Stran 86__________ANOELČEK__________Leto 26
J.E. Bogomil:
Bolezen.
'¦&ijiKffl|Pohorjev Lojzek je bi! bolan, Tožil \e, da ga Cf-O^uP ^0^ ž'ava m ^a 6a nirazi in da jesti ne ^^^    more. Mama so ga prijeli za Čelo.
»Danes boš pa ostal v postelp! Pa bo kmalu dobro!« so mu veleli mama.
Lojzek je ubogal. Saj tudi drugače ni mogel. Parkrat sc je prustopil po hiši, pa se mu je zavrtelo v glavi in opotckel se je, kakor bi bil pijan.
Lojzek je ležal v postelji, Pri omar'-. sc jc pa bratec Mihec pripravljal za Šolo. 0, da bi vi vedeli in videli, kako je bilo Mihcu hudo pri srcul Pa ne veste, zakaj? Zato, ker jc moral iti y šolo, Lojzck pa nc!
»Oh, ko bi bil še tudi jaz katerikrat bolan,« si m \e žclel Mihec, ^Kako bi bilo to prijetnol«                 1
K bolniku Lojzku so poklicati zdravnika. Po-vedal je, da bolezen ni nevarna. Nekaj dni pa da bo moral biti Lojzek v postelji, potem bo pa zopct zdrav. Nekaj je napisal zdravnik na Iistek, in Marica je šla s tistim listkom po zdravila. Prinesla je iz lekarne M stekleničico, napolnjeno z neko bledo tekočino.         M
»Po cno žličico na kosčku sladkorja trikrat na danf« sc je glusilo na listku stekleničice.
Mihec je že znal toliko brati, da je srečno raz-globil sladko vsebino tega napisa. In zopet si je za-želel, da bi bil bolan. Zakaj! 0h( trikrat na <\ftn slad-korja v usta! To ni mala dobrotal
Lojzku se je vzbudila želja po jedi.
»Kaj bi pa rad jedel, Lojzek?« so ga skrbno vpraševali mama in mu naštevali razna jcdila, »Malo pečenke, malo potice, orehov, pomarančo, jajček ...«
Leto 28___________ANOELCEK___________Stran 87     I
Sama sladka imena! S kaklno poželjivostjo je po- I slušal Mihec! Kako neumen se mu je zdel brat Lojzek, I ker je pri vsakem imenu odkimal in zategnil: »0, nel*      |
»Bedak!« si jc mislil natihoma Mihec. »Koliko dobrega bi lahko pojedel, če bi hotel! Ko bi bil jaz bolan, bi kimal vse drugače. Za vsa dobra jedila bi      , mamo prosil, pa bi tudi vsa jedila dobil. Ohl«                I
Lojzek si je izvolil skodelico tople juhe. Brž so     1 mu jo  mama napravili.  Lojzek  jo  je  pokusil,  prav     ] malo použil, več ko polovico pa pustil. Bolniku se       ' namreč le počasi vrača slast. Oh — je zdihoval Mihec — ko bi bil jaz na njegovem mestul
»Da bi bil že vendar enkrat bolan!«------
Kar si je želel, je res prišlo. Lojzek je okreval, Mihca je položilo. In trdo položilo!                              i
Zdaj je bilo pa vse drugače. Mihec se še zdaj     I spominja tistih hudih dni.  Glava mu  je bila  težka      I kakor še nikdar. Sedaj ga je stresal mraz, pa ga je     I spet začela kuhati vročina. Noge mu niso hotele več služiti; v rokah ni imel čisto nič moči. Mama so mu ponujali vsc mogočc dobrote, a Mihec je odkimaval     J na kralko:  »Saj ne morem, saj ne morem, mama!«     I Še zdravila je užival le s težavo. Mar mu je bil zdaj sladkor! Komaj, kotnaj je čakal, kdaj bo zopet smel iz hišc vun na toplo solnce. Kdaj bo pa šele smel s tovariši v solo!
Mihca je bridko izučilo, kaj je postelj in bo-lczen.