Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — No, kaj je s konferencami Dunajskih in Peštanskih ministrov? — Nič še! — to je na kratko ves odgovor. „Pol. Corr." je sicer te dni svetu oklicala, da so se ministri v nekterih točkah porazu« meli, v druzih pa ne. Ti drugi — in to najvažnejši točki — ste pa: potrošarina (Verzehrungssteuer) in pa banka. Magjarsko žrelo ni nikoli dosta sito, zato mu ni zadosti, doseglo kar je že po nesrečni pogodbi leta 1867. Neki tukajšnji list piše, da cesar te dni ni — kakor je objavljal neki telegram — sprejel predsednika OgerskegaministerstvaKolomana Tisze, ampak ministra a latere barona Wenkheima, da mu razodene svojo odi o ko. To pa je, kar Peštanske politiške kroge najbolj iznemirja, kajti oni tolmačijo ta dogojaj tako, da Koloman Tiszaje padel v nemilost pri kralju in da njegovemu ministerstvu je ura odbila. Zato se te dni že mnogo govori o novem kabinetu Wenkheimovem, drugi pa dvomijo, da bi Wenk-heim, ki se je solidarno zvezal s Tiszinim kabinetom, spreten bil o sedanjih še hujih razmerah sestaviti novo ministerstvo. Ni tedaj čuda, da nekako osupnjeno vse čaka, kaj bode? — Vsak Avstrijan pa, ki noče, da pogine Avstrija, vidi edino mogočo pomoč le še v tem, da nova, stanovitna pogodba z Ogersko je po vse nemogoče, dokler se ne odpravijo hibe in napake dualizma 1*67. let*. Saj se vendar vsak dan jasneje kažejo one hibe in napake, ne ravno zato, da se je Avstrija razcepila na dvoje, ampak o tem, kako se je rezcepila. Bile so in so še dandanes v Evropi in drugje države z napačnimi podlagami, ki ne morejo za* večne čase obstati; al ljudstvo, nadjaje se boljih časih, trpi te napake mirno, zato, ker si jih je samo naložilo. Al pri nas v Avstriji ni bilo tako! Zoper voljo najvažnejših faktorjev starodavne Habsburške monarhije, brez silne potrebe, se je država raz-kosila na dvoje. Zato imamo zdaj cele gore zaprek in težav pred seboj, ki jih ne bode odstranila ne modrost Auerspergova ne Tiszina, pa tudi nobeno drugo ministerstvo ne, dokler bomo novo hišo hoteli zidati na krhke fundamente leta 1867. Zdaj zdaj kličite De-aka iz groba: naj vam svetuje, kako rešiti državo iz zadreg , kterim duševni oče je on! Za Boga! Noben Avstrijan ne more hvale vedeti Magjarom, ako se ozre na politiko Deakovo v notranjih, in politiko Andrassvevo v zunanjih zadevah Turškega v prasanja. Fiasko tli in tam!
— Dopisnik ,,Augsb. Allg. Ztg." zagotovlja, da ministerstvo namerava, junija meseca za kratek čas pozvati državni zbor na Dunaj, in sicer v ta namen, da se rešijo one točke trgovinsko politične pogodbe med Avstrijo in Ogersko, za katere je treba zaslišati državni zastop takraj in unkraj Litave. Mi pa mislimo, dokler „Ogerako vprašanje" ni rešeno, so vsej te novice le govorice.
Koroška. V Celovcu so pri zadnjih volitvah za mestno starešinstvo spravili Slovenci tri svojih mož v zbor, med temi tudi znanega g. prof, Einspielerj a.
137
Ta zmaga nemške liste zel6 jezi, ker svojim očitajo nemarnost; mi pa mislimo po pravici* daje to veselo znamenje, da slovanski duh tudi na Koroškem prodira, ker so se Slovenci zdramili in se jeli zavedati.
Hrvaško. Iz Zagreba. — Tudi Hrvate nismo zaostali čestitati Palackemu o dovršenem velevažnem zgodovinskem delu. Čestital mu je naš župan gospod Ivan Vončina v imenu mesta našega; čestitala mu je akademija jugoslovanska; čestitali so mu drugi mnogobrojni rodoljubi  Zagrebški.
Iz Turškega bojišča. -~ „Ves trud zastonj", si mora misliti Andrassv in glasno klicati Evropskim vladam: „diem perdidimus, amici", kajti kar so vsi skup opravili s posredovanjem, je manj ko nič. Ustaje plamen je prodrl skoz streho, po vseh Turških provincijah že vrč in Turčija nima nobenega sredstva več potlačiti ustajo, sebe rešiti popolnega razpada. Do tega spoznanja so zdaj prišli celo nekdanji iskreni prijatelji in zagovorniki Turčina. V Turških kasah ni niti vinarja več, dohodkov nobenih , celo pod kralj Egipčanski je odpovedal tribut, vojakom manjka vsega, ker že več mesecev nobenega plačila niso dobili. Vsied tega in v bojih z ustajniki jih je dozdaj samo v Hercegovini poginilo nekai' čez 23.000. Tedaj brez denarja, brez kredita mora Turčija propasti sama ob sebi, če prav k temu nobena Evropska moč ne pripomore, razdjala jo bo sama ustaja in nihče ne bo mogel tega zabraniti ali Ustaviti.— čete ustajnikov se čedalje bolj ninože, pri zadnjih bitkah krog Nikšiča jih je bilo po poročilu te-penega Muktar-paše nad 15.0()0 mož, med njimi mnogo Črnogorcev; ti so turške čete zagnali v beg, vzeli jim vse, kar so hoteli spraviti v trdnjavo Nikšič, in jih jako veliko pobili. — Nič bolje se ne godi Turkom po Bos-niji, kjer jih čedalje veče čete ustajnikov povsod nazaj potiskajo. Zato so pa na vso moč razkačeni in uganjajo grozovitosti nad kristijani, kolikor jih v pest dobe; v Serajevem so oni dan zažgali deset hiš. Beguni še zmiraj čez mejo vhajajo pred besnimi Turki, ki so nedavno cel6 na Avstrijsko stran streljali in ranili nekaj Avstrijskih vojakov ; a ti so jim krepko odgovarjali in ubili 8 Turkov, nekaj pa jih ranili. B »renski ustajniki zdaj merijo na to, da bi se združili s Elercegovinskimi in tako v zvezi in dogovorno operirali.
Sicer pa — kakor beremg v poročilih iz Bosne po uradnih listih — je v Bosni vse v veliki nevarnosti. Turške gosposke so ob vso veljavo, vojaki že svojih viših ne ubogajo, vsak Srb, ki se prikaže, je glede življenja v nevarnosti. Pri takih razmerah — sklepajo uradni listi — Turčiji pač ne bo pomagalo, če se spravi tudi črna vojska za vero na noge, kajti povsod je denar glavna stvar, ravno tega pa Turčiji povsod manjka. Na papirji je sicer 750.000 vojakov zapisanih, a v resnici jih je vseh skup komaj polovico, pa po vseh deželah razstavljenih. — Proti Orni gor i je ob Sku-tarskem jezeru (v Albaniji) izdatna vojna na straži, na Kandiji in druzih otokih jih je okoli 40.000, velika četa tudi ob Srbski meji. Tedaj je vsa vojna moč strašno razkropljena. — Srbija, ki je do zdaj bila mirna, je vkljub Andrassvevem/pritisku in žuganju jela marširati; kakor poroča nek telegram Dunajskemu ,,Tag-blattu", se je imelo 25. dne t. m. vzdigniti 100.000 mož proti meji in 28. dne t. m. se ima pričeti vojska. ~ Gospica Markus je naredila oporoko (testament), v kateri zapusti vse svojevpremoženje Srbiji, sama pa se podd zopet v boj. — Črnogorski knez je neki s Srbijo dogovorjen, da oba isti dan planeta nad Turka. —- Vse to kaže,   da bo Evropski zemljevid kmalu pre-
drugačen, od Turčije bo vsak kaj dobil, le Avstrija težko kaj, ker je Andrassy zamudil najlepšo priliko in Avstrijo spravil pri Jugoslovanih ob vse zaupanje. — S pribeglimi so začeli Avstrijski uradniki trdo ravnati. Ne le, da so mejo p< vsod zaprli, da je tedaj jako težko t je in sem priti, tudi sicer ne v obilnosti, a vendar za-rad življenja v varnosti na naših tleh živeče pribegle ravnajo in priganjajo vedno nazaj pod Turško oblast zagotavljajo jim, da se jim ne bo nič zgodilo — čeravno je z Avstrijske zemlje večkrat lahko videti unkraj meje na kolih nataknjene kristjane. Ali beguni se branijo iti nazaj, ker predobro vedo, kaj jih unkraj meje čaka.
Zadnji čas je vzbudila veliko pozornost novica, da se bo nadvojvoda Albreht podal v trdnjavo Petervar-dinsko ob Turški meji, da jo ogleda. Pristavek vladnih listov: da to potovanje nima nikakega pomena, ampak da je le navadno vojaško obhojevanje, — je naredil ravno nasprotni vtisek, kajti brez posebnega namena ali vzroka potovanje vojaškega nadpoveljnika Avstrijskega o sedanjem času k turški meji gotovo ne bo.
— No, še ta nesree*ča naj pride čez Evropo! Časniku „Pol. Corr." se iz Carigrada piše, da človeška kuga žuga Evropi iz jutrovih dežel. Turčija, vsak dan tepena na bojišči v Bosni in Hercegovini, je zgubila že toliko armade , da zdaj iz kotov svoje države išče vojakov in tedaj tudi iz Azijskih svojih dežel nizame in redife. Mahoma je počil glas, da tudi iz Mezopotamije mora armada v Evropo. Ondi pa hudo razsaja kuga ravno zdaj, posebno v Bagdadu in Hiliahu; v vsakem teh mest vsak dan za kugo umerje po 200 do 250 ljudi. — No, še to nadlogo naj prinese Andras-syeva politika v Evropo, ki je že sila veliko stroškov s tem imela, da napravlja zdravstvene kongrese in posvete, kako kugo in kolero odvrniti od Evrope, zdaj pa bi se jej široka vrata odprla po Turških hlačmanih !
138