska napoved EK in OECD EK in OECD v pomladanskih napovedih kot glavni izziv ekonomske politike v naslednjih dveh letih izpostavljata razmere na trgu dela in konsolidacijo javnih financ. Obe instituciji pričakujeta, da se bo okrevanje gospodarstva evrskega območja v prihodnjih dveh letih nadaljevalo, kljub temu pa tveganja ostajajo velika. Pomembno tveganje predstavljajo zaostrene razmere na trgu dela, saj okrevanje rasti zaposlenosti ni sledilo gospodarski rasti. OECD tudi ugotavlja, da se bodo razmere na trgu dela v večini drugih razvitih držav začele izboljševati hitreje kot v državah evrskega območja. Tveganje za rast predstavlja tudi močno poslabšano stanje javnih financ, predvsem njihova dolgoročna vzdržnost. Zato morajo države v prihodnjih dveh letih izvesti temeljito konsolidacijo, ki jih morajo spremljati strukturne spremembe, ki bodo tudi dolgoročno spodbujale rast. Razmere na trgu dela se stabilizirajo, a po napovedi EK v letošnjem in prihodnjem letu ne bo prišlo do bistvenega izboljšanja. V letih 2009 in 2010 so večje poslabšanje stanja na trgu dela v EU omilili sprejeti protikrizni ukrepi, ki pa so se lansko leto večinoma iztekli. Stopnja brezposelnosti se je povečevala do začetka leta 2010, potem pa, kljub izboljšanju gospodarskih razmer, ni prišlo do vidnega izboljšanja. Stopnja brezposelnosti v EU je tako v povprečju lanskega leta znašala 9,6 % (kar je 2,6 o. t. več kot v povprečju leta 2008, v evrskem območju je v povprečju leta znašala 10,1 %), v prvem četrtletju letos pa se je le rahlo znižala. Razmere na trgu dela se v nekaterih državah sicer že izboljšujejo (predvsem v Nemčiji in Avstriji), v večini držav EU pa letos in prihodnje leto še ne bo prišlo do občutnejšega izboljšanja razmer. Tako se še naprej pričakuje oživljanje gospodarstva brez znatnega zmanjšanja brezposelnosti. Kriza je močno vplivala na poslabšanje stanja javnih financ v večini držav EU, kljub najavljenim varčevalnim ukrepom pa naj bi bile razmere v naslednjih dveh letih še vedno precej zaostrene. Zaradi okrevanja gospodarstva in prenehanja začasnih fiskalnih ukrepov se je javnofinančni primanjkljaj v povprečju EU lani sicer rahlo znižal (za 0,4 o. t. na 6,4 %), bruto dolg sektorja države pa se je nadalje povečal (za 5,8 o. t. na 80,2 %). Večina držav je sprejela ambiciozne varčevalne ukrepe (tudi v okviru zavez v programih stabilnosti), ki naj bi ob oživljanju gospodarske rasti znižali javnofinančne primanjkljaje. Ob tem mednarodne institucije opozarjajo, da bo fiskalna konsolidacija dolgotrajna in razmere na področju javnih financ zaostrene tudi v naslednjih letih, saj bo treba dolg stabilizirati na nižji ravni. EK napoveduje, da se bo rast bruto dolga sektorja država v naslednjih dveh letih sicer umirila, vendar bo ta v EU še vedno naraščal in leta 2012 dosegel 83,3 % BDP (21,0 o. t. več kot leta 2008), v evrskem območju pa 88,5 % BDP (18,6 o. t. več kot leta 2008). Slika 3: Stopnja brezposelnosti v državah članicah EU 24 III........... I I I 1 2008 1 2010 A napoved EK 2011 20 16 ¥ 8 a-h I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I MMMM MUM, .....■■!_::............... Vir: napoved EK (maj 2011). Opomba: razvrščene po višini stopnje brezposelnosti v letu 2010. Slika 4: Bruto javni dolg v državah članicah EU 180 160 140 ^^ 120 CD 80 'i^ 60 Cl^ 40 20 0 -20 ■ 2012/2008 1 2008 Vir: napoved EK (maj 2010). Opomba: razvrščene po velikosti povečanja med 2012 in 2008. maja zvišala za 10 bazičnih točk (medletno za 74 b. t., od tega od januarja letos za 40 b. t.) in je znašala 1,42 %. Rahlo pa sta se znižali vrednosti LIBOR-ja za USD (na 0,26 %) in CHF (na 0,18 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so maja ostale nespremenjene (ECB 1,25 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Donosnost 10-letnih državnih obveznic držav z največjimi javnofinančnimi težavami se je maja ponovno povečala, najbolj za Grčijo, kjer so se pojavili dvomi glede sposobnosti vračanja posojil. Večmesečna krepitev vrednosti evra v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami se je maja ustavila. Povprečni tečaj evra je maja v primerjavi z ameriškim 12 4 0 dolarjem ostal na približno enaki ravni kot aprila (1,44 USD za 1 EUR), medletno pa je bil višji za 14,9 %. Glede na evro so se okrepile vrednosti japonskega jena (za 2,9 % na 116,87 JPY za 1 EUR), švicarskega franka (za 2,4 % na 1,27 CHF za 1 EUR) in britanskega funta (za 0,1 % na 0,88 GBP za 1 EUR). Aprila so se cene surovin še povečale, maja pa so se po še nepopolnih podatkih cene nafte in neenergetskih surovin znižale. Po devetih mesecih rasti se je povprečna cena soda nafte Brent maja znižala za 6,7 % na 114,99 USD/ sod, medletno pa so bile cene višje za 51,4 %. Znižale so se tudi cene nafte izražene v EUR, in sicer za 6,4 % na 79,73 EUR/sod, medletno pa so še vedno višje za 29,4 %. V primerjavi s cenami v preteklih mesecih je prišlo do večje korekcije cen nafte in drugih surovin v prvem tednu maja, ki pa je bila po mnenju analitikov začasna. Napovedi rasti povpraševanja po nafti so namreč ostale nespremenjene, predpostavke povprečnih cen nafte mednarodnih institucij za letošnje leto pa so se celo še rahlo povečale. Po podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin aprila (zadnji podatki) zopet povišale, najbolj indeksa cen hrane (za 3,4 %) in cen kovin (za 2,4 %). Prvič po devetih mesecih so se znižale cene bakra, ki so se od julija lani povišale kar za 157,4 %. Slika 5: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR 140 -Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 80 60 40 1,8 1,6 1,4 1,2 ^ Q 1,0 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji V prvem četrtletju se je rast nominalne blagovne menjave1 pospešila, realno pa se je povečal le izvoz blaga. Pospešitev rasti v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih je posledica rasti v prvih dveh mesecih leta, marca pa se je nominalna vrednost blagovne menjave znižala. Rast nominalnega izvoza blaga se je po upočasnitvi v zadnjem četrtletju lani v prvem letošnjem četrtletju okrepila (4,2 % desezonirano). Po naši oceni se je pospešila tudi realna rast izvoza, predvsem zaradi krepitve povpraševanja iz držav EU. Na medletni ravni je bil izvoz v prvem četrtletju nominalno višji za 19,0 %. Rast nominalnega blagovnega uvoza je bila v prvem četrtletju letos znova relativno visoka (4,2 % desezonirano), realno pa se je po naši oceni blagovni uvoz v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšal. Medletno je bil uvoz v prvem četrtletju nominalno višji za 21,3 %, najvišjo rast pa sta ob visoki rasti izvoza in investicij v opremo in stroje dosegla uvoz proizvodov za vmesno porabo in uvoz proizvodov za investicije. Relativno visoka medletna rast blagovne menjave v prvem četrtletju letos je bila tudi posledica učinka nizke aktivnosti v enakem obdobju lani. Slika 6: Blagovna menjava 6.500 -Izvoz blaga -Uvoz blaga 6.000 5.500 5.000 3.500 a a Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 III 11/ II 11 III 11/ III 10 I-III 11/ I-III 10 Izvoz1 11,1 19,7 13,8 17,4 -blago 13,7 18,5 14,2 19,0 -storitve 1,4 25,8 12,1 10,1 Uvoz1 13,0 15,9 17,3 20,7 -blago 14,8 15,9 18,1 21,8 -storitve 3,7 16,1 11,9 13,4 Industrijska proizvodnja 6,7 3,02 7,13 9,03 -v predelovalnih dejavnostih 7,0 3,92 7,73 9,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -7,42 -30,83 -24,13 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 -2,22 0,83 3,23 Gostinstvo - nominalni prihodek 2,7 0,82 3,33 3,63 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. 4.500 120 100 20 Okvir 2: BDP v prvem četrtletju 2011 V prvem četrtletju se je nadaljevalo izvozno spodbujeno okrevanje slovenskega gospodarstva, BDP pa je bil za 2,0 % večji kot v enakem obdobju lani. BDP se je v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih povečal za 0,3 % glede na predhodno četrtletje, ko je bila rast 0,5-odstotna, kar kaže na upočasnitev tekoče rasti gospodarske aktivnosti. Nasprotno velja za povprečje EU, kjer je bila rast v prvem četrtletju večja kot v Sloveniji (0,8%) in se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem (0,3 %) še pospešila. Tako je bila Slovenija na podlagi razpoložljivih podatkov v prvem četrtletju v zadnji tretjini držav članic EU po višini rasti BDP. Podobno je tudi pri primerjavi medletnih stopenj rasti, ki je bila v Sloveniji 2,0-odstotna, v EU pa 2,5-odstotna. Struktura gospodarske rasti v Sloveniji kaže nadaljevanje lanskih trendov, ki so še nekoliko izrazitejši od pričakovanih - rast izvoza je večja, padec gradbene aktivnosti pa globlji. K okrevanju gospodarske aktivnosti še naprej največ prispeva izvoz. Medletna realna rast izvoza (10,6 %) je bila višja od pričakovanj, poleg izvoza blaga pa se je po daljšem obdobju padanja vidno povečal tudi izvoz storitev. Blagovni izvoz je ob začetku gospodarske krize beležil enega največjih padcev v EU, od druge polovice 2009 pa relativno hitro okreva, vendar je to okrevanje počasnejše kot v nekaterih naših trgovinskih partnericah (Nemčija, Avstrija), zlasti pa v nekaterih novih članicah EU. Znova je bila še višja od rasti izvoza medletna realna rast uvoza, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino znova negativen (-0,2 o. t.). Rast domače potrošnje je zopet pomembno zaznamovalo gibanje zalog, ki so k medletni rasti BDP prispevale kar 2,3 o. t. Medletna rast potrošnje gospodinjstev (1,2 %) in države (2,2 %) je bila nižja, medletna rast investicij v stroje in opremo se je po pričakovanjih ohranila na visoki ravni (17,5 %), gradbene investicije pa so še naprej beležile močan medletni upad (-22,6 %) Med dejavnostmi je bila medletna rast dodane vrednosti znova najvišja v predelovalnih dejavnostih, najslabše rezultate pa še naprej beležijo v gradbeništvu, kjer je bil padec večji od pričakovanj.1 Medletna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (10,0 %) se je v prvem četrtletju še okrepila, kar je bila tudi posledica nizke osnove iz enakega obdobja lani, k skupni rasti dodane vrednosti (2,2 %) pa je prispevala 1,6 o. t. Večja kot v predhodnem četrtletju je bila tudi medletna rast dodane vrednosti v dejavnostih tržnih storitev, z izjemo poslovanja z nepremičninami, v javnih storitvah pa je bila rast rahlo nižja, a še vedno višja od 2 %. Po drugi strani je bil medletni upad v gradbeništvu (-19,9 %) še večji kot lani in je skupno rast dodane vrednosti zmanjšal za 1,3 o. t., znakov okrevanja pa prav tako še ni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-3,5 %). Slika 7: Raven BDP v Sloveniji in nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah —•—Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija Slika 8: Struktura rasti BDP v Sloveniji 102 101 100 o ^ 98 97 96 !Z 'Sš 95 94 93 92 91 -— Hrvaška 20 15 10 5 0 C tu iš -5 E -10 i|-15 -25 -30 1 Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 8 6 4 2 ^^ 0 ^ -2 jZ -4 cc -6 -8 -10 -12 a a a a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Vir: SURS. 1 SURS je tokrat prvič objavil podatke o proizvodni strukturi BDP po SKD2008. V prvem letošnjem četrtletju se je menjava storitev ponovno povečala. Po desezoniranih podatkih se je izvoz storitev po nadaljnji rasti marca v prvem četrtletju povečal za 5,4 %. Medletno je bil izvoz višji za 10,1 %, k čemur sta največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz potovanj, medletni padec izvoza gradbenih storitev pa se je nadaljeval. Uvoz storitev se je po rasti v predhodnih dveh mesecih marca rahlo znižal, v prvem četrtletju pa povečal za 7,7 %. K njegovi medletni rasti (13,4 %) je največ prispeval uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in 90 tehničnih storitev ter uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic. Uvoz gradbenih storitev, kot so gradnja, montaža in razna investicijska dela, ki jih tujci izvajajo v Sloveniji, je bil po nenehnem upadanju od začetka gospodarske krize v prvem letošnjem četrtletju medletno višji. Slika 9: Storitvena menjava 1.400 1.200 1.100 900 700 / N V. -A: i \ -Izvoz storitev -Uvoz storitev .......^ 4....... / / a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju nadalje krepil in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 9,4 % (del. dnem prilagojeno). K 1,4 % (desezonirano) večji proizvodni aktivnosti kot v preteklem četrtletju, ki je bila predvsem posledica rasti marca, so prispevale predvsem tehnološko zahtevnejše panoge. Krepitev proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki se je lani najboljpovečala, pa se je ustavila. V nizko tehnološko zahtevnih panogah se Slika 10: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 110 90 80 Skupaj Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko je nadaljevalo šibko okrevanje, kar je po naši oceni predvsem posledica njihove večje usmerjenosti na domači trg, kjer je povpraševanje še šibko.2 V prvem četrtletju je bila rast proizvodnje V Sloveniji nižja kot v EU-27 (2,3 % desezonirano), tako da se je relativni zaostanek za povprečno ravnjo proizvodnje iz leta 2008, ki je sicer predvsem posledica večjega padca v Sloveniji ob začetku krize, še nekoliko povečal. Tehnološko zahtevnejše panoge so v prvem četrtletju letos v povprečju presegle raven iz leta 2008, zaostanek pa je ostal največji v tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki v okrevanju najbolj zaostajajo tudi v primerjavi z EU. K večjemu zaostanku za povprečno ravnjo proizvodnje iz leta 2008 kot v EU-27 pri nas največ prispeva nizka aktivnost tehnološko manjzahtevnih tekstilne in pohištvene industrije ter drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti. K počasnejšemu okrevanju kot v EU-27 prispevata še z gradbeništvom povezana proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov in v prvem letošnjem četrtletju tudi proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, ki je konec preteklega leta sicer že presegala ravni iz leta 20083. Tehnološko zahtevnejši proizvodnja vozil in plovil ter proizvodnja IKT opreme in električnih naprav, ki sta okrevali hitreje kot v povprečju EU-27, sta ostali nad ravnmi iz leta 2008. Višja kot leta 2008 je bila tudi proizvodnja usnjarske industrije, ki jo uvrščamo med tehnološko manj zahtevne panoge. Slika 11: Raven proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU-27 v prvem četrtletju 2011 110 100 5? 90 - 70 60 50 Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za EU-27 so delovnim dnem prilagojeni, za Slovenijo so originalni. Za Slovenijo so uporabljene uteži za leto 2010 iz začasnih pod., zaostanek farmacevtske ind. je ocena UMAR. a a 2 Medletna rast nizko tehnološko zahtevnih panog je ostala skromna (4,3 %), višja kot v povprečju predelovalnih dejavnosti pa je bila rast srednje nizko (11,3 %) in tehnološko zahtevnejših (13,1 %) panog. 3 Poleg tekstilne in pohištvene industrije je ta edina proizvedla manj kot v enakem obdobju lani (-5,6 %). 1.000 100 Gradbena aktivnost je marca dosegla novo najnižjo vrednost v času krize. Po januarskem povečanju aktivnosti se je februarja in marca realna vrednost opravljenih gradbenih del skupno znižala za 17,0 %. Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju letos glede na zadnje četrtletje lani znižala za 1,9 % (desezonirano), relativno nizek padec pa je deloma posledica že tako nizke ravni konec lanskega leta. Nihanje gradbene aktivnosti na mesečni ravni na začetku letošnjega leta je predvsem posledica nihanja aktivnosti v gradnji stanovanjskih stavb4. Decembra lani in januarja letos je ta zanihala navzgor, v naslednjih dveh mesecih pa se je zmanjšal kar za 78,0 % in dosegla najnižjo raven, odkar razpolagamo s podatki5. V zadnjem letu je najboljstabilna gradnja inženirskih objektov, ki se je do konca leta 2009 sicer precej znižala, od takrat pa se giblje okoli doseženi ravni. Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb, ki se je v začetku lanskega leta zaradi gradnje večjega športnega kompleksa okrepila, od takrat pada in se je v zadnjem letu znižala za 39,6 %. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Okvir 3: Trg nepremičnin v Q1 2011 Slika 13: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcije s stanovanji -Cene SURS rabljena ---------Cene SURS nova -Cene GURS ----Transakcije novih SURS ---Evid. transakcije GURS Po rasti v zadnjem četrtletju lani se je v prvem letošnjem četrtletju število prodaj rabljenih in novih stanovanj spet zmanjšalo. Zmanjšanje števila transakcijna nepremičninskem trgu je bilo v prvem četrtletju izrazito in ni bilo omejeno samo na stanovanja. Število evidentiranih tržnih transakcij s stanovanji se je po podatkih GURS, ki se nanašajo pretežno na rabljena stanovanja, v prvem četrtletju 2011 zmanjšalo za eno četrtino glede na prejšnje četrtletje in tudi medletno. S tem se je nadaljevalo postopno zmanjševanje števila transakcij, ki z občasnimi prekinitvami traja že več kot eno leto. Število transakcij je bilo za skoraj40 % večje od dna krize pred dvema letoma, ko je število padlo pod tisoč, po drugi strani pa je sedanje število polovico manjše kot v času največje konjunkture. V prvem četrtletju se je za več kot tretjino zmanjšalo tudi število transakcij pri hišah, poslovnih prostorih in zemljiščih. GURS sicer opozarja, da so podatki za zadnje četrtletje še začasni. Podobno se je tudi po podatkih SURS v prvem četrtletju letos število tržnih prodaj novih stanovanj zmanjšalo za 30 % glede na prejšnje četrtletje. Ob tem je treba opozoriti na oceno SURS, da z anketo zajame le približno polovico tržnih prodajnovih stanovanj, zaradi stečajev gradbenih podjetij pa ne zajamejo določenih poročevalskih enot, kljub temu da je do prodaj mogoče prišlo. Število prodaj novih stanovanj je bilo v prvem četrtletju za 80 % večje od kriznega dna v zadnjem četrtletju 2008 in za polovico manjše kot v drugem četrtletju 2007, ko je bilo število največje. Cene rabljenih in novih stanovanj so se po podatkih SURS v prvem četrtletju letos povišale. Cene rabljenih stanovanj so se po podatkih SURS povišale za 2,5 % glede na predhodno četrtletje, povprečne cene rabljenih stanovanj, kot jih izračunava GURS, pa te rasti ne kažejo1. Še nekoliko bolj so se povečale cene novih stanovanj, in sicer za 6,2 %, kar je nepričakovano glede na precejšnjo zalogo neprodanih stanovanj. Nominalno cene stanovanj že dve leti vztrajajo približno na ravni, ko so jo dosegle ob začetku krize. Ob skoraj 3-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v tem obdobju ocenjujemo, da gre za komaj opazno realno zniževanje cen stanovanj, ki je veliko premajhno za odpravljanje obstoječih zalog neprodanih stanovanj. a a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. 1 Nanje v večji meri vpliva drugačna struktura oz. kvaliteta prodanih stanovanj v posameznem četrtletju 4 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 5 Podatki so razpoložljivi od leta 1999. 90 80 70 60 50 40 Glede na podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih in novih pogodbah lahko pričakujemo, da bo aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb ostala na nizki ravni. Z izdajo gradbenih dovoljenjv prvem četrtletju letos je bila predvidena gradnja 840 stanovanj, kar je 45,0 % manj kot v prvem četrtletju lani in najnižja vrednost, odkar razpolagamo s podatki.6 Sicer ne na absolutno najnižji, vendar nizki ravni so tudi nove pogodbe v stanovanjski gradnji po podatkih gradbenih podjetij. Te so se v prvem četrtletju znižale za 45,7 % in bile za 75,3 % nižje kot v prvem četrtletju lani. Manjneugodni so podatki za nestanovanjske stavbe, kjer je vrednost novih pogodb v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja, a je bila skupna površina nestanovanjskih stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji, v prvem četrtletju za 28,2 % višja kot v prvem četrtletju lani. Predvidena površina teh stavb se je z začetkom krize precej zmanjšala, od takrat pa niha okoli ravni, ki jo je dosegla na začetku letošnjega leta. Slika 14: Predvidena površina stavb z gradbenimi dovoljenji ■ Stanovanjske stavbe ■ Nestanovanjske stavbe 900 800 400 300 200 100 0 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Kljub zmanjšanju marca se je prihodek v vseh treh trgovskih panogah v prvem letošnjem četrtletju povečal. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je rast realnega prihodka (desezonirano), ki se je začela v sredini leta 2009, nadaljevala tudi v prvem letošnjem četrtletju. V zadnjem letu dni se je tako prihodek v tej panogi povečal za skoraj 17 %, kar je bila predvsem posledica povečanja prodaje novih osebnih avtov pravnim osebam7. Prihodek v trgovini z motornimi vozili izmed vseh treh trgovskih panog tudi najmanj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008 (za slabih 5 %). V prvem četrtletju se je nadaljevala tudi rast prihodka v trgovini na drobno, ki za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za slabo desetino. Rast prihodka v tej trgovinski dejavnosti v največji meri izhaja iz prodaje motornih goriv, kjer se je prihodek v zadnjem letu realno povečal za slabih 13 %. Raven iz enakega obdobja lani je v tej panogi presegel tudi prihodek v trgovini z neživili, najbolj v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno prodajajo neživila (hipermarketi, marketi,^), ter v prodajalnah s tekstilom, oblačili in obutvijo. Edina neživilska trgovska dejavnost, katere prihodek je bil medletno manjši, je bila trgovina s pohištvom in gradbenim materialom, kar povezujemo z upadanjem gradbene dejavnosti in manjšimi nakupi trajnih dobrin v tem obdobju. Prihodek v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom se sicer zmanjšuje že od druge polovice leta 2008 in za ravnjo iz leta 2008 zaostaja skoraj za tretjino8. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po znižanju v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju letos občutneje povečal (za 6,3 %, desezonirano) in bil za 12,6 % večji kot pred letom dni. Vendar pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za približno 15 %, kar je največ med glavnimi tremi trgovinskimi dejavnostmi. Slika 15: Prihodek v trgovskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 6 Podatki so razpoložljivi od leta 1999. 7 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v prvem četrtletju za 5,3 % večje kot v prvem četrtletju lani (od tega pravnim oseb za četrtino, prodaja fizičnim osebam pa je bila za 12,5 % manjša kot pred letom). a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V gostinstvu se je v prvem četrtletju nadaljevala rast nominalnega prihodka. Po padanju v letu 2009 se je prihodek v gostinstvu lani in na začetku letošnjega leta povečeval in v prvem četrtletju letos le še za okoli 3 % zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Glede na prvo četrtletje lani je bil prihodek nominalno večji za 3,6 %, kar povezujemo s povečanim obiskom tujih turistov v Sloveniji, ki je bil v tem obdobju večji za 6,5 %. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja znova rahlo zvišala, a je še vedno nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov, v trgovini na drobno in tudi v gradbeništvu so se 8 Po desezoniranih podatkih. Slika 16: Nominalni prihodek v gostinstvu 100 4............ 1 ...........i 1........... i...........j i........... I ! S 1 1 / / k a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 17: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno — Storitvene dej. - Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo 40 30 o 20 onari 10 e0 -20 .n aj .n aj Vir: SURS. povečale, a v slednjem vrednost še naprej ostaja daleč najnižja. Vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih sta se maja znižali, vendar sta še pozitivni, kar nakazuje nadaljnjo rast v prihodnjih mesecih. sicer zmanjšalo za 1,0 %,10 kar je predvsem posledica izrazitega zmanjšanja decembra lani, ki ga povezujemo s povečanim upokojevanjem, spodbujenim s predvidenimi spremembami zakonodaje na trgu dela. V prvih treh mesecih letos pa se je število delovno aktivnih ohranilo približno na doseženi ravni. Podobno velja za število registriranih brezposelnih oseb, ki se je ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega še povečevalo, marca in aprila pa se je začelo zmanjševati. Kljub temu je bilo konec aprila brezposelnih še vedno bistveno več kot novembra lani (tj. pred izrazitim decembrskim povečanjem). Stopnja registrirane brezposelnosti11 je po decembrskem občutnem povečanju v prvih treh mesecih letos (po izločitvi sezonskih vplivov) ostala na približno enaki ravni in je bila marca 12,0-odstotna. Po področjih dejavnosti se je število delovno aktivnih po statističnem registru v prvem četrtletju po izločitvi sezonskih vplivov zmanjšalo v večini dejavnosti. Po decembrskem izrazitem zmanjšanju je do nadaljnjega zmanjšanja prišlo še januarja, februarja in marca pa se je v večini dejavnosti število povečalo. Sicer se je v prvem četrtletju skupaj število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Februarja in marca pa se je število začelo povečevati v tržnih storitvah in nekaterih javnih storitvah, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter v izobraževanju. Število zaposlitev in potreb po delavcih se je aprila sicer zmanjšalo, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je ostalo večje. Po statističnem registru je bilo konec marca v Sloveniji zaposlenih 57.391 tujcev, kar je 12,7 % manj kot pred letom dni. Slika 18: Delovno aktivni po področjih dejavnosti -Gradbeništvo (F) - Predelovalne dej. (C) Tržne storitve (G do N) ---Javne storitve (O do R) 105 100 95 90 85 ■4..........4..........f. Trg dela Razmere na trgu dela se po izrazitem poslabšanju konec lanskega leta od januarja letos stabilizirajo. Povprečno število delovno aktivnih oseb po statističnem registru9 se je v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 10 V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo po originalnih podatkih število manjše za 2,6 %. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem se je v prvem četrtletju letos zmanjšalo predvsem število zaposlenih oseb, medtem ko se je število samozaposlenih povečalo. 11 Stopnja registrirane brezposelnosti je izračunana kot količnik med številom registriranih brezposelnih oseb ter aktivnih oseb, kjer je slednje seštevek delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb. 98 96 94 92 90 80 75 Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 III 10 II 11 III 11 10/09 III 11/ II 11 III 11/ III 10 I-III 11/ I-III 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 31,9 38,0 38,1 -4.437 138 6.277 6.142 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 14 -91 -109 C Predelovalne dejavnosti 188,6 190,0 184,3 184,3 -11.253 -14 -5.764 -5.810 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,8 7,8 54 19 -177 -183 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,1 9,1 9,2 138 99 24 35 F Gradbeništvo 78,5 80,5 69,5 68,9 -8.231 -637 -11.591 -11.197 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 112,9 109,6 110,0 -2.842 451 -2.807 -3.137 H Promet in skladiščenje 47,9 48,2 46,9 47,1 -1.874 122 -1.162 -1.395 I Gostinstvo 33,2 33,6 32,4 32,4 -806 -17 -1.192 -1.242 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,7 59 6 236 221 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,1 24,2 24,2 -208 31 117 87 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,2 4,1 -34 -9 -175 -181 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 46,1 47,4 47,7 2.037 325 1.619 1.403 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,0 26,1 26,4 840 304 328 150 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,0 51,2 51,2 502 -57 -780 -553 P Izobraževanje 63,5 63,5 64,5 64,7 1.833 237 1.176 1.199 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 52,8 53,3 53,6 1.080 302 818 739 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,3 13,9 13,9 125 16 -412 -371 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,1 13,2 185 89 -242 -260 Vir: SURS, preračuni UMAR. Po občutnem povečanju konec lanskega leta in še v začetku letošnjega se je marca in aprila število registriranih brezposelnih oseb zmanjšalo, medletno pa ostaja višje. Konec aprila je bilo brezposelnih 111.561 oseb, kar je 2.387 oseb (-0,9 %, desezonirano) manj kot prejšnji mesec, v primerjavi z enakim mesecem lani pa je bilo brezposelnih 12.245 oseb (12,3 %) več. V evidenco brezposelnih oseb se je v prvih štirih mesecih letos Slika 19: Priliv v brezposelnost zaradi izgube dela po izbranih razlogih 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -Iztek d.r. za dol. čas -Pisna izjava .....Stečaj ---Prenehanje posl. zasebnikov ---------Posl. razlogi, prisilna poravnava ---------------------- prijavilo 34.553 oseb, kar je 2.478 oseb več kot v enakem obdobju lani. Med osebami, ki so izgubile delo (29.818 oz. 4.221 oseb več medletno), se je v primerjavi z Okvir 4: Anketa o delovni sili (ILO) - prvo četrtletje 2011 V prvem četrtletju se je po anketi o delovni sili nadaljevalo zmanjševanje števila delovno aktivnih in povečevanje anketne brezposelnosti. Število delovno aktivnih po anketi se je v prvem četrtletju glede na predhodno četrtletje zmanjšalo za 1,5 % (desezonirano), medletno pa je bilo manjše za 3,8 %. Večji četrtletni padec števila delovno aktivnih po anketi v primerjavi z delovno aktivnimi po SRDAP kaže, da se je nekoliko zmanjšal obseg neformalnih oblik dela1. V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani se je močno povečalo tudi število neaktivnih oseb, med katerimi je največ upokojencev in študentov. Število brezposelnih po anketi o delovni sili (86.000) se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečalo za nadaljnjih 5.000 oseb (2,7 %, desezonirano), v primerjavi z enakim četrtletjem lani pa je bilo večje za 15,9 %. Povečala se je tudi stopnja anketne brezposelnosti, ki je po izločitvi sezonskih vplivov znašala 8,1 % (0,4 o. t. več kot v zadnjem četrtletju lani oz. 1,4 o. t. več medletno). IS ;:: ^^ 1 Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev. enakim obdobjem lani najbolj povečalo število oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas, stečajev in prenehanja poslovanja zasebnikov. Več je bilo tudi oseb, odjavljenih iz evidence brezposelnih (33.013 oseb oz. 3.582 več medletno), med katerimi se je najbolj povečalo število oseb, ki so dobile delo (23.494 oz. 5.409 več medletno). Povprečno trajanje brezposelnosti se še povečuje, in sicer aprila za nadaljnjih 21 dni, na 599 dni. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je marca zvišala manj od dolgoletnega povprečja (2,0 % nominalno), medletna rast pa se je znižala na raven pred lanskim dvigom minimalne plače in znaša 1,7 %. Plače v zasebnem sektorju se marca vedno zvišajo, delno zaradi večjega števila delovnih dni, delno pa zaradi izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, ki se običajno izplačujejo v tem mesecu. Letošnje zvišanje, do katerega je sicer prišlo v vseh dejavnostih sektorja, pa je bilo skromnejše12 kot običajno, saj so večino izrednih izplačil izplačali že s plačami za februar13. Deloma zato, še bolj pa zaradi lanskega dviga minimalne plače se je izrazito upočasnila medletna rast plač v zasebnem sektorju (s 5,8 % februarja na 1,8 %), v povprečju prvega četrtletja pa je bila 4,0-odstotna (lani 5,0 %). V javnem sektorju so plače marca ostale na približno podobni ravni kot predhodni mesec (0,2 %, desezonirano 0,1 %), Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2010 III 11/ II 11 III 11/ III 10 I-III 11/ I-III 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 0,0 0,1 0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 0,2 -1,6 -1,7 Zaposlene osebe -2,6 0,2 -2,9 -2,9 Registrirani brezposelni 16,4 -1,4 15,2 15,6 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 2,0 1,7 3,1 -zasebni sektor 5,2 2,8 1,8 4,0 -javni sektor 0,0 0,2 0,8 0,4 2010 III 10 II 11 III 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 10,7 10,6 12,3 12,2 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.499,23 1.493,54 1.523,98 Zasebni sektor (v EUR) 1.408,24 1.421,25 1.406,77 1.446,41 Javni sektor (v EUR) 1.749,46 1.729,97 1.740,48 1.743,85 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. medletno pa ostajajo skorajnespremenjene že dobro leto. Tako je bila v prvem četrtletju povprečna bruto plača v javnem sektorju za 0,4 % višja kot v enakem obdobju lani. Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 III 2011 2010/ 2009 III 11/ II 11 III 11/ III 10 I-III 11/ I-III 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.321,78 5,8 6,0 5,7 7,1 B Rudarstvo 1.904,97 1.938,29 4,0 8,6 6,8 3,5 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.376,78 9,0 1,9 1,0 5,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.028,08 3,7 5,5 3,7 1,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.430,68 2,2 3,0 -0,2 -0,1 F Gradbeništvo 1.211,63 1.245,79 4,4 5,1 4,2 5,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.355,78 3,7 2,5 1,5 3,2 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.405,89 2,0 0,3 0,8 2,3 I Gostinstvo 1.074,27 1.095,90 4,0 2,4 3,5 4,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.160,97 2,6 5,6 -0,6 1,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.127,93 1,0 3,7 0,3 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.549,99 3,0 5,3 6,5 4,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.772,41 1,6 3,3 0,0 0,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 977,40 4,1 1,6 3,0 4,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.774,69 -0,6 -0,4 2,2 1,2 P Izobraževanje 1.730,26 1.739,76 0,6 0,7 0,8 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.720,15 -0,3 -0,1 -0,5 -0,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.726,15 0,5 1,7 0,3 -0,2 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.402,27 4,2 0,9 1,7 2,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Znašalo je 2,8 % in je odstopalo od povprečja zadnjih petih let (4,0 %). 13 Zato je po izločitvi sezonskih vplivov marca prišlo do znižanja plač v zasebnem sektorju (-0,3 % Slika 20: Bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor 1.800 -Javni sektor a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,8 %, medletna rastpa seje povečala z 1,7 % na 2,2 %. Gibanje cen je bilo maja pri večini skupin cen skladno s pričakovanji in v večji meri posledica običajnih sezonskih nihanj, bolj kot pričakovano pa so se povišale cene sadja (21,0 %), kar je k inflaciji prispevalo 0,3 o. t. Na rast cen so v prvih petih mesecih letos (2,4 %) pomembno vplivale višje cene hrane (prispevek 1,1 o. t.) in energentov, v splošnem pa inflacijska gibanja ne odstopajo bistveno od predvidenih v Pomladanski napovedi. V evrskem območju je medletna inflacija maja znašala 2,7 %. Okvir 5: Trošarine v letu 2011 Z namenom blaženja nihanja cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki je posledica nihanja cen nafte, je vlada tudi letos aciklično spreminjala zneske trošarin. Do 17. maja jih je spremenila sedemkrat, v celem lanskem letu pa desetkrat. V primerjavi z 28.12. lani so bile 17. 5. letos trošarine nižje pri vseh motornih gorivih (za 0,061 EUR/l pri bencinih in za 0,069 EUR/l pri dizlu), pri kurilnem olju pa za 0,017 EUR/l višje. Pri vseh gorivih pa so na ravni, ki je višja od minimalno1 dovoljene za posamezno gorivo. S 1. aprilom so se načrtovano povišale tudi trošarine na tobačne izdelke. Neto učinek sprememb vseh trošarin na inflacijo je v prvih štirih mesecih letos znašal slabe -0,3 o. t., v celotnem lanskem letu, ko so se povišale trošarine na tekoča goriva, električno energijo, zemeljski plin, tobačne izdelke in alkohol, pa okoli 0,8 o. t. Slika 22: Trošarine na izbrana tekoča goriva in cena nafte -Dizel (leva os) -----NMB 95 (leva os) -Nafta Brent v EUR (desna os) 80 60 Slika 21: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju Vir: MG, EIA, ECB, preračuni UMAR 5 i^R 4 3 TD 2 Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. 1 Minimalna raven zneskov trošarin je določena z evropsko direktivo, ki je trenutno v fazi revizije. Po predlogu nove direktive naj bi se na ravni EU vzpostavil nov vsebinski okvir za obdavčitev energetskih izdelkov in elektrike, ki naj bi bolje zajel okoljske stroške uporabe fosilnih goriv, po prvih ocenah pa ne bo imel pomembnejših vplivov na inflacijo v Sloveniji. Krepitev inflacije v celotnem evrskem območju nad ciljno raven ECB (2,0 %) je predvsem posledica dražjih energentov. Cena nafte, izražena v evrih, ki je bila aprila medletno višja za 33,0 %, se je v zadnjih šestih do osmih mesecih, poleg neposrednega prenosa v maloprodajne cene tekočih goriv in vpliva na višje cene ostalih energentov, preko proizvodne verige prenesla tudi v cene ostalih proizvodov (predvsem hrane) in storitev v maloprodaji. Slednje se skupaj z okrepljeno gospodarsko aktivnostjo odraža v dvigovanju osnovne inflacije, ki se je na medletni ravni z 0,8 % aprila lani povzpela na 1,8 % aprila letos. Večina indikatorjev osnovne inflacije kaže, da se osnovna inflacija krepi tudi pri nas. 40 20 7 6 Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - za prve štiri mesece leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,7 100,0 1,7 1,7 100,0 1,7 Blago 2,3 65,9 1,5 2,2 58,6 1,3 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 3,1 15,3 0,5 1,5 11,9 0,2 Nepredelana hrana 5,2 7,3 0,4 1,6 7,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -0,1 29,0 0,0 0,8 28,9 0,2 Trajne dobrine 0,4 10,3 0,0 0,0 9,5 0,0 Netrajne dobrine -0,1 8,7 0,0 0,6 8,3 0,0 Poltrajne dobrine 0,4 10,0 0,0 2,0 11,2 0,2 Energija 4,9 14,3 0,7 7,9 10,4 0,8 Električna energija 1,7 2,6 0,0 5,2 2,5 0,1 Plin 4,8 1,0 0,1 3,7 1,7 0,1 Tekoča goriva 18,9 1,6 0,3 15,9 0,9 0,2 Trda goriva 4,5 1,0 0,0 1,7 0,1 0,0 Daljinska energija 2,8 0,8 0,0 3,5 0,5 0,0 Goriva in maziva 3,0 7,2 0,2 9,4 4,7 0,4 Storitve 0,5 34,1 0,2 0,8 41,4 0,3 Storitve - stanovanje 0,5 2,9 0,0 1,1 10,1 0,1 Storitve - transport 0,7 5,3 0,0 2,2 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 0,3 3,7 0,0 -0,1 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,2 13,7 0,0 -0,1 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 1,2 8,5 0,1 1,3 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,8 78,4 0,6 0,8 82,3 0,7 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Cene industrijskih proizvodov, namenjenih prodaji na domačem trgu, so bile aprila medletno višje za 5,0 %. Relativno visoka rast je v največji meri še naprej posledica rasti cen v proizvodnji kovin (11,9 %), ki se je glede na marec sicer nekoliko umirila. V vseh ostalih panogah predelovalnih dejavnosti so bile medletne rasti cen višje kot predhodni mesec, kar povezujemo s prenosom višjih cen surovin iz mednarodnega okolja. V prvem četrtletju se je cenovna konkurenčnost gospodarstva glede na zadnje lansko četrtletje znova nekoliko izboljšala (0,3 %), boljša pa je bila tudi v primerjavi Slika 23: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - PPI (domači trg) Realno, deflacioniran s PPI ---------Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov Slika 24: Efektivni tečaj -Realno, deflacioniran s CPI -Nominalno 114 112 110 108 106 cB 104 ič 102 ■D j= 100 98 96 94 92 Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. z enakim obdobjem lani (1,9 %). Izboljšanje je bilo posledica ugodnejših gibanj januarja in februarja, marca pa se je cenovna konkurenčnost gospodarstva poslabšala pod vplivom okrepitve tečaja evra in rasti relativnih cen življenjskih potrebščin. Nominalni efektivni tečajse je marca v primerjavi s februarjem okrepil zaradi rasti tečaja evra do USD, JPY in GBP. Ob hkratni rasti relativnih cen življenjskih potrebščin, ki so od sredine lanskega leta do marca letos v glavnem padale, se je na mesečni ravni povečal realni efektivni tečaj (za 1,4 %), posledično pa je bil manjši tudi njegov medletni padec (1,2-odstoten). Merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti je cenovna konkurenčnost marca stagnirala na februarski ravni, medletno pa je bila prav tako boljša (marca za 1,6 %, v prvem četrtletju za 2,1 %). Plačilna bilanca Marca je tekoči račun plačilne bilance beležil presežek (23,1 mio EUR), v prvem četrtletju letos pa primanjkljaj (166,3 mio EUR), ki je bil višji kot v enakem obdobju lani (106,8 mio EUR). Medletno višji primanjkljajv prvem letošnjem četrtletju je bil predvsem posledica višjega blagovnega primanjkljaja , višji je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Po drugi strani je bil zaradi boljšega črpanja sredstev iz proračuna EU medletno višji presežek v bilanci tekočih transferjev, presežek v menjavi storitev pa se je ohranil približno na ravni lanskega. Vpliv količinskih dejavnikov na povečanje primanjkljaja bilance blagovne menjave je bil v prvem četrtletju letos precej bolj izrazit kot v enakem obdobju lani. Blagovni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju znašal 283,2 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 135,4 mio EUR. Pogoji menjave blaga so se sicer že peto četrtletje poslabšali (-2,6 %), vendar relativno manj kot v predhodnih treh četrtletjih, bolj pa kot v enakem obdobju lani (-1,6 %). Poleg visoke medletne rasti uvoznih cen (9,7 %), predvsem zaradi podražitve energentov in ostalih surovin, je bila namreč visoka tudi rast izvoznih cen (6,8 %), ki je bila posledica rasti cen proizvodov za investicije in proizvodov za široko porabo. Hkrati je bila medletno poleg visoke realne rasti izvoza visoka tudi rast uvoza blaga, zaradi česar se je Slika 25: Prispevek količin in cen k oblikovanju salda blagovne menjave ^^ Količine ^^Cene -Skupaj 400 a a Vir: SURS, BS, preračuni UMAR. Tabela 7: Plačilna bilanca I-III 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I -III 10 Tekoče transakcije 6.634,7 6.800,9 -166,3 -106,8 -Blagovna menjava (FOB) 5.001,5 5.284,7 -283,2 -135,4 -Storitve 1.019,1 784,1 235,0 233,7 -Dohodki od dela in kapitala 240,8 409,6 -168,8 -151,8 -Tekoči transferi 373,3 322,5 50,8 -53,4 Kapitalski in finančni račun 3.539,8 -3.260,0 279,8 89,1 -Kapitalski račun 52,7 -59,7 -7,0 45,5 -Kapitalski transferi 52,5 -56,8 -4,3 45,8 -Patenti, licence 0,2 -3,0 -2,7 -0,3 -Finančni račun 3.487,0 -3.200,3 286,8 43,6 -Neposredne naložbe 122,5 -32,7 89,9 -38,7 -Naložbe v vrednostne papirje 3127,0 -526,5 2.600,5 1.105,7 -Finančni derivativi 7,2 -6,4 0,8 -21,9 -Ostale naložbe 221,8 -2.634,7 -2.413,0 -1.063,1 -Terjatve 0,0 -1.443,6 -1.443,6 261,1 -Obveznosti 221,8 -1.191,1 -969,4 -1.324,2 -Mednarodne denarne rezerve 8,6 0,0 8,6 61,5 Statistična napaka 107,5 0,0 107,5 17,7 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. vpliv količinskih dejavnikov na povečanje primanjkljaja medletno okrepil. Povečanje blagovnega primanjkljaja tako poleg poslabšanja pogojev menjave odraža tudi krepitev gospodarske aktivnosti. Ob visoki realni rasti izvoza in močni uvozni komponenti izvoza se je okrepil uvoz blaga za vmesno porabo, prav tako je bila v prvem četrtletju letos medletno visoka rast uvoza opreme in strojev, ki je v tem obdobju lani še upadal (nominalno in realno). Slika 26: Uvoz blaga po namenu Proizvodi za široko poraba Proizvodi za vmesno porabo Proizvodi za investicije -Uvoz skupaj 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Upadanje presežka v storitveni menjavi, ki smo ga beležili od začetka gospodarske krize, se je v prvem četrtletju letos ustavilo. V prvem letošnjem četrtletju je presežek znašal 235,0 mio EUR in je bil medletno večji za 1,3 mio EUR. Tako kot že v celem lanskem letu je bil medletno višji presežek v menjavi transportnih storitev (večinoma cestni transport) in v menjavi potovanj, po drugi strani pa se je medletno najbolj povečal primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter primanjkljajv menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic. Medletno višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v prvem četrtletju letos predvsem posledica neto plačil obresti tujini. Primanjkljaj je znašal 168,8 mio EUR in je bil za 12,3 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. K njegovemu povečanju so ponovno največ prispevala neto plačila obresti državnega sektorja, pri katerih zaradi povečanega dolga in dinamike zapadanja plačil obresti letos pričakujemo še višja neto plačila kot lani. V prvem četrtletju letos so bila neto plačila obresti zasebnega sektorja precejnižja kot v predhodnih četrtletjih, predvsem zato, ker so poslovne banke prejele več obresti, kot pa so jih plačale tujini. Ocenjujemo, da so takšna gibanja posledica dinamike zapadanja plačil obresti, saj dolg poslovnih bank, kljub znižanju od začetka gospodarske krize, ostaja relativno visok, hkrati pa se povišujejo tudi medbančne obrestne mere. BS izkazuje stabilen pozitivni saldo obresti, sajvrednost njenih finančnih naložb (instrumenti kapitalskega in denarnega trga, gotovina in vloge ter mednarodne denarne rezerve) presega višino obveznosti do Evrosistema. Slika 27: Neto plačila obresti po sektorjih ^^B^ ^^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor 50 -Skupaj a a Vir: BS, preračuni UMAR. Finančne transakcije s tujino14 v prvem četrtletju letos izkazujejo visoko zadolževanje države in precejšnje znižanje obveznosti BS do Evrosistema. V prvem četrtletju so bile finančne transakcije s tujino neto prilivne v višini 278,2 mio EUR, v enakem obdobju lani pa neto odlivne v višini 17,9 mio EUR. Največji neto priliv so izkazovale naložbe v vrednostne papirje (2.600,5 mio EUR, v tem obdobju lani 1.105,7 mio EUR). RS je januarja in marca izdala referenčni obveznici v skupni vrednosti 3 mrd EUR, Slika 28: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih ^^ Neposredne naložbe ^^Naiožbe v vredn. papirje Finančni derivativi ^^Ostale naložbe -Neto finančni tok a a Vir: BS, preračuni UMAR. 14 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. katerih največ vrednosti so kupili tuji upravljavci skladov in tuje banke. Neposredne naložbe so bile v prvem četrtletju neto prilivne v višini 89,9 mio EUR (lani v tem obdobju neto odlivne v višini 38,7 mio EUR). Večino neposrednih tujih naložb v Sloveniji, katerih priliv je bil višji kot v enakem obdobju lani, so predstavljali reinvestirani dobički, večino domačih neposrednih naložb v tujini, kjer je bil odliv manjši od lanskega, pa lastniški kapital. Ostale naložbe so bile v prvem četrtletju ponovno neto odlivne v višini 2.413,0 mio EUR (lani v tem obdobju 1.063,1 mio EUR). Glavnina transakcij je bila realizirana z operacijami monetarne politike. BS je tretje četrtletje zapored znižala obveznosti do Target 2 pozicije, tokrat v višini 804,4 mio EUR, kar je bila večinoma posledica zapadlosti sredstev, pridobljenih od ECB z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Finančni trgi Po dveh zaporednih mesecih upadanja obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev, najetih pri domačih bankah, so se ti aprila nekoliko okrepili, vendar je bila rast precej skromna. Tokrat seje obseg kreditov okrepil tudi podjetjem in NFI, največ pa so h krepitvi prispevala gospodinjstva, a njihov obseg zadolževanja kljub temu ostaja na izredno nizki ravni. V prvih štirih mesecih letos so tako nebančni sektorji neto odplačali za 10,5 mio EUR kreditov, najetih pri domačih bankah, medtem ko je bil v enakem obdobju lani neto tok še pozitiven (524,6 mio EUR). Bančni viri so še naprej precej omejeni, banke so tako aprila še neto odplačevale tuje vloge in kredite, odliv vlog države pa je bil skorajna ravni prilivov v predhodnem mesecu. Vloge gospodinjstev so že drugi mesec zapored beležile neto odlive iz bančnega sistema, hkrati so upadle tudi dolgoročne vloge. Slika 29: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 800 700 600 500 400 cc 300 (D ^ 200 100 0 -100 -200 -300 40 35 30 25 20 1° 10 5 0 -5 -10 -15 Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi aprila je zadolževanje gospodinjstev ostalo skromno. Kljub nekoliko močnejšemu zadolževanju v obliki stanovanjskih kreditov so se celotni neto tokovi zmanjšali na 28,3 mio EUR, kar je v veliki meri posledica neto odplačil potrošniških kreditov. Neto tokovi stanovanjskih kreditov so s 46,1 mio EUR beležili najvišje neto prilive v letošnjem letu, a kljub temu dosegli le dobrih 60 % mesečnega povprečja iz preteklega leta. Gospodinjstva so se v prvih štirih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 21,9 mio EUR, kar je le slaba desetina vrednosti iz enakega obdobja lani. Tako občuten padec je v veliki meri posledica manjšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov, v manjši meri pa tudi večjih neto odplačil tako potrošniških in tudi ostalih kreditov. Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 30. IV 11 30. IV 11/31. III 11 30. IV 11/31. XII 10 30. IV 11/30. IV 10 Krediti skupaj 33.515,91 33.505,41 0,1 0,0 1,6 Krediti podjetjem in DFO 23.035,85 23.042,74 0,1 0,0 -1,7 Krediti državi 1.197,94 1.158,64 -0,7 -3,3 32,7 Krediti prebivalstvu 9.282,12 9.304,04 0,3 0,2 7,6 Potrošniški 2.833,17 2.786,33 -0,6 -1,7 -3,5 Stanovanjski 4.837,08 4.926,38 0,9 1,8 18,0 Ostalo 1.611,87 1.591,33 -0,1 -1,3 0,3 Bančne vloge skupaj 14.839,56 14.870,75 -0,1 0,2 2,6 Čez noč 6.200,38 6.316,97 0,9 1,9 7,5 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.329,29 -0,6 -3,2 -12,1 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.216,93 -1,0 1,5 15,2 Vloge na odpoklic 9,35 7,56 -9,8 -19,2 -74,3 Vzajemni skladi 2.048,36 2.070,49 1,9 1,1 4,7 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Aprila so se podjetja in NFI pri domačih bankah neto zadolžila za 18,4 mio EUR. Celotni neto tokovi so posledica krepitve zadolževanja podjetij, medtem ko NFI, kjer pomemben delež predstavljajo tudi družbe, ki so bile vključene v prevzemne aktivnosti, kredite še neto odplačujejo.Podjetjasosevtemmesecusicernetozadolžila za 35,3 mio EUR, vendar na osnovi tega še ne moremo trditi, da bančno kreditiranje slovenskega gospodarstva že oživlja. Podjetja in NFI so v štirih mesecih letos pri domačih bankah neto najela za 6,9 mio EUR kreditov, kar je le dobra 2 % ravni iz enakega obdobja lani. Potem ko se je neto priliv tujih kreditov podjetjem in NFI februarja močno okrepil, so marca te kredite neto odplačevala, in sicer v višini 55,4 mio EUR. Dobre štiri petine neto odlivov je posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov, ki v primerjavi s preteklimi meseci močno odstopajo. Podjetja so močno okrepila tako njihovo črpanje kot tudi odplačevanje, ki je bilo s slabih 280 mio EUR največje po decembru 2009. Kljub marčevskim neto odplačilom so se podjetja v prvem četrtletju letos na tujem neto zadolžila za 116,5 mio EUR, medtem ko so v primerljivem obdobju lani kredite neto odplačevala v višini slabih 160 mio EUR. Zaradi ponovnega oživljanja zadolževanja na tujem so tako v prvem četrtletju podjetja in NFI doma in v tujini neto črpala tuje kredite v skupni višini 105,0 mio EUR, kar je za 1,8-krat več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Zaradi nekoliko večjega skoka slovenskih obrestnih mer so se marca razlike med domačimi obrestnimi merami in njihovo povprečno ravnjo v evrskem območju povečale na 237 b. t., kar je najvišja raven v letošnjem letu. Slika 30: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 350 300 200 <3 ..... 100 -150 -339 -196 Vir: BS, preračuni UMAR. Aprila se je obseg kreditov bank nebančnim sektorjem v evrskem območju ponovno rahlo okrepil. K rasti so največ prispevala podjetja in NFI, medtem ko je bil prispevek gospodinjstev na precej nižji ravni kot predhodni mesec, na drugi strani pa se države še naprej razdolžujejo. Celotni neto tokovi kreditov nebančnim sektorjev so tako v prvih štirih mesecih letos znašali 55,5 mrd EUR, kar je za dobro petino manjkot v enakem obdobju lani. Upad pa je posledica omenjenega razdolževanja držav. Neto tokovi kreditov gospodinjstvom ter podjetjem in NFI so namreč s slabimi 100 mrd EUR za 1,8-krat presegli vrednost iz prvih štirih mesecev lani. Slika 31: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 150 120 90 cc 03 60 != 18 15 12 9 # 6 ro 3 ■Ö 0 -3 -6 Vir: ECB, preračuni UMAR. Banke so tudi marca neto odplačevale tuje vloge in kredite. Tokrat so neto odplačila znašala slabih 300 mio EUR in so bila posledica odplačevanja izključno dolgoročnih kreditov in tudi vlog. V prvem četrtletju letos so banke neto odplačale za dobrih 500 mio EUR tujih kreditov in vlog, kar je za približno tretjino manj kot v primerljivem obdobju lani. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica sicer nizkih neto prilivov vlog, medtem ko so se odplačila kreditov več kot podvojila. Slika 32: Neto zadolževanje bank na tujem 1 Vloge Kratkoročni I Dolgoročni 250 50 0 Potem ko so banke marca del rezervacij in oslabitev razgradile, se je aprila njihovo oblikovanje ponovno povečalo in znašalo dobrih 50 mio EUR. Banke so tako v prvih štirih mesecih letos oblikovale že za 175,8 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je za dobro petino več kot v primerljivem obdobju lani. To nakazuje, da se razmere v slovenskem bančnem sistemu še ne izboljšujejo. Aprila so vloge gospodinjstev v bankah že drugič zapored beležile neto odlive, hkrati pa so bili odlivi vlog države v skoraj na ravni prilivov v predhodnem mesecu. Tokratni neto odlivi vlog gospodinjstev so bili s 15,4 mio EUR precej nižji kot predhodni mesec. Za razliko od preteklih mesecev pa so tokrat dolgoročne vloge, prvič po maju 2009, beležile neto odliv. Ročnostna struktura vlog gospodinjstev se je tako v tem mesecu nekoliko poslabšala, saj so se okrepile le vloge čez noč. Prilivi vlog gospodinjstev v banke so se v prvih štirih mesecih letos močno zmanjšali in bili z 31,2 mio EUR za dobrih 80 % nižji kot v primerljivem obdobju lani. Vloge države so aprila beležile neto odliv v višini 920,4 mio EUR, kar je 100 mio EUR manj od marčevskih neto prilivov državnih vlog v banke. Pretežen del neto odlivov je posledica umika vlog čez noč, medtem ko so nekoliko večje neto odlive (v skupni višini dobrih 250 mio EUR) tokrat beležile tudi kratkoročne in dolgoročne vloge. Obseg vlog države se je tako v prvih štirih mesecih letos okrepil za 657,8 mio EUR, kar je posledica visokih neto prilivov januarja in marca, ko je država na mednarodnih finančnih trgih izdala obveznici. Slika 33: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj I Gospodinjstva (leva os) - Vloge skupaj (desna os) ■ Vloge države (desna os) 1.500 1.200 900 600 cc ii3 300 (D 0 -300 -600 -900 -1.200 I Vloge države (leva os) - Gospodinjstva (desna os) 200 160 120 80 # 40 0 -40 S -80 -120 -160 Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance V prvih štirih mesecih 2011 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 4,4 mrd EUR, kar je za 8,3 % več kot v enakem obdobju lani.15 Relativno visoka medletna rast je predvsem posledica zelo nizke osnove iz prvih štirih mesecev lani, ko so bili davčni prihodki manjši predvsem zaradi prvih poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in tudi nekaterih davčnih sprememb. Učinek osnove je bil zaradi poračuna največji pri davku od dohodka pravnih oseb, manjši tudi zaradi poračuna pri davku od dohodka iz dejavnosti, sprememba plačilnih rokov pa je v tem obdobju lani zmanjšala tudi prilive davka na dodano vrednost. Samo izločitev poračuna davka na dohodek pravnih oseb v obeh letih bi pomenila znižanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov v prvih štirih mesecih letos na 2,8 % (namesto 8,3 %). Okvir 6: Gibanje prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb Na gibanje prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb pomembno vplivajo predvsem poračuni davkov. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so bili v prvih štirih mesecih letos medletno večji kar za 170,8 % in so znašali 237,6 mio EUR. V enakem obdobju lani so bili zaradi poračuna davka, kot posledica slabših rezultatov poslovanja v letu 2009, znižanja davčne stopnje in novih davčnih olajšav, prihodki na podlagi obračuna davka manjši kar za okoli 170 mio EUR. Letošnji (pozitivni) poračun davka pa je prihodke iz tega davka povečal za 48 mio EUR, kar je posledica rezultatov poslovanja v letu 2010, le malenkost višjih investicijskih olajšav (za 2,6 %), pa tudi večje prilagojenosti tekočih mesečnih akontacij davka rezultatom tekočega poslovanja in znižani zakonsko določeni stopnji že med letom. Na podlagi obračuna davka za leto 2010 so bile na novo določene tudi letošnje mesečne akontacije davka od dohodka, ki so glede na obračunane lanske višje za 4,0 %. V prvih štirih mesecih so bili medletno večji prihodki od vseh ostalih pomembnejših davkov in tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost. Precejso bili medletno večji prihodki od posrednih davkov, predvsem od davka na dodano vrednost (11,0 %), kjer je učinek osnove tudi zelo izrazit, ker so zlasti marca lani na prilive tega davka poleg rednih poračunov vplivali tudi učinki hitrejših vračil davka po zakonskem skrajšanju rokov za vračila (s 60 na 21 dni). Prihodki od trošarin16 so bili v štirih mesecih medletno večji za 6,8 %, trošarine pa so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem plačevale po višjih trošarinskih stopnjah, malo so se povečale tudi prodane 15 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-april 2011, Uprava za javne prihodke. 16 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin količine najpomembnejših trošarinskih proizvodov17. Rast prihodkov, vezanih na plače, je bila v tem obdobju skromna in glede na visok relativni delež v celotnih prihodkih (okoli 55 %) upočasnjuje njihovo skupno rast. Prihodki davka od plač iz zaposlitve (pretežen del dohodnine) so bili medletno večji le za 1,3 %, prihodki od prispevkov za socialno varnost pa za 1,1 %. Medletno večji prihodki od dohodnine (5,4 %) so ob skromni rasti davka od plač iz zaposlitve predvsem posledica večjih prihodkov od drugih podvrst dohodnine, predvsem od davka od dohodkov iz dejavnosti, ki so bili v obdobju štirih mesecev zaradi učinka osnove medletno kar petkrat večji. Tudi pri tem davku so lansko osnovo močno znižali učinki poračunov davka po preteklih rezultatih poslovanja (za dobrih 22 mio EUR), v letošnjem letu pa so bili poračuni pozitivni. izdatki za blago in storitve (10,3 %) ter izdatki za subvencije (7,6 %). Zmernejša kot pretekla tri leta je bila rast izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom (5,3 %; brez pokojnin 8,1 %), ki jo znižujejo predvsem izdatki za pokojnine, povečujejo pa izdatki za druge transfere (brez pokojnin), ki v zadnjih mesecih zopet rastejo hitreje. Med njimi se zaradi slabih razmer na trgu dela še vedno najhitreje povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (37,3 %), zelo hitro se povečujejo drugi transferi posameznikom in gospodinjstvom (16,2 %), visoka pa je tudi rast izdatkov za boleznine (9,1 %). Izdatki za pokojnine so bili, po skromni valorizaciji pokojnin februarja, ki je po interventnem zakonu določena le na četrtino zakonsko določene uskladitve, večji za 3,7 %. Skromna, le 1,6-odstotna je bila rast izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (lani -1,0 %). Slika 34: Izbrani davki -Davek na dodano vrednost -Davek na dohodek pravnih oseb Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.450 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki Vir: MF-UJP. ^ Vir: MF, preračuni UMAR. V prvih dveh mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance18 MF javnofinančni prihodki znašali 2,3 mrd EUR, odhodki pa 2,8 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 3,7 % (lani 2,3 %), odhodki pa za 5,5 % (lani 6,0 %). Primanjkljaj je februarja znašal 290 mio EUR, v prvih dveh letošnjih mesecih skupaj pa 503 mio EUR, kar je za 14,9 % več kot v enakem obdobju lani (438 mio EUR). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih dveh mesecih medletno večje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-20,3 %). Njihov velik upad je predvsem posledica visoke ravni teh izdatkov v enakem obdobju lani, ko je bila investicijska aktivnost države večja. Najbolj so se medletno v dveh mesecih povečali izdatki za obresti (za 36,9 %), sledijo 17 V obdobju januar-marec so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno višje za 1,4 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 0,6 %, količine glavnih vrst mineralnih olj pa za 0,6 %. 18 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih dveh mesecih znašal 488 mio EUR (lani 417 mio EUR). Primanjkljaj v višini 6,6 mio EUR je izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov,zdravstvena blagajna pa v višini 11,1 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 235 mio EUR, kar je 2,8 % več kot v enakem obdobju lani. Aprila je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 58.7 mio EUR, kar je skoraj za polovico manj kot marca, a je bil neto položaj kljub temu pozitiven. Vplačila v proračun EU so bila približno enaka kot marca (slabih 20 mio EUR), neto pozitivni položaj proračuna RS pa je z marčevskih 76.8 mio EUR aprila padel na 38,8 mio EUR. Največji del aprila prejetihpovračilsopredstavljala sredstvastrukturnih skladov (28,5 mio EUR), ki z izjemo marca predstavljajo najvišjo postavko na prihodkovni strani proračuna v letu 2011. Večino prihodkov iz naslova strukturnih skladov predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (20,3 mio EUR). Črpanje sredstev skupne kmetijske Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-II 11 v mio EUR I-II 11/ I- II 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,0 2,7 2.323,9 3,7 -Davčni prihodki 12.848,3 35,6 -0,8 2.044,8 -0,2 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 6,9 -11,2 423,3 -4,7 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,5 1,4 862,2 2,8 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,3 2,6 723,9 -1,2 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 124,1 73,3 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 46,2 1,9 2.827,2 5,5 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 10,9 0,1 641,8 1,6 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,0 0,1 386,1 10,3 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 223,3 36,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,4 4,2 1.054,0 5,3 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,6 0,9 109,5 -18,6 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 24,0 -27,2 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 116,4 -10,7 Vir: MF, Bilten javnih financ. in ribiške politike se je aprila (25,8 mio EUR) prepolovilo v primerjavi z marcem, prihodki iz kohezijskega sklada pa so ostali enako nizki kot v preteklih mesecih tekočega leta (3,3 mio EUR). V prvih štirih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 282,4 mio EUR, kar predstavlja 26,7 % v letu 2011 načrtovanih prihodkov. Največ sredstev je bilo prejetih iz naslova strukturnih skladov (158,2 mio EUR), čeprav je to le 26,6 % predvidenih prihodkov iz tega naslova. Največji odstotek realizacije (41,5 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz kohezijskega sklada (6,6 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 159,2 mio EUR, kar predstavlja 36,2 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. V prvih štirih mesecih letos je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU tako pozitiven v višini 123 mio EUR. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijski sklad Notranje politike Drugo 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 Q) E Q) £ S N Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2011 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD se v letošnjem letu ni izboljšala. Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2011, pri katerem eno tretjino uteži predstavljajo anketni kazalniki, dve tretjini pa statistični podatki,19 se je Slovenija med 59 ocenjevanimi državami uvrstila na 51. mesto, kar je eno mesto višje kot lani in 19 mest nižje kot v letih 2008 in 2009. Med državami EU20, ki so bile zajete v raziskavo, sta na lestvici slabše uvrščeni le Bolgarija in Grčija, na prva mesta pa se uvrščajo Švedska, Nemčija in Luksemburg. Drugo leto zapored je Slovenija nazadovala pri uvrstitvah na področju delovanja gospodarstva, medtem ko je rahlo izboljšala uvrstitev na področju infrastrukture in poslovne učinkovitosti, kjer pa se vseeno uvršča na sam konec med proučevanimi državami. Rezultati anket, podobno kot lani, kažejo na nezadovoljstvo predstavnikov gospodarstva s trenutnimi razmerami v gospodarstvu in tudi z delovanjem vlade. Slovenski anketiranci21 so bili letos pri svojih odgovorih sicer manjpesimistični kot lani, kar je povezano z izboljšanjem pričakovanjglede poslovanja letos in v prihodnjem letu, kljub temu pa so bili še vedno relativno bolj kritični kot v drugih ocenjevanih državah. Slovenija je premalo izkoristila lansko izboljšanje razmer v mednarodnem okolju in okrevanje v nekaterih ključnih evropskih gospodarstvih, saj se je njena uvrstitev na področju delovanja gospodarstva poslabšala za eno mesto. V obdobju krize je Slovenija na lestvici najbolj padla na področju kazalnikov domačega gospodarstva (za 34 mest) in zaposlenosti (za 17 mest), v zadnjem letu pa so se poslabšali predvsem nekateri kazalniki mednarodne menjave in mednarodnih naložb.22 Tudi na UMAR ugotavljamo23, da se je položaj Slovenije na svetovnem blagovnem trgu v zadnjih dveh letih poslabšal, saj se je iz skupine držav z nadpovprečno rastjo preselila v skupino držav z nadpovprečnim poslabšanjem tržnega deleža. V lanskem letu je sicer prišlo do rahlega povišanja vhodnih neposrednih tujih investicij, kljub temu pa je obseg teh v Sloveniji prenizek, da bi lahko pomembneje prispeval k prestrukturiranju in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. IMD tudi opozarja, da gospodarstveniki še naprej razmišljajo o selitvi raziskav in razvoja, storitev in tudi proizvodnje v druge države. Po oceni IMD se je učinkovitost države v preteklih dveh letih močno poslabšala in je tudi primerjalno z drugimi državami ocenjena kot nizka (53. mesto). Ključno vlogo 19 IMD spremlja skupno 331 kazalcev, od katerih jih je približno 250 uporabljenih v izračunu indeksa svetovne konkurenčnosti, ki je izračunan na podlagi izbranih mehkih (ankete med gospodarstveniki) in trdih kazalnikov (statistični podatki za leto 2010). 20 Raziskava ne vključuje Cipra, Malte in Latvije. 21 Anketiranje je v Sloveniji potekalo januarja letos, v ankete pa je vključen vzorec gospodarstvenikov in podjetnikov, ki predstavljajo glede na njihov prispevek k BDP celotno strukturo gospodarstva. 22 Za nekatere kazalnike so šele sedaj v izračune vključeni podatki za leto 2009. 23 Poročilo o razvoju 2011. pri tem igra področje institucionalne konkurenčnosti, saj so gospodarstveniki tudi letos izrazili nezadovoljstvo z delovanjem institucij, predvsem vlade in centralne banke, pa tudi nizko implementacijo vladnih odločitev, povečevanje birokracije in korupcije. Slabše kot lani je bilo ocenjeno tudi področje poslovne zakonodaje, še posebno pa je bila izpostavljena rigidna zakonodaja na trgu dela, na kar opozarja tudi OECD. Kot glavno slabost IMD izpostavlja neučinkovitost državnega lastništva podjetij, kjer smo uvrščeni na zadnje mesto med vsemi državami. V letu 2010 je prišlo do povečanja lastniških delež državne, kljub deklariranemu umiku države iz neposrednega in posrednega lastništva podjetijin finančnih institucij. Na drugi strani je prišlo do izboljšanja uvrstitve na področju družbenega okvira (za 12 mest), kar gre pripisati usmerjenosti vladnih politik v ohranjanje socialne povezanosti. Kljub temu gre v primeru tega podkazalnika v veliki meri za poslabšanje vrednosti in uvrstitev drugih držav, manjpa za očitno izboljšanje stanja v Sloveniji. Slovenija se zadnja tri leta najslabše uvršča pri kazalniku poslovne učinkovitosti (56. mesto). Rezultati anket kažejo na še vedno veliko zaskrbljenost gospodarstvenikov nad poslovno učinkovitostjo. Pomembna ovira pri poslovanju je tudi visoka zadolženost podjetij, ki ima ob premalo učinkovitem delovanju domačih finančnih trgov in omejeno dostopnostjo do sredstev na mednarodnih trgih za posledico še vedno otežen dostop do finančnih virov. Najnižje med vsemi državami je Slovenija uvrščena glede učinkovitosti nadzornih svetov, uveljavljanja računovodskih standardov, kredibilnosti managerjev, odprtosti tujim idejam ter učinkovitosti velikih podjetij, kar v veliki meri kaže na pomanjkanje osnovnih etičnih vrednost in dobrih praks v poslovnem okolju. Anketiranci tudi navajajo, da je potreba po ekonomskih in socialnih reformah, ki bi lahko izboljšale konkurenčnost Slovenije, zelo slabo razumljena v javnosti. Slovenija se najbolje uvršča na področju infrastrukture (31. mesto), kjer je uvrstitev izboljšala za tri mesta. V poročilu se najbolje uvršča na področju izobraževanja, kjer pa se sooča s pomanjkanjem ustrezno izobražene delovne sile, kar kaže tudi na relativno nizko učinkovitost terciarnega izobraževanja, ki je premalo usklajeno s povpraševanjem in potrebami trga dela. IMD opozarja tudi na slabšo konkurenčnost pri tehnološki infrastrukturi, predvsem pa na zakonodajno in regulativno okolje, ki premalo podpira in spodbuja raziskave in razvoj ter inovacije. Tudi mi ugotavljamo24, da se je v zadnjih letih sicer povečal obseg vlaganj v raziskave in razvoj, še vedno pa obstaja vrzel med vlaganji in rezultati na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki je pogojena tudi s strukturo gospodarstva. Indeks svetovne konkurenčnosti IMD, podobno kot ostale raziskave (WEF, Svetovna banka), potrjuje relativno nizko mednarodno konkurenčnost Slovenije. Pri interpretaciji 4 Poročilo o razvoju 2011. Tabela 10: Kazalniki svetovne učinkovitosti po glavnih skupinah in podpodročjih po IMD Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Rang Rang Rang Rang Rang Svetovna konkurenčnost 40 32 + 32 o 52 - 51 + Delovanje gospodarstva 24 25 + 21 + 42 43 - - Domače gospodarstvo 24 22 + 16 + 52 50 + - Mednarodna menjava 21 10 + 19 - 29 41 - - Mednarodne naložbe 50 54 o 53 + 55 58 - Zaposlovanje 28 39 29 + 36 46 - Cene 2 8 - 12 - 15 - 8 + Učinkovitost države 43 43 o 38 + 53 - 53 o - Javne finance 17 21 - 14 + 44 - 42 + - Fiskalna politika 47 51 49 + 53 53 o - Institucionalni okvir 35 33 + 30 + 46 - 53 - - Poslovna zakonodaja 51 47 + 39 + 49 50 - Družbeni okvir 31 37 30 + 46 34 + Poslovna učinkovitost 43 32 + 39 - 57 - 56 + - Produktivnost in učinkovitost 33 18 + 21 50 37 + - Trg dela 42 39 + 40 - 54 54 o - Finance 43 28 + 41 53 56 - Poslovodne prakse 37 30 + 39 - 54 - 57 - - Odnos in vrednote 51 46 + 47 57 57 o Infrastruktura 33 29 + 27 + 34 - 31 + - Osnovna infrastruktura 32 33 - 35 - 40 - 40 o - Tehnološka infrastruktura 33 28 + 31 36 37 - Znanstvena infrastruktura 33 32 + 30 + 38 - 37 + - Zdravje in okolje 34 30 + 25 + 30 29 + - Izobraževanje 26 27 - 23 + 25 - 26 - Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2007 in 2011. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med 55 državami v 2007 in 2008, 57 državami v 2009, 58 državami v 2010 in 59 državami v 2011; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje, o. ni spremembe. ocen konkurenčnosti je potrebna previdnost, saj lahko na rezultate vplivajo tudi subjektivne ocene vprašanih. Kljub temu vsi proučevani indeksi, ne glede na njihovo sestavo, kažejo na močno poslabšanje konkurenčnosti v obdobju krize, ki je bilo v povprečju večje kot v drugih državah. Kriza je namreč porušila nekatera makroekonomska ravnovesja (npr. na področju javnih financ), še zlasti pa je razkrila in izpostavila strukturne slabosti države, gospodarstva in poslovnega okolja. Poskusi širšega merjenje razvoja so se sicer zadnjih nekaj let intenzivirali, vendar so stari že več desetletij in poznamo že nekaj tako sestavljenih indeksov. Najbolj znan je že dvajset let star HDI (indeks človekovega razvoja), ki so ga razvili pri Združenih narodih, sredi prejšnjega desetletja je NEF26 razvil HPI (Happy Planet indeks), obstaja pa še vrsta manj znanih indeksov. Tudi Slovenija pri tem ni zaostajala, saj se je sociologija s tem resno ukvarjala že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. OECD kazalniki blaginje Ob svoji petdesetletnici je OECD predstavila projekt »OECD kazalniki blaginje25«, kjer gre za enega izmed načinov spremljanja širše pojmovane blaginje. Kot so napisali v uvodu, »je OECD zadnjih 50 let razvijal bogat set priporočil politik, ki naj bi podpirale ekonomsko rast. Cilj tokratnega napora pa je razviti enako bogat nabor politik, ki bi podpirale družbeni razvoj: boljše politike za boljše življenje«. Tokrat predstavljena zbirka kazalnikov blaginje predstavlja osnutek za nadaljnje izboljševanje tako področij, ki naj bi najbolj kompleksno zaobjela človekovo življenje, kot tudi kazalnikov, ki ta področja opisujejo. Objavljena zbirka je predhodnica poročila z naslovom »How's life?«, ki naj bi bilo objavljeno jeseni letos. Najpomembnejši cilj tega projekta pa ni le razviti merske instrumente same zase, ampak pripraviti podatkovno bazo za odločanje o politikah razvoja. »Boljše merjenje blaginje lahko izboljša naše razumevanje dejavnikov, ki poganjajo razvoj,« piše v uvodu. Način sestave indeksa omogoča vpogled 25 OECD Better Life Initiative; Compendium of OECD Well-Being Indicators. 6 New Economic Foundation. Slika 37: Okvir OECD kazalnikov blaginje BLAGIN.A LJUDI Kakovost življenja Zdravstveno stanje Ravnovesje med delom in družinskim življenjem Izobraževanje Družbena povezanost Civilna gibanja in vlada Kakovost okolja Osebna varnost Subjektivna blaginja Materialni pogoji življenja Dohodek in bogastvo Zaposlitev Stanovanjski I TRAJNOST BLAGINJE SKOZI ČAS Zahteva po ohranjanju različnih tipov kapitala Naravni kapital Ekonomski kapital Človeški kapital Socialni kapital v to, katere politike so v posamezni državi pospeševale oz. zadrževale njegovo izboljševanje. Poleg želje, da bi ta projekt vplival na odločevalce razvojnih politik v posameznih državah članicah OECD, ima ta indeks tudi vlogo populariziranja ideje, da le ekonomska rast ni dovolj za boljše življenje ljudi. Kazalniki blaginje, ki jih predlaga OECD, so odgovor na zahteve po primerjalnih informacijah o pogojih življenja ljudi v razvitih državah (drugače kot z npr. HDI Združenih narodov, ki pokriva širše področje vseh držav - razvitih in nerazvitih). S tem pa so ti kazalniki lahko bolj konkretni in usmerjeni na ožja področja življenja. OECD kazalnike blaginje sestavljajo kazalniki materialnih pogojev življenja in kakovosti življenja. Ti so pomembni za obstoječe stanje blaginje in tudi za dolgoročno vzdržnost socio-ekonomskega in naravnega kapitala in s tem zagotavljanja trajnosti blaginje skozi čas. Materialne pogoje življenja ali ekonomsko blaginjo določajo tri področja (dohodek in bogastvo, zaposlitev in stanovanjski pogoji), ki jih opisuje šest kazalnikov, kakovost življenja pa sestavlja osem področij (zdravstveno stanje, uravnoteženost med delom in življenjem, izobraževanje, družbena povezanost, civilna gibanja in vlada, kakovost okolja, osebna varnost in subjektivna blaginja), ki jih opisuje 15 kazalnikov27. Večina kazalnikov temelji na statističnih podatkih, nekateri pa so narejeni na podlagi javnomnenjskih anket. Trajnost socio-ekonomskega in naravnega sistema pa je odvisna od tega, kako sedanje aktivnosti vplivajo na različne tipe kapitala: naravni, ekonomski, človeški in socialni. Slovenija zaseda 21. mesto med 34. članicami OECD, če upoštevamo netehtano povprečje vseh kazalnikov blaginje. Pregled posameznih kazalnikov kaže, da je Slovenija relativno enakomerno razvita na vseh področjih in le redko odstopa. Po kazalnikih OECD se najbolje uvršča pri varnosti (9. mesto) in ravnovesju med delom in življenjem ter civilna gibanja in vlada (oboje 11. mesto). Najnižje pa se uvrščamo pri okolju (26. mesto), zadovoljstvu z življenjem (25.), stanovanji in dohodku (24.). Druga značilnost je, da se po mnenjskih ocenah uvrščamo mnogo nižje kot po objektivnih statističnih podatkih. Pri oceni varnosti se Slovenija uvršča na 20. mesto, pri številu umorov pa na 2., takoj za Islandijo. Podobno je tudi z ocenjevanjem zdravja. OECD pa predstavlja tudi orodje, s katerim lahko vsakdo po svoje uteži pomembnost vsakega izmed kazalnikov v skladu z lastnim razumevanjem pomembnosti posameznega področja za njegovo življenje, hkrati pa tudi rangira članice OECD glede na posamezni indikator oz. skupino indikatorjev.28 27 Za natančnejši pregled glej Compendium of OECD Well-Being Indicators, stran 8. 8 http://www.oecdbetterlifeindex.org/ Študija Eurostata o možnih indikatorjih blaginje V zadnjih letih se s konceptualnimi vprašanji merjenja blaginje in razvoja intenzivno ukvarja vrsta mednarodnih institucij. Pomemben preobrat k pristopu je predstavljala novembra 2007 organizirana konferenca »Beyond GDP« (»Onkraj BDP«), ki so jo v Bruslju organizirali EK, Rimski klub, OECD in WWF. Predsednik EK Jose Manuel Barroso je v svojem otvoritvenem govoru najavil izhodiščno misel konference: »BDP je neuporaben, ko gre za prikazovanje sedanjih svetovnih in družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe, javno zdravje in okolje; izzivov prihodnosti ne moremo reševati z orodji preteklosti; čas je, da pogledamo onkraj BDP.« Pomemben prispevek k strokovni razpravi je bilo v letu 2009 objavljeno poročilo Stiglitz-Sen-Fitoussujeve komisije. Eurostat je za potrebe merjenja blaginje pripravil študijo o možnih indikatorjih blaginje, katere osnovni cilj je bil povezati »merjenje stanja« z dejavniki, ki so ga povzročili in to uporabiti kot izhodišče za nadaljnje zbiranje podatkov, analizo in pripravo politik (ukrepov).29 V študiji so imeli pred očmi več vidikov: problem podatkovne zbirke (izbira pravih spremenljivk na pravi ravni) in smiselne metodologije v luči nadaljnjih analiz, ukrepov in v luči komunikacijskih strategij(npr. problem izbire med sinteznimi indikatorji ali »glavnimi« indikatorji v luči splošne javne razumljivosti). Da bi povezali merjenje stanja z izhodišči za nadaljnje analize in pripravo ukrepov v študiji30 predlagajo multidimenzionalni in celovit pristop ter kombinacijo objektivnih in subjektivnih podatkov. Celovit pristop zahteva, da so vključeni vsi vidiki blaginje, od rezultatov, osebnih karakteristik, zunanjih »kontekstualnih« dejavnikov, pa tudi, da se izmeri, kaj ljudje s temi »karakteristikami« in «socialnimi pogoji« v resnici naredijo. V študiji ugotavljajo, da je sicer bolje, če se lahko objektivni podatek dopolni s subjektivnim, da pa to ni nujno. Tako se jim zdi z vidika rezultatov npr. bolj smiselno upoštevati subjektivni indikator «zadovoljstvo z delom« kot npr. število opravljenih ur. Velik potencial vidijo v tem, da je mogoče podatkom slediti na individualno raven in analizirati podatke med različnimi podskupinami (po spolu, starosti, dohodku in družinskem statusu). Poudarjen je tudi pomen distribucije, pri čemer je za javne politike bistvena enakost oz. neenakost distribucije. V študiji posebej opozarjajo tudi na drugi cilj spremljanja teh kazalnikov, tj. komuniciranje s splošno publiko. V tem pogledu priporočajo, da se oblikuje en sam kazalnik rezultata in v ta namen predlagajo izdelavo sintetičnega indikatorja SALY (kombinacija kazalnika zadovoljstvo z življenjem s pričakovanimi leti življenja31), za opis socialnih pogojev pa multidimenzionalni set indikatorjev, ki jih je treba analizirati na mikro ravni. Teoretično koncept temelji na teoriji hierarhije potreb po Maslowu in teoriji samodeterninacije oz. univerzalnih psiholoških potreb po Deci&Ryanu, zato kazalnike razvršča v naslednjo hierarhijo 5 področij: fizične potrebe, varnost, avtonomija, povezanost z drugimi, samospoštovanje. Znotraj teh področij se komponente osredotočajo na 10 podpodročij, in sicer dohodek in prebivališče/ domovanje, zdravje, temeljne pravice v zvezi z zdravjem in prebivališčem, družbena in politična varnost, ekonomska varnost (izobrazba, veščine, zaposlitev), fizično okolje, avtonomija in zadovoljstvo, medčloveški odnosi, temeljne človekove pravice (na družbeni ravni), kompetentnost in samospoštovanje. Vsaka komponenta najbi zajemala enega ali več kazalnikov, skupajpa je predlaganih 40 različnih kazalnikov. Od tega je precejšen del kazalnikov že razpoložljiv (29), sedem je novih, štiri obstoječe pa bi bilo treba prilagoditi. V študiji so analizirali tudi podobne projekte, ki so nastajali v zadnjih dveh letih, med njimi tudi projekt OECD »Merjenje družbenega napredka«, katerega rezultat so tudi zgoraj omenjeni OECD kazalniki blaginje. Ocenjujejo, da sta pristopa zelo kompatibilna, predvsem v konceptualnem izhodišču, ki vidi človeško blaginjo kot ključno domeno družbenega sistema, tj. da so močna ekonomija, učinkovito vodenje in živahna kultura dejavniki okolja, v katerem ljudje lahko izboljšujejo svojo blaginjo, in so torej sredstvo, ne pa družbeni cilji. Po drugi strani pa v študiji pristopu OECD očitajo, da na izvedbeni ravni tega ne ločijo. Npr. imeti delo ni cilj, pač pa je sredstvo za zadovoljevanje kopice človeških potreb (smiselna aktivnost, potreba po človeških stikih do najbolj prozaične, da ti delo zagotavlja hrano in streho nad glavo). Možno si je celo zamisliti življenje brez formalnega dela (npr. da podeduješ bogastvo in posvetiš svoje življenje humanitarni dejavnosti ali celo hobiju), toda ni si mogoče zamisliti dobrega življenja brez smisla, medčloveških odnosov in sredstev za preživetje. Kljub temu vidijo pomembno ujemanja predlagane študije z pristopom OECD v tem, da sta oba v sozvočju s Stiglitzovim priporočili in ciljno orientirana, vidita napredek blaginje multidimenzionalno, vidita posameznika kot točko analize in se osredotočata na to, kako ljudje dojemajo svoje življenje, priporočata objektivne in subjektivne mere ter priporočata občutljivost za neenakosti in distribucijo. Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2010 Po podatkih iz letnih poročil za leto 2010 so gospodarske družbe prvič po letu 2001 izkazale neto čisto izgubo32, zadruge pa manjšo neto čisto izgubo kot v letu 2009. Lani je 55.734 družb s 462.643 zaposlenimi33 (0,1 % manj kot predlani) ustvarilo več skupnih prihodkov, kot so znašali 29 »Feasibility study for Well-Being Indicator), ki je bila objavljena marca 2010. 30 NEF v sodelovanju z Belgijskim insštitutom IDEA Consult in drugimi partnerji po naročilu Eurostat-a. 31 »Satisfaction adjusted life expectancy«. 32 Neto čista izguba je negativ izgubo. 33 Povprečno število zaposlenih na podlagi števila opi v obračunskem obdobju. lika med čistim dobičkom in čisto ih delovnih ur skupni odhodki34, tako da je neto celotni dobiček družb35 znašal 187 mio EUR, kar je le slabo petino vrednosti v letu 2009. Po obračunu davka iz dobička in odloženih davkov pa so družbe lani izkazale 256 mio EUR neto čiste izgube. Čisti dobiček v skupnem znesku 2.576 mio EUR je izkazalo 60,6 % družb, čisto izgubo v skupnem znesku 2.832 mio EUR pa 35,2 % družb. Največ čiste izgube so imele družbe s področij finančne in zavarovalniške dejavnosti Slika 38: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb v obdobju 2002-2010 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 -500 Tabela 11: Stopenjski izkaz poslovnega izida gospodarskih družb v letu 2010 Neto dobiček/izguba 2009 2010 Indeks Znesek v mio EUR 2010/ 2009 1 Neto dobiček iz poslovanja 2.067 2.100 101,6 2 Neto izguba iz finančnega delovanja -1.406 -2.124 151,1 3 Neto dobiček iz drugega delovanja 311 211 67,9 4 Neto celotni dobiček (1 + 2 + 3) 972 187 19,2 5 Davek iz dobička 554 534 96,4 6 Odloženi davki -118 -91 77,4 7 Neto čisti dobiček/izguba (4 - 5 - 6) 536 -256 - 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: AJPES, preračuni UMAR Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih dužb v letu 2010. (23,0 %), trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (14,9 %) ter predelovalne dejavnosti (13,5 %). V primerjavi s prejšnjim letom se je čista izguba povečala za 37,5 %, čisti dobiček pa zmanjšal za 0,7 %. Pregled stopenjskega izkaza poslovnega izida za leto 2010 kaže, da so družbe dosegle neto dobiček iz poslovanja36 in od drugih dogodkov37. Ob 7,4-odstotni rasti prihodkov od prodaje je neto dobiček iz poslovanja ostal na podobni ravni kot predhodno leto. Prihodki od prodaje so se najbolj povečali na trgu EU (za 21,6 %), manj od prodaje na trgu izven EU (za 10,0 %) in najmanj od prodaje na domačem trgu (za 3,4 %). Slab poslovni izid v lanskem letu je nastal predvsem zaradi velike neto izgube iz Tabela 12: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letih 2006-2010 Gospodarske družbe Zadruge 2006 2007 2008 2009 2010 2006 2007 2008 2009 2010 Kazalci Število družb 45.330 48.781 51.997 53.897 55.734 319 315 301 297 294 Število zaposlenih 478.839 499.465 510.754 479.894 462.643 3.695 3.465 3.457 3.394 3.312 Neto čisti dobiček/izguba, v tisoč EUR 2.571.476 3.438.343 1.656.533 549.426 -256.497 5.274 7.482 4.965 -1.604 -509 Kazalniki Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU v čistih prihodkih od prodaje, v % 30,5 30,5 29,7 28,0 30,7 8,4 8,1 8,5 6,7 7,5 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.151 33.538 35.279 34.168 36.044 21.201 21.699 24.511 22.584 23.536 Koeficient celotne gospodarnosti 1,052 1,060 1,028 1,014 1,002 1,011 1,012 1,007 0,999 1,000 Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov 0,038 0,044 0,019 0,008 -0,003 0,007 0,010 0,006 -0,002 -0,001 Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev 0,034 0,039 0,016 0,005 -0,003 0,011 0,014 0,009 -0,003 -0,001 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,085 0,103 0,046 0,015 -0,007 0,022 0,029 0,018 -0,006 -0,001 Stopnja lastniškosti financiranja 0,399 0,370 0,348 0,351 0,378 0,480 0,474 0,471 0,482 0,612 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,615 0,597 0,610 0,624 0,614 0,561 0,566 0,556 0,598 0,703 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,645 0,617 0,568 0,559 0,610 0,856 0,838 0,846 0,805 0,870 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,946 0,937 0,888 0,899 0,904 0,837 0,820 0,848 0,838 0,882 Vir: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb in zadrug v letih 2006-2010, preračuni L Opomba: S 1. januarjem 2010 so začeli veljati spremenjeni in dopolnjeni SRS 2006 (Uradni list RS št. 1/2010 in 90/2010). Podatki za leto 2006, ki so bili v SIT, so preračunani v EUR po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). 34 V letu 2010 so skupni prihodki znašali 75.318 mio EUR (7,3 % več kot v letu 2009), skupni odhodki pa 75.131 mio EUR (8,5 % več kot v letu 2009). 35 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki. 36 Neto dobiček iz poslovanja je pozitivna razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. 37 Neto dobiček od drugih dogodkov je pozitivna razlika med prihodki od drugih dogodkov in odhodki od drugih dogodkov. finančnega delovanja38, ki je bila za dobro polovico večja kot prejšnjem letu in je za 24 mio EUR presegla lanski neto dobiček iz poslovanja. Neto izguba iz finančnega delovanja je povezana z visokimi finančnimi odhodki. Dobro polovico njihove vrednosti so prispevali finančni odhodki iz finančnih obveznosti, slabi dve petini finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb ter dobro desetino finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. V primerjavi s prejšnjim letom so se najbolj povečali finančni odhodki iz finančnih obveznosti (za 27,9 %), najmanjpa finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb (za 12,6 %). Skupno so se finančni odhodki povečali za 20,3 %, finančni prihodki pa zmanjšali za 3,1 %. Ob koncu leta 2010 so bila sredstva družb za 0,6 % manjša kot ob koncu prejšnjega leta. To je mogoče pojasniti deloma z oslabitvami sredstev in deloma z odprodajo tistih sredstev, ki jih družbe niso več potrebovale pri svojem poslovanju. V strukturi sredstev se je zmanjšal delež dolgoročnih sredstev (s 63,8 % na 62,0 %), predvsem deleža dolgoročnih finančnih naložb in opredmetenih osnovnih sredstev, povečal pa se je delež kratkoročnih sredstev (s 35,5 % na 37,3 %), predvsem deleža kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog. V strukturi obveznosti do virov sredstev sta se povečala deleža kapitala (s 35,6 % na 37,8 %) in kratkoročnih obveznosti (s 33,7 % na 34,2 %), zmanjšal pa se je delež dolgoročnih obveznosti (s 27,6 % na 24,7 %). Povečanje deleža kapitala in znižanje dolgoročnih obveznosti je bilo posledica spremembe pri enem večjem podjetju, brez katerega se je delež kapitala nadalje znižal za 0,3 o. t. Po podatkih iz letnih poročil zadrug za leto 2010 je 294 zadrug s 3.312 zaposlenimi izkazalo 0,5 mio EUR neto čiste izgube. V obdobju 2006-2010 se je z zmanjševanjem števila zadrug zmanjševalo tudi število zaposlenih. Zadruge so do leta 2009 izkazovale neto čisti dobiček (največjega v letu 2007), zadnji dve leti pa neto čisto izgubo (največjo v letu 2009). V letu 2010 so zadruge med izbranimi kazalniki poslovanja dosegle največji stopnji lastniškosti financiranja in dolgoročnosti investiranja ter največja koeficienta kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev ter dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog. V primerjavi z letom 2009 pa so izboljšale tudi druge kazalnike poslovanja. Proračunske podpore39 kmetijstvu Ob različnih ciljih, ki jih zasleduje kmetijska politika, se običajno na prvo mesto postavlja njeno prizadevanje, da rešuje dohodkovne probleme kmetijskih pridelovalcev, kar bo tudi osrednje težišče delovanja prihodnje Skupne kmetijske politike EU. Izhodišče slednje predstavlja prepričanje, da tržna prodaja v Evropi pridelane hrane v povprečju ne omogoča povrnitve stroškov njene pridelave, zato so za ohranitev in razvoj dejavnosti potrebne finančne podpore širše skupnosti. Skupna kmetijska politika je tako ena izmed ključnih ekonomskih politik EU, ki ji je v skupnem proračunu kljub zniževanju še vedno namenjen precejšnji delež sredstev (v sedanjem srednjeročnem obdobju znaša okoli 43 %). Po pričakovanjih strokovne javnosti naj bi delež v prihodnje kljub nadaljnjemu zniževanju podpor, tudi pod pritiskom Svetovne trgovinske organizacije, ostal relativno visok. Evropska komisija je konec lanskega leta objavila osrednji dokument za postavitev kmetijske politike v naslednji srednjeročni perspektivi, v katerem je podala strateške usmeritve in okvir mehanizmov reformirane politike, vendar ocen o njihovih finančnih posledicah še ni nakazala. Slovenija se je na dokument odzvala po široki javni razpravi in v svojih stališčih kot eno izmed osrednjih vprašanj identificirala prav problematiko nadaljnjih podpor. Te so namreč zaradi njihovega velikega prispevka k dohodku pridelovalcev za prihodnje kmetovanje velikega pomena.40 V Sloveniji je bilo v letih 2008 in 2009 dejavnosti kmetijstva namenjenih preko 400 mio EUR proračunskih sredstev letno, pri čemer je večji del zneska sofinanciran iz evropskih skladov. V letu 2009 je bilo za kmetijstvo v ožjem pomenu, to je brez kritja stroškov za opravljanje dejavnosti resornega ministrstva in njegovih organov v sestavi ter stroškov za gozdarstvo in ribištvo, porabljenih 404,3 mio EUR proračunskih sredstev. To je predstavljalo 4,4 % skupnih odhodkov državnega proračuna. Pri tem je bilo iz proračuna MKGP izplačanih 396,2 mio EUR, preostanek pa iz proračuna MF in proračunske rezerve, kot vračilo trošarin za pogonsko gorivo in pomoč za sanacijo posledic naravnih nesreč.41 Proračunska podpora kmetijstvu se je v zadnjih nekaj letih razmeroma hitro povečevala in se je v zadnjem desetletju nominalno skoraj potrojila. Rast je bila izrazita predvsem po vstopu v EU, ko se je povečevalo sofinanciranje ukrepov iz skupnih evropskih skladov. Slovenija je bila pri črpanju teh sredstev vseskozi precej uspešna, saj je njihov prispevek k skupnim proračunskim podporam, ki je bil pred vstopom razmeroma skromen, v letu 2009 znašal 57,4 %, do konca obstoječe finančne perspektive pa se bo skladno z dogovorom v predpristopni pogodbi še povečeval. Sredstva so večinoma in v približno enakem razmerju porabljena za dva stebra kmetijske politike. Osnovna stebra kmetijske politike, med katera je skorajenakovredno razdeljenih približno devet desetin sredstev, sta tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem ter razvoj podeželja in kmetijska strukturna politika, preostanek nja je negativ azlika med fin 38 Neto izguba iz finančnega delo prihodki in finančnimi odhodki. 39 Zaradi terminoloških razlogov uporabljamo termin podpore, ki zajema vsa sredstva iz državnega proračuna, sredstva EU, ne zajema pa sredstev, ki jih za ta namen dodeljujejo občine iz svojih proračunov. Prav tako v tem pregledu niso zajete podpore, ki izhajajo iz davčnih oprostitev in olajšav. 40 Dokument je Poročilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem (http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/index en.htm). Zaključki slovenskega posveta o tem dokumentu so objavljeni na spletni strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si/) 41 Celotna realizacija proračuna MKGP je v letu 2009 znašala 479,22 mio EUR. Podrobnejšo strukturo porabe povzemamo po Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2009, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije (http://www.kis.si/pls/kis/lkis.web). Tabela 13: Proračunski izdatki v obdobju 2000-2009, v tisoč EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Proračun MKGP 180.124 204.077 208.904 231.132 273.090 320.358 372.801 379.908 466.321 479.220 Stroški MKGP in organov v sestavi 30.264 36.941 37.192 41.018 45.762 44.510 49.078 52.878 53.942 54.737 Izdatki za gozdarstvo in ribištvo 20.531 20.231 19.217 20.397 22.256 22.950 23.850 27.357 26.849 28.271 Izdatki za kmetijstvo 129.328 146.905 152.494 169.717 205.072 252.898 299.873 299.673 385.530 396.212 Transferi za kmetijstvo iz drugih virov 15.141 24.995 19.546 20.389 23.498 12.109 15.757 14.225 12.036 8.070 PRORAČUNSKI IZDATKI ZA KMETIJSTVO, SKUPAJ 144.469 171.900 172.041 190.106 228.569 265.007 315.630 313.898 397.566 404.282 Razdelitev po skupinah ukrepov: 1. Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem 72.400 98.883 93.531 101.034 109.319 111.024 139.601 97.324 183.054 178.941 Ukrepi za podporo trgu 27.305 34.901 26.967 30.407 26.242 6.337 12.751 4.104 3.012 3.120 Izvozne podpore 26.841 34.454 25.403 29.443 26.030 5.772 4.095 2.505 835 813 Intervencijski ukrepi 413 447 1.395 934 179 81 6.992 22 73 31 Splošni stroški javnega skladiščenja 0 0 3 0 0 85 221 193 104 98 Podpore porabnikom 51 0 166 30 33 399 1.443 1.383 2.000 2.178 Neposredne podpore proizvajalcem 45.095 63.982 66.564 70.628 83.076 104.687 126.850 93.220 180.042 175.821 Neposredna plačila proizvajalcem 29.191 37.215 45.966 48.203 59.125 92.385 107.699 74.607 138.703 152.364 Neposredna plačila na enoto pridelka 0 0 0 0 0 5.079 10.776 18.136 29 12 Neposredna plačila na površino/ žival 29.191 37.215 45.966 48.203 59.125 87.233 96.923 56.441 17.617 19.040 Proizvodno nevtralna neposredna plačila 0 0 0 0 0 0 0 0 121.455 133.797 Nerazporejeno, vračila 0 0 0 0 0 73 0 29 -398 -485 Ukrepi za zniževanje stroškov 1.216 3.228 2.538 3.077 3.730 5.010 7.440 9.054 12.733 20.621 Odškodnine in druga izredna plačila 14.688 23.539 18.060 19.347 20.221 7.292 11.712 9.560 28.607 2.835 2. Razvoj podeželja in kmetijska strukturna politika 38.777 41.038 41.135 48.831 77.941 114.307 133.030 175.361 170.887 181.512 Ukrepi za izboljšanje okolja in krajine (izravnalna plačila) 19.971 22.995 29.252 27.102 32.991 69.015 66.854 91.721 110.342 94.236 Plačila za območja z omejenimi dejavniki 18.213 16.562 21.053 18.808 17.658 40.594 27.289 44.566 69.694 53.337 Plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe 1.758 6.433 8.198 8.294 15.333 28.421 39.566 47.155 40.648 40.899 Ukrepi za prestrukturiranje 17.229 13.579 7.941 17.463 38.110 39.677 61.288 81.323 57.655 75.216 Podpore prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev 7.967 8.078 4.743 7.767 17.614 27.807 48.384 71.020 26.072 33.762 Splošne podpore prestrukturiranju kmetijstva in živilstva 9.262 5.501 3.198 9.696 20.093 11.212 11.543 9.885 26.674 36.063 Podpore gozdarstvu 0 0 0 0 403 659 1.361 419 4.909 5.391 Ukrepi za spodbujanje razvoja podeželskih območij 1.577 4.463 3.942 4.266 6.840 5.615 4.887 2.316 2.890 12.060 3. Splošne storitve in podpora razvoju kmetijstva 33.293 31.979 37.375 40.240 41.309 39.675 42.998 41.213 43.625 43.830 Raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve 22.491 21.163 21.709 21.644 21.935 22.014 23.030 22.659 24.145 24.208 Raziskave in razvoj 1.568 1.705 1.675 1.536 1.614 1.518 1.799 1.847 1.958 2.066 Svetovalna služba 10.512 9.528 9.401 9.389 9.483 10.091 10.358 10.760 11.603 11.624 Kmetijsko šolstvo in infrastruktura 877 825 533 1.017 804 785 522 444 410 413 Strokovne naloge 9.535 9.106 10.101 9.701 10.034 9.620 10.351 9.609 10.174 10.105 Nadzor nad varnostjo in kakovostjo 6.808 6.436 12.217 14.244 14.473 12.814 14.832 14.363 15.383 14.946 Druge splošne storitve 3.993 4.380 3.449 4.353 4.901 4.847 5.136 4.191 4.097 4.676 Vir: KIS. Opomba: v tabeli so prikazana dejanska izplačila v koledarskem letu, ne glede na leto sprejetja določenih ukrepov. sredstev pa je porabljenih za splošne storitve in podporo razvoju kmetijstva. Podpore za prvi steber neposredno vplivajo na prihodke oz. stroške proizvajalcev, tako da politika z njimi posredno vpliva tudi na raven cen kmetijskih proizvodov. Sredstva so vse bolj namenjena neposrednim plačilom proizvajalcem, ki po zadnji reformi politike večinoma niso vezana na proizvodnjo42. V zadnjih nekajletih je v njihovi strukturi prišlo do precejšnjih sprememb, ko se je obseg za podporo trgu zmanjševal, za neposredne podpore proizvajalcem pa povečeval. Povečevala pa so se tudi sredstva za drugi steber politike, to je za razvoj podeželja in kmetijsko strukturno politiko. Prav ta politika, katere namen je izboljšati okolje in krajino, povečati konkurenčnost kmetijstva in živilstva ter pospešiti splošni razvoj podeželskih območij, se je močno uveljavila predvsem po vstopu države v EU. Za Slovenijo je izjemno pomembna predvsem zaradi plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko proizvodnjo, ki jih je v Sloveniji razmeroma veliko, ter plačil za okoljske ukrepe, ki spodbujajo trajnostno kmetovanje. Sofinanciranje politike iz skladov EU se je v preteklosti precej spreminjalo. V letu 2009 je pri tržnih ukrepih in neposrednih podporah znašalo 47 % (neposredne podpore bodo postopoma v celoti prešle v breme skupnih skladov), pri ukrepih iz okvira razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike pa kar 80 %. Pri tem je EU nekatere ukrepe, kot na primer izvozne podpore in intervencijske ukrepe, podpore porabnikom, zeleno trgatev in trajno opustitev vinogradov ter prestrukturiranje v okviru trga vina in sladkorja, financirala tudi v celoti. Podpore imajo velik vpliv na dohodkovnipoložaj slovenskega kmetijstva, saj k skupnemu dohodku prispevajo kar dve Slika 39: Proračunski izdatki za kmetijstvo sofinanciranje iz skladov EU v obdobju 1999-2009 in 450 400 350 E 200 > 150 100 I Sredstva EU I Nacionalna sredstva ■r Vir: KIS 42 Pri proizvodno nevezanih podporah tako ni več spodbude za pridelano količino. Podpor z značajem subvencij na proizvode, ki proizvodnjo spodbujajo, pa je malo in so večinoma namenjene reji nekaterih živali (največ govedi, manj pa drobnice). tretjini vrednosti. Delež subvencij v faktorskem dohodku43, ki je pred petnajstimi leti znašal manj kot desetino, z leti hitro narašča in je v letu 2009 znašal že 66,6 %. Subvencije so tako postale najpomembnejši vir dohodka kmetijskih pridelovalcev iz te dejavnosti, kar Slovenijo med državami članicami EU uvršča med deset držav z najvišjo odvisnostjo od proračunskih podpor. V primerjavi s povprečjem, kjer je bil delež v tem letu 47,1-odstoten, je odvisnost od subvencij velika, čeprav hkrati tudi primerljiva z državami, ki imajo podobne naravne razmere in strukturo kmetijske pridelave. Pri tem je najvišja odvisnost značilna za članice na severu, ki so praviloma usmerjene v živinorejo, najnižja pa za mediteranske države s pretežno rastlinsko pridelavo. V luči zasledovanja doseganja prvega cilja sedanje in prihodnje politike, ki je vitalna proizvodnja hrane, se zdi tolikšna in vse večja odvisnost dohodka od proračunskih podpor prevelika. Te so sicer nujne v prispevku k dohodku kmetij, povečevanju njihove konkurenčnosti na globalnem trgu in kompenzaciji težav na območjih s posebnimi naravnimi ovirami, pa vendar naj ne bi tako odločilno prispevale k obstoju dejavnosti. Kmetijska gospodarstva bi se morala manjukvarjati z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev podpor, precej bolj pa z optimalnim izkoristkom vseh naravnih in tržnih pogojev ter s povečano, a premišljeno proizvodnjo dosegati višjo raven dohodka predvsem iz prodaje na kmetijskih trgih. To bo tudi sicer v prihodnosti v globalnih pogojih delovanja postajalo vse pomembnejše za njihovo preživetje in nadaljnji razvoj. Slika 40: Delež subvencij v faktorskem kmetijstva po državah EU v letu 2009 dohodku 120 80 40 Vir: Eurostat. 43 Po ekonomskih računov za kmetijstvo, ki jih po metodologiji Eurostata za Slovenijo izdeluje SURS, je faktorski dohodek sestavljen iz vrednosti proizvodnje v prodajnih cenah, ki so ji prištete obe vrsti subvencij (na proizvode in proizvodnjo), odšteti pa vmesna poraba, poraba fiksnega kapitala in davki. Subvencije so le del podpor, ki so usmerjene v kmetijstvo. B 60 20 0 50 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Pomladanska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 5,9 6,9 3,7 -8,1 1,2 2,2 2,6 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.055 34.568 37.305 35.384 36.061 36.843 38.788 40.602 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.467 17.123 18.450 17.331 17.597 18.052 18.967 19.820 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 - - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 - - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.682 33.834 36.289 34.704 35.511 36.067 37.842 39.627 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.467 33.607 35.914 34.448 35.555 36.069 37.795 39.654 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 12,1 12,3 12,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,9 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,4 3,4 2,9 2,5 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 2,2 3,0 2,4 Inflacija2 , konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 3,0 2,7 2,2 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,8 6,9 6,7 6,3 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,6 -18,1 10,2 7,7 7,4 6,6 Izvoz storitev 8,6 13,2 16,2 -16,1 -1,1 3,4 3,3 4,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,8 -19,7 6,6 5,1 6,0 5,2 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,1 -20,9 7,7 5,2 6,0 5,1 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,7 -12,3 1,1 4,7 6,0 5,9 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2489 -526 -409 -865 -924 -606 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,1 -2,3 -2,4 -1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.752 38.997 40.008 40.851 42.8845 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,5 104,5 113,1 113,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,362 1,365 1,365 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,9 6,7 2,9 -0,8 0,5 0,7 0,7 1,0 - delež v BDP, v %4 52,8 52,7 53,0 55,4 56,2 56,7 55,8 55,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,7 6,2 3,0 0,8 0,8 0,6 0,6 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,1 20,1 19,7 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,1 12,8 8,5 -21,6 -6,7 2,9 4,5 3,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,7 28,8 23,9 22,3 22,8 23,1 23,2 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5Konec marca 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,8 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,3 8,1 8,0 9,7 -15,9 -29,8 -22,3 -21,6 -20,8 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,5 18,0 -2,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 7,1 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,3 8,1 7,9 10,1 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,4 -2,7 -9,5 -4,7 -11,2 -9,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -24,0 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 Stavbe 11,5 -22,6 -14,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -39,1 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,4 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,5 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,6 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,6 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,0 15,3 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,3 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,4 3,0 12,4 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 -7,0 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 8,9 3,3 -2,8 2,9 8,9 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 -19,3 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,7 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,0 5,6 3,6 -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -33 -34 -26 -24 -21 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -35 -27 -19 -13 -7 0 3 0 4 -34 -32 -27 -22 -23 v gradbeništvu 2 -50 -57 -43 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -54 -52 -49 -52 -47 -53 -49 v storitvenih dejavnostih 27 -13 -3 -20 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 1 -27 -28 -22 -22 -12 v trgovini na drobno 22 -13 7 -17 -17 -9 -7 -6 10 12 12 1 -20 -16 -18 -18 -16 potrošnikov -20 -30 -25 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -27 -25 -27 -37 -41 -30 -24 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -17,6 -16,8 -19,6 -1,8 4,7 -8,7 -1,3 8,3 9,2 14,4 10,3 6,9 13,7 5,0 5,8 5,2 13,9 15,2 7,7 7,1 - - 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,7 18,6 39,7 22,5 24,5 -1,0 41,5 -4,4 1,1 -4,6 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,7 -0,7 9,2 10,4 15,2 11,2 7,7 14,5 3,8 5,6 5,8 13,1 16,0 7,8 7,5 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,1 5,8 3,2 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -15,3 -23,6 -30,8 - - -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -17,3 -41,2 -53,4 - - -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -13,0 2,7 -7,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 8,9 3,7 9,2 10,4 4,6 - -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,5 0,1 4,4 5,7 0,9 0,5 - -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,6 20,1 13,4 19,7 19,8 11,4 10,3 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 8,0 5,6 1,2 4,2 3,6 11,5 15,9 10,3 - - 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,6 - -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,4 - -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,3 2,3 6,8 5,2 4,8 4,7 2,9 3,3 - - 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 - - -19 -13 -12 -14 -14 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 2 -2 -1 4 4 3 6 4 -58 -55 -55 -49 -49 -55 -56 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -55 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -10 -4 5 -5 -3 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -1 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 3 -6 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 9 13 10 14 12 13 11 12 -4 12 -4 14 17 -27 -17 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 945,7 946,1 945,3 945,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 866,0 863,2 860,8 859,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 37,8 38,0 38,0 38,0 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 314,7 311,8 309,1 307,1 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 207,0 203,6 201,2 199,2 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 87,5 87,8 87,5 87,5 V storitvah 509,1 513,4 514,3 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 513,5 513,5 513,7 514,0 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,3 51,4 51,5 51,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 113,7 114,0 114,2 114,1 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 776,6 773,3 770,5 768,5 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 707,3 704,3 701,7 699,8 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 69,3 69,0 68,8 68,7 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 89,5 90,0 90,3 90,6 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 79,7 82,8 84,5 86,5 Ženske 33,4 42,4 47,9 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 39,5 40,8 41,5 42,5 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,7 13,2 13,1 13,0 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 24,5 25,1 25,7 26,1 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 32,2 33,0 33,5 34,2 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 30,7 30,4 30,3 30,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 24,5 25,9 27,6 28,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 8,4 8,8 8,9 9,1 Moški 5,6 8,3 10,1 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 7,6 7,9 8,1 8,3 Ženske 8,1 10,2 11,6 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 9,5 9,8 10,0 10,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 13,4 6,8 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 2,5 3,2 1,7 2,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 1,1 1,1 0,8 0,8 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 7,5 8,2 7,4 7,0 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 3,6 3,7 4,3 3,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 2,5 2,4 2,2 1,9 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 14,2 12,0 13,9 14,5 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 77,5 77,2 77,8 78,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 81,1 86,6 75,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 74,4 74,2 92,6 92,1 90,6 87,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 7,9 9,8 9,7 9,6 9,3 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 9,3 10,0 8,8 8,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Po ZRSZ. 2009 2010 2011 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 2,0 -0,4 0,3 6,2 0,9 1,2 2,9 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 74,5 73,9 74,0 74,2 74,4 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 7,9 7,9 7,9 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2008 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 12 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,3 -1,9 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 1Do 17 trgovinskih partneric ; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem)in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,2 -1,2 3,2 4,0 4,1 3,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 3,1 2,9 2,0 0,6 0,0 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 Zdravje 2,9 4,0 2,1 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 6,3 6,1 5,1 4,8 4,7 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 HICP 5,5 0,9 2,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 Komunala 0,6 3,6 1,7 0,9 0,8 10,8 - - 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spremin 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,1 -0,7 0,0 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 1,9 1,7 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,1 5,1 4,4 4,2 3,2 3,0 2,6 2,5 -5,6 -3,5 -3,1 -2,9 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,7 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,5 7,5 8,6 8,6 7,9 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,2 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 8,0 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.489 -526 -409 -304 64 -235 -51 -107 -78 -64 -160 -166 -92 4 18 42 Blago1 -2.650 -699 -974 -156 -29 -228 -286 -135 -204 -174 -461 -283 -71 -67 -7 45 Izvoz 20.048 16.167 18.381 3.934 4.064 3.950 4.219 4.203 4.693 4.637 4.847 5.001 1.427 1.304 1.333 1.427 Uvoz 22.698 16.866 19.354 4.090 4.093 4.178 4.505 4.338 4.897 4.811 5.308 5.285 1.498 1.371 1.340 1.382 Storitve 1.493 1.114 1.057 239 311 296 269 234 299 261 263 235 87 103 112 96 Izvoz 5.043 4.301 4.363 918 1.049 1.272 1.061 925 1.071 1.260 1.107 1.019 334 344 348 357 Uvoz 3.549 3.187 3.306 679 738 977 793 692 772 999 844 784 246 241 236 261 Dohodki -1.030 -782 -597 -230 -200 -241 -112 -152 -130 -158 -157 -169 -76 -56 -77 -67 Prejemki 1.261 665 904 131 176 138 220 209 241 222 232 241 41 51 55 69 Izdatki 2.292 1.447 1.500 361 376 378 332 361 371 380 389 410 118 107 132 137 Tekoči transferi -302 -159 104 -158 -18 -62 79 -53 -43 6 194 51 -32 24 -11 -31 Prejemki 870 957 1.199 141 266 176 374 258 215 271 455 373 61 116 80 69 Izdatki 1.172 1.116 1.095 299 283 238 296 312 258 264 261 323 93 92 90 101 Kapitalski in finančni račun 2.545 220 567 -25 -57 129 173 89 258 204 16 280 -117 15 98 -170 Kapitalski račun -25 -9 6 -4 41 -4 -42 45 2 16 -57 -7 5 -2 -1 45 Finančni račun 2.571 230 561 -20 -98 133 214 44 256 189 73 287 -121 18 99 -215 Neposredne naložbe 381 -539 500 3 -415 -46 -81 -39 63 32 443 90 -132 -100 -255 -61 Domače v tujini -949 -121 -128 104 -260 35 1 -121 25 -25 -8 -33 -18 -74 -189 3 Tuje v Sloveniji 1.329 -419 628 -100 -155 -81 -82 82 38 57 451 123 -114 -26 -66 -64 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.625 1.949 874 1.151 2.293 307 1.106 503 -48 388 2.600 -95 1.005 263 -118 Finančni derivativi 46 -2 -90 -23 12 12 -2 -22 -65 -14 12 1 0 4 8 -1 Ostale naložbe 1.551 -4.021 -1.817 -988 -891 -2.112 -29 -1.063 -195 201 -759 -2.413 74 -888 20 -24 Terjatve -427 -273 740 746 -161 -1.053 194 261 -576 576 479 -1.444 70 -152 -730 721 Komercialni krediti -142 417 -234 62 166 -37 227 -228 -209 28 174 -301 -62 70 141 -45 Posojila -325 -29 143 40 -91 -23 45 -357 497 17 -14 -69 19 48 -62 -77 Gotovina. vloge 35 -587 736 638 -239 -1.004 18 848 -858 436 311 -1.075 127 -269 -808 838 Ostale terjatve 4 -75 94 7 2 12 -96 -2 -6 95 8 1 -15 -1 -2 5 Obveznosti 1.978 -3.747 -2.556 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.324 381 -375 -1.238 -969 4 -736 751 -745 Komercialni krediti -73 -459 391 -301 -105 25 -78 94 265 -63 94 182 30 -48 -32 -25 Posojila 1.869 -2.941 -984 -571 -1.331 -73 -966 -412 -189 -5 -378 -404 -464 -328 349 -1.353 Vloge 190 -318 -1.934 -858 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 441 -361 434 627 Ostale obveznosti -7 -29 -28 -5 6 -28 -2 72 -54 -1 -46 39 -4 2 -1 5 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 114 46 -13 20 62 -50 18 -11 9 31 -5 62 -11 Statistična napaka -56 305 -158 329 -7 106 -122 18 -180 -141 145 -114 209 -19 -115 128 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.809 442 461 407 473 403 455 442 509 n.p. 162 171 141 149 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.941 1.977 1.996 2.025 2.093 2.234 2.538 2.540 2.628 n.p. 695 646 652 698 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.488 1.474 1.568 1.482 1.620 1.533 1.666 1.621 1.668 n.p. 555 478 524 567 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.272 583 551 521 633 449 610 569 644 n.p. 249 190 187 175 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.025 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.035 3.002 3.306 n.p. 820 762 759 814 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.341 1.195 1.262 1.255 1.292 1.262 1.313 1.317 1.449 n.p. 453 437 416 408 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 10 11 12 10 11 12 -84 -136 -15 -55 87 -83 -20 -127 40 -44 -96 61 2 -54 -12 -68 -77 -16 -49 -140 23 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -20 -89 -27 -78 -133 7 -31 -96 -47 -141 -137 -183 -68 -119 -96 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.228 1.327 1.648 1.468 1.565 1.660 1.604 1.305 1.728 1.657 1.699 1.491 1.530 1.589 1.882 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.247 1.416 1.675 1.546 1.698 1.654 1.634 1.401 1.775 1.798 1.836 1.673 1.599 1.708 1.978 59 125 111 114 85 70 81 68 85 100 106 93 58 89 114 116 72 75 83 57 95 436 447 389 367 322 373 298 285 342 353 352 366 431 421 408 370 336 401 331 305 383 376 322 278 253 237 303 216 218 258 253 245 273 373 332 293 254 264 326 248 248 288 -96 -66 -79 -63 17 -65 -54 -54 -44 -48 -44 -39 -51 -52 -55 -51 -54 -52 -63 -62 -44 51 43 44 45 107 69 67 65 77 75 82 84 75 74 73 75 75 82 71 73 97 146 109 123 108 90 134 121 119 121 123 126 122 126 126 128 126 129 134 134 135 141 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 42 143 -1 -16 68 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 88 67 100 123 231 84 130 160 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 91 82 91 92 81 88 85 146 92 104 -66 92 95 -7 85 54 79 -44 132 15 111 124 -36 116 110 -173 79 -62 107 235 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 3 -63 -9 2 1 106 -64 91 94 -32 153 61 81 -99 130 19 107 132 -32 89 107 -176 142 -52 105 234 -40 27 -34 -17 -89 25 30 -47 -21 2 25 36 52 47 -67 105 253 86 -58 -20 168 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -38 -23 23 25 3 5 -33 -26 17 2 -62 8 21 -65 3 -18 8 -126 36 36 29 16 25 2 11 49 42 -34 131 236 84 3 -28 147 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -446 195 607 -201 98 82 -27 -102 69 182 137 1.136 -207 1.671 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 1 5 5 -2 -4 7 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.375 569 -257 -500 275 30 7 -44 238 -86 -600 -72 -1.138 318 -1.594 -656 719 -1.116 219 -349 323 150 64 47 -10 -628 62 711 -197 62 -162 -613 1.254 -1.016 401 -828 -6 85 -117 -68 -31 326 -3 -42 -183 -36 -87 -86 -9 198 -161 -101 -67 341 -207 42 -136 -58 72 -37 -8 48 5 -55 30 -332 418 17 63 128 4 -115 -36 1 21 -49 34 -55 -592 556 -968 292 -367 93 214 71 562 -399 -545 86 584 -471 324 -11 -542 865 -752 329 -652 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -5 26 -9 -4 14 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 505 -304 -490 904 -32 -704 154 176 75 13 -1.326 -121 -83 -765 20 -110 116 88 80 -246 -87 69 112 55 128 83 -31 -184 152 140 62 -107 -37 43 177 12 -30 -55 -159 32 -839 -39 -18 -355 -276 328 -241 -38 -20 53 -240 245 -384 -117 -99 -188 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 -7 -34 30 -18 27 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 -20 202 -77 -40 -79 -3 -34 48 4 -88 80 -172 -126 89 -104 -42 249 -63 111 33 -258 147 110 150 167 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 165 169 175 125 138 n.p. 722 552 751 782 730 581 657 724 853 802 855 882 877 712 951 920 926 782 885 896 n.p. 517 392 572 540 578 502 445 473 615 514 544 609 555 458 608 559 591 518 509 541 n.p. 170 154 197 218 208 207 121 148 180 213 217 180 179 148 243 187 224 233 147 168 n.p. 861 711 886 913 937 799 794 878 1.009 948 1.067 1.019 1.038 875 1.090 1.152 1.127 1.027 1.027 1.102 n.p. 434 381 441 447 433 413 357 389 516 416 448 449 439 405 473 484 524 441 421 448 n.p. 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2008 2009 1 2|3|4|5|6|7|8|9|10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.991 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.349 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.765 23.129 23.563 24.486 24.334 25.649 26.021 26.576 26.207 25.956 26.950 26.861 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.192 10.971 12.044 12.776 12.359 13.604 13.703 12.647 11.167 10.667 11.332 11.109 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.336 4.157 4.575 4.761 4.859 4.907 4.901 6.212 7.630 7.749 8.000 8.257 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 1.396 529 528 507 528 541 554 548 529 539 555 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 490 505 502 492 488 495 492 480 463 463 458 Čez noč 215 238 285 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 198 213 222 211 209 197 199 195 178 171 169 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 36 8 7 6 6 6 5 7 7 5 5 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 2011 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.794 21.777 21.774 21.782 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.453 2.401 2.371 2.350 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.742 6.504 5.179 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.493 35.381 35.616 35.430 35.931 35.991 35.989 36.004 36.709 35.736 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.349 5.269 5.271 5.475 5.043 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27929 27.077 27.358 26.819 26.696 27.486 26.765 27.628 27.235 28.129 27.080 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7976 7.934 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.192 8.814 8.483 8.724 8.477 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.336 10.496 10.550 10.583 10.375 591 569 577 532 504 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 453 434 426 438 436 450 496 705 465 491 462 456 471 463 452 453 449 444 261 238 240 241 250 270 299 513 283 307 277 286 291 285 282 287 284 286 142 141 133 137 127 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 43 45 48 52 55 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 7 10 5 8 4 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 -- 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 -- 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,43 5,71 5,45 5,40 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 - -- 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 - -- Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.601,7 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.365,6 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 195,9 229,5 192,1 291,4 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 433,1 423,8 423,9 424,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 2,4 2,3 2,4 2,6 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 7,9 15,8 27,9 22,6 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 424,3 316,7 436,5 445,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 12,4 8,2 8,6 7,4 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 0,2 0,2 0,3 0,2 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 209,7 48,0 50,6 59,8 46,4 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,5 3,9 15,5 10,4 8,2 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 0,8 0,2 0,8 0,9 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,1 1,0 0,6 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 61,8 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,8 70,6 39,3 77,0 34,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,7 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.899,5 569,3 580,8 532,6 539,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 312,7 374,0 318,9 325,6 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 547,1 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,6 212,7 202,2 203,1 207,1 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 312,4 41,7 1,9 4,8 4,4 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 2,3 2,7 5,9 1,9 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,0 571,1 761,3 603,8 583,7 Subvencije 476,5 597,9 581,9 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,1 31,3 54,7 40,9 27,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 487,2 643,7 483,9 492,1 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 161,2 51,0 56,3 71,2 62,1 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 3,6 1,5 6,6 7,8 2,2 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,9 65,6 84,1 87,4 87,5 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,1 17,1 27,8 68,0 22,7 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 32,4 24,1 39,1 16,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 2011 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,6 1.118,3 1.277,8 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,1 1.173,4 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,1 62,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,7 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,3 1.364,5 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,8 636,9 623,9 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,7 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,3 183,8 199,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,6 89,2 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,4 46,4 27,4 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 53,5 48,8 58,9 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 1,3 0,4 1,9 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,1 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, EIA - Energy Information Administration, GURS - Geodetska uprava RS, HDI - Human Development Index, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HPI - Happy Planet Index, IKT - Informacijsko-komunikacijske tehnologije, ILO - International Labour Organisation, IMF - International Monetary Fund, IMD - International Institute for Management Development, KIS - Kmetijski institut Slovenije, MF - Ministrstvo za finance, MG - Ministrstvo za gospodarstvo, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, NEF - New Economic Foundation, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, WEF - World Economic Forum, WWF - World Wide Fund for Nature Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo maj 2011, št. 5, let. XVII