Druziga natisa. Založil in prodaja Janez GI I O n t i n i. V natis teh pesem so milostivi knez Ljubljanski Škof, 31. Grudna 1832 dovolili. IN'OjCdO^le, k p e r v i m u natisu. JEred tremi leti sim vam, ljubi pevci in pevke! ■©podal nedeljske pesmi, vzete iz Evangelija ^ vsake nedelje med letam, s temi serčnimi željami, de bi se vernih serca bolj od posvet¬ nima odtergale, se na perutih petja k svojimu Stvarniku povzdigvale, per plamenu svete lju¬ bezni in božjiga spoznanja vnele; de bi božja služba z veči gorečnostjo obhajana, in tako čast našima Boma in Gospoda Jezusa Kristusa po- vikšana bila. Iz ravno tema svetima namena vam zdej podam pesmi v gadove in praznike celima leta, katere sim tudi, kakor nedeljske, s cerkvenimi molitvami previdil. Tudi sim pre- skerbel viže, kakor per nedeljskih pesmih, po katerih se imajo te pesmi peti, in tako za po¬ trebe bravcov, pevcov in paslušavcov po svoji moči vse storil. Petje ni samo dar božji, razločeno od go¬ vorjenja, ampak ima v sebi večji moč, kakor vsa zgovornost. Petje namreč tolaži žalostne IV — serca, napolnuje s svetimi občulljeji, odganja hude misli, razdeva moč hudičevo, odpera stu¬ dence sladkiga veselja, navdaja z božjim miram, navdihuje z željami pobožnosti, nas poterduje v zopernostih sedanjiga življenja, in nagiba s. Duha, de se k nam perbližuje. Zato je cerkev božja od pervih let petje v svoje opravila, v božjo službo vpeljala, in tajisto še vedno s pravo skerbjo ohranuje, de bi nam, vernim, bilo k duhovnimu pridu. Kako lepo pesem so peli Izraelovi otroci po iz-hodu iz Egipta, kadar jih je Bog iz rok sovražnikov očitno rešil, katere je v morji po¬ topil ; Izraelci pa so s suho nogo skozinj šli. Pojmo Gospodu, so peli; zakaj on seje slove- čiga in častitljiviga skazal, konja in jezdica je v morje vergel; Faraonove vozove in njegovo vojsko je v morji potopil; njegovi nar gorši po¬ glavarji so v rudečim morji potonili. Sovražnik je rekel: Jest se bom za njimi spustil, in jih bom zgrabil, ta rop bom razdelil in svoje serce ohladil; svoj meč bom izderi, in moja roka jih bo pomorila. Ali tvoj veter, Gospod, je po¬ tegnil, in morje jih je pokrilo, oni so se pogrez¬ nili kakor svinec v tih silnih vodah. II. Mojz. 15. David, zares mož po volji božji, je velik in imeniten zavoljo svoje serčnosti, modrosti in pravice; vender pa še bolj zavoljo svojih svetih — v — pesem, katere nam odpro studence njegove no¬ tranje moči, katera je izvirala iz prave žive vere, nepremaknjeniga zaupanja in ponižne ljubezni do Iloga. Le berite njegove pesmi, imenovane psalme, bote vidili, s kakšno britkostjo svoje grehe premišljuje, ves oplašen in pobit, ne ve kam se oberuiti, ako se ga Bog ne bode usmilil; kako se zopet na Gospodovo dobroto zanaša in se zaupljivo tolaži, kako po otročje njega prosi in se mu perporočuje; s kakšno krotkostjo se božji volji podverže in z grehi zaslužene kazni prenese, kako skerbno odganja britko žalost od svojiga serca, de bi ne obupal; kako ljubezen do Boga budi v sebi in jo ponavlja; kako v živo spozna dobrote božje in je hvaležen, kako nič se nad srečo hudobnih ne pohujša, kako vemo povsot vidi perst božje vsigamogočnosti; kako se z revne zemlje, iz doline solza k nebesam povzdiguje; kakor se povzdigne oplašena tiča na višave, na visoko drevo, tako ta kraljevi pevec v premišljevanji in zaupanji Sionske gore svoj počitek najde. Te pesmi je rekel pred šotoram Gospodovim peti, in je k temu namenu tri verste pevcov postavil; in ravno te pesmi so bile tudi v tempeljnu ohranjene, kadar so bili darovi Bogu k časti perneseni. Kaj bom rekel od visoke pesmi kralja Sa¬ lomona, ktera je popisovanje prečudne ljubezni Jezusove do cerkve, njegove neveste? kaj od žalostne pesmi preroka Jeremija, kteri je nad VI — razdjanjem Jeruzalemskima mesta milo jokal? kaj od vesele pesmi treh mladenčev v Babilon¬ ski peči? kaj od duhovniga poskakovanja Caha- rija, očeta sv. Janeza kerstnika? kaj od pre- čiste device matere Marije, ki je svojo teto Elizabeto obiskala: Moja duša povikšuje Gospo¬ da, in moj duh poskakuje v Bogu, mojim Zve¬ ličarji? Ali se ni nje duh v Boga ves vtopil, ves odvezan od vsih pozemeljskih zvez? Ali nam ni sladko petje nebeških duhov znamnje, de je vojvod miru, vir veselja, oče prihodnjih časov na svet rojen? De bi se tudi mi v duhu veselili, temu novemu kralju hvalne pesmi peli! Torej so že pervi kristjani per obhajanji svetih skrivnost, ali pa tudi po zavžitku časnih darov prepevali, in se s hvaležnimi pesmimi Bogu in Jezusu perporočevali, pa tudi med de¬ lam ali po potih prepevali. De bi se to per božji službi bolj spodobno godilo, so v Antiohii psalme nasproti prepevali, kterim je sveti Am¬ brož predpevke naredil, kakoršne še dan da¬ našnji imamo. Tudi s. Efrem je nekaj svetih pesem za duhovno opravilo zložil; tudi Prudenci okoli štiri sto let po Jezusovim rojstvu in drugi sveti pevci so k duhovnima dobičku, k svetimu poskakovanju, k obujenju zaželenih sladčic, k povzdigovanju serca pesmi skladali. Cerkev ima tukej na zemlji svoje prijetno petje, ktero se ni veliko spremenilo in ni ne- — VII — halo, če se je tudi veliko drugih reči prenare- dilo in še zdej so psalmi, pa tudi druge pesmi nam zelo prijetne in petje bode v cerkvi vedno ostalo, dokler se ne bomo vsi verni s pevci na sveti gori Sionski v nebesih združili, dokler ne bomo pili per potokih Zveličarjevih, dokler ne bomo neprenehama Bogu in Jagnjetu peli ne¬ beške Aleluje. Sveti Janez Krizostom v pridigi v en in štirdeseti psalm tako govori od petja: Ker je Bog vidil, de je človek k dobrimu tožljiv, in v djanji zanikern, de hitro upeša, je hotel delo prijetno narediti in trudnost pomanjšati, ter je prerokvanje s petjem sklenil, de bi nas viža k petju in med petjem mečila. Nobena stvar naše duše tako ne povzdigne, od pozemeljskiga ne loči, od telesnih zvez ne reši, z ljubeznijo do prave modrosti ne napolni, de vse posvetno za¬ ničujemo, kakor petje svetih pesem. Naši na- tori je petje tako perrojeno, de otroke, kadar jokajo, in so žalostni, s petjem utolažijo, in zdajci zaspe. S petjem si popotniki na poti, kmetje, kadar grozdje obirajo in vino tlačijo ali kaj druziga delajo, mornarji, kadar se čez morje peljajo, ženske, kadar predejo ali tkejo, po¬ sebej ali skupej kratki čas delajo, de na težo dela pozabijo in tajisto lože preneso. Ker nam je veselje do petja perrojeno, de hudič kakih gerdih in ostudnih pesem ne za- — Vlil — trosi in ž njimi naših sere ne popači, je Bog psalme dal, de imamo od njih duhovni prid, pa tudi kratek čas: zakaj iz posvetnih pesem pride žalost in škoda, in veliko težavnih reči, katere narede dušo slabeji in bolj mehkužno, iz duhovniga petja pa izvira velik dobiček, po¬ svečenje serca in prava modrost, ker sveti Duh hitro v serce pevčevo perleti. V mestu Filipah sta bila sv. Pavel in Sila njegov tovarš v ječo veržena ; tako se bere v Apost. djanji Kj. postavi, in varil je nju noge v klado djal. O polnoči pa sta molila in Boga hvalila, in jetniki po ječi so ji slišali; na en¬ krat pa je velik potres vstal, tako de se je ječa iz tal tresla, in zdajci so se vrata odperle in vsih železje je odjenjalo. Poglej, pravi zgo- rej imenovani učenik, naglo in očitno moč petja. Ce sta bila tudi v kladi, v ječi, med tolovaji, nista vender nič škode terpela, ampak še druge s svojo močjo raz.svetila; petje je duše jetnikov, kateri so poslušali, spremenilo, de so od vsih verige odpadle; pa ne samo njima je bilo k po- tolaženju in jetnikam k prostosti, ampak tudi varhu k zveličanju; zakaj on jih je potem iz ječe izpeljal, jima rane spral, ji z jedjo poživil, verval besedi, katero je iz nju ust slišal, in tisto noč z vso svojo hišo keršen bil. Pravi pa nam sv. Pavel: „Učite in o- pominjajte se med. seboj s psalmi, s hval- — IX — nimi pesmimi, pojte Bogu v svojih sercih", (Kol. 3, 16.), to je, razumno, ia ni zadosti, hesede z jezikam izgovarjati, duh bi pa povsot drugot letal, temuč, de duša sliši besede jezi¬ kove. S. Avguštin pa pravi: Pojte z jezikam, pojte s sercam, pojte z življenjem, mi ne po¬ jemo takrat, kadar glas dajemo; je tudi notra¬ nje petje za dušne ušesa; z ustmi pojemo, de se budimo, s sercam pa, de Bogu dopademo; nekteri pojo z ustmi, s sercam molče; drugi z gerlam molče, pa s sercam pojo. Pojte torej, preljubi pevci in pevke, svete pesmi; verzite od sebe tiste posvetne popevke, s kterimi vrage kličete, angela varha odganja¬ te, dušo ranite, vest obtežate; pojte jih sami sebi ali drugim; doma ali na delu, ob delav¬ nikih in praznikih, de bote deležni duhovniga dobička. Sam sveti Avguštin pove, de je bil še inerzel in prazen gorkote, božjiga duha; ali kadar je v cerkvi slišal hvalno in duhovno petje, je bil ves omečen; tako tudi vi sami ali pa drugi, bote s peljem zbujeni k pobožnosti. Iz ravno tega namena je petje po cerkvah, kadar se Bogu služba opravlja, ne de bi vašim ušesam dobro djalo, temuč, de bi vas v glo¬ bočini serca prijelo, k božji hvali povzdignilo; le tisti kristjani, kteri nimajo duhovniga poču- tenja, in iz cerkve tako merzli pridejo, kakor vanjo gredo, ne bodo teh besedi razumeli, ne bodo pesemskih besedi radi poslušali, nikoli pre- X mišljevali; pa (udi od molitve, ktero sicer z be¬ sedo zelo čislajo, ravno tako malo dobička imeli, kakor od petja. Prosim te torej, ljubi brat ali se¬ stra , vsaj enkrat prevdari navadno pesem per sveti maši: Pred tronam tvoje milosti tvoj verni ljud kleči i. t. d., menim, de bo popred evangeli, preden boš ves odrezek premislil, če boš koli- kaj prevdaril, kar vsaka beseda v sebi ima 5 tako je per vsi pesmi, tako per vsaki duhovni pesmi. Nikar ne zamudi tega velikiga studenca duhovne tolažbe, katero je Bog dal in posvetil, katero so svetniki v navadi imeli, in katero je cerkev v božjo službo vpeljala. S. Pavel nas k petju lepo opominja, rekoč: „Govorite med seboj v psalmih, v hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih sercih, in dajajte vselej hvalo za vse Bogu in Očetu v imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa". Ef. 5. Kar pa ne bodete mogli razumeti, vpra¬ šajte svoje duhovne pastirje, kateri vam bodo radi razložili, in spomnite se mene v svojih molitvah. Na Jančim na svetiga Miklavža dan 1831. In deleč od tod, Iz močniga piša Pozdravljena bod’: Ob tebi le sadne Drevesa stoje, De močne in hladne Viharje tope. Poglej na višave, Kar pelje oko, Na polja širjave, Boš vidil tako: Nebes visoeine, Snežene gore, Globoke doline In ravno polje. — 12 — Preljubljena mali Simi porodi, Gospodu ga dali, Keršansko redi. Je pasel in palil Per cedi vesel, Očeta razžalil, Ker glasno je pel. Ljub’ oče skazvali So radi nebo; Tam gori, so djali, Nam boliši bo. „ Vse.bode dobljeno, K’ nebesa dobiš; Vse bode zgubljeno, Ce dušo zgubiš. “ Bogu se zročili, V Gospodu zaspal’; De b’ gori prosili, Pomoči poslal’! Gospodova roka, Zaupanja vir, Obvarje otroka, V serce mu da mir. Glej, majhino mesto, Pak umili ljudi, Se brumno in zvesto, Duha mu budi. Mladeneč odraša, 13 — Že mnogo presod', In ffedolžni otročiči! Lepo pozdravljeni! Izvoljeni fantiči, V svet’ raj postavljeni! Nedolžnigg kardela Lepota zabliši, ’Z nebeškiga veselja Vsim vernim zadiši. 2 . V Jeruzalem perpelje ’Na zvezda modre tri; Iz jutrove dežele So v mesto k kralju šli. — 63 Herodeža vprašali Po kralji novima, De bomo darovali Gospodu svojimu. 3 . Zdej kralja vsi poglejte; Prepade, obledi; Učenim prav’: Povejte, Kje se ta kralj rodi? Ta kralj je v Betlehemu, Učeni povedo; V prerokih (o beremo, De tamkje rojen bo. 4 . Le v Betlehem vi pejte, Tako jim kralj pove; Nazaj grede povejte, De vsak za Dete zve’; De b’ njega tamkje molil, Iz serca sam želim; Za kralja njega zvolil, Tje v Betlehem hitim. 5 . Kaj praviš , kralj nevsmiljen’! Al’ serca Bog ne vid’? Hinavec! si persiljen Lažnjivo govorit’? 64 — Pa grozovitost tvoja Ne najde Jezusa, Ga od morije, boja V egipt peljala sta. 6 . Pa brumnih modrijanov Iz Betlehema ni; Sam Bog jim je obranil, Al’ sveti angeli. Herodež vse perpravi Natiharoa skrivej, Kako kraljica spravi Od sebe narpoprej. 7 . Nabrušeno orožje , Perpravtjen z rabeljni, Vmoriti Dete božje Nobene gnade ni. Od serda in od jeze S kervavimi rokam’, Tečejo, de se trese Njim zemlja pod nogam’. 8 . Poslušaj mesto mene: Od tebe Jezus gre; O jojl pomoč’ nobene, Kjer rabelj dur’ odpre. 65 Iz Betlehema, Rame Se sliši vpitje, jok, En glas se skupej vzame Od mater in otrok. 9 . Zibeli, postlje, hiše Ognus’ otročja kri; Oh, rabelj vse preiše, Nevsmiljeno vmori. Oh Rahel tuli, joka, Zdihuje, omedli, Serce ženam popoka, Fantičev ljubih ni. 10 . O stran od Betlehema, De vsmili se Bogu, Kaj lepšiga povemo, De zdej so v kraj’ miru. Tam s kronami igrajo Terdo zasluženim’; Pa tudi nam jih dajo, Do konca skušenim. Molitev. Otroci oznanili So, Jezus! tvoje ’me: Še niso govorili, Pa za-te smert store: Dolinar, pesm. 5 66 Zateri grešno gnanje, Od štrafeng nas odreš’, De kaže verno djanje Zvesto, kar zapoveš. V god obrezovanja Gospoda ua- šiga Jezusa Kristusa. i. e zopet novo leto , Premisli, moj kristjan ! De kmalo pride žetev, Le hitro zadnji dan. Torej zdej perpravi Se v pokori pravi, De prideš v dobri stan. 3 . Naš Jezus je zapustil Nebes obilno čast, No vse grenkost’ okusil Za greha gerdo slast. Jezus kri preliva, Naše grehe zmiva, Očetu če dopast’. 3 . Nevsmiljena postava Preroka Mojzesa; — 67 — V rudeči kervi plava Nedolžnost Jezusa; Lica so vse blede, In namest besede Studenci od solza. 4 . Al’ takrat ni skopnelo Teb’ materno serce? K’ se tebe je prijelo Preljubo Detice. Nisi raj’ zbežala, Kakor Dete dala V vse bolečine te? 5 . Kristjan! jest sama hočem Postavo dopolnit’; Solze scer vedno točim, Pa vse to mora bit’, Tu je že orožje, S tim če Dete božje Zdej svojo kri prelit’, 6. Kaj delaš, o Devica. Se tebi nič ne smil’? O Jagnje! o Dušica! Kaj li te bo scelil’? Nočeš odnehati, 5 * — 68 — O ti terda Matil Si kakor terda kost. 7 . Jez ljubim in ljubila Sim Jezusa zvesto, No vselej mu služila Bom rada in skerbno: Zdej ga obrezujem, Jezusa 'menujem, Dam Detetu vezil’. 8 . Ime to zaslužiti, Je prišel on na svet, Britkosti hoče vžiti, Veliko če terpet’; To kri zdej poberite, Angeli, nesite Jo v sveto visokost. 9 . Vzem’, Oče, Bog nebeški 1 Kri svojiga Sinu, Ker nima rod človeški Teb’ Ijubšiga daruj Raj’ bi svojo dala, Martro, smert prestala, Pa tol’ko vredna ni. — 69 — 10 . Al’ tebi ni zadosti, De v revšini ležiš? De per živin’ perprosti Se v mrazu prehladiš Nas želiš dobiti, K sebi pervabiti, O Dete miljeno? 11 . O Jezus ljubeznjivi! Za nas tol’kanj terpiš Nam stvari omahljivi Tolažbe podeliš; Tebi se bo dala Vredna čast in hvala Vse ure no vse dni Uolltev. Marija je rodila Odrešenika nam, De b’ še za nas prosila Per svojim Sinu tamj De b’ se veselili, Ker smo zadobili, Življenja vojvoda. 70 — T god svetih treh kraljev, ali raz- glašenja Gospoda našiga Jeznsa Kristusa. 1. <^bu«li se, Jeruzalem! Danes ’z spanja svojiga, Luč se sveti v Betlehem’, Sprejmi svojiga Boga. Poskakuj veselo zdej, Na pokrajne zemlje glej; ’Z Ese, Sabe ti zlato, Miro in kadil’ neso. 2 . Prerok Izaija prav' To pred sedem sto že let’: Ta bo naše grehe spral, Kter bo ajdam razodet. Razveseli se, kristjan! Ker na ta presrečni dan Jezus je od angelov Moljen in nevernikov. 3 . Prebivavci vsi po mest’! Pejte, pejte gledati; Ptuj’ možje gredo po cest’, Kaj le čejo zvediti? — 71 — Od zlata se svetijo, Na kamelah jezdijo; Takih mož se tukej ni, Kaj se vam, sosedje, zdi? i. Modri pak se bližajo, Z Bogam v sercu svojimur In živino vižajo V mestu k kralju novimu. Narpopred so poprašal’: Kje je rojen judovsk’ kralj? Zvezdo vidTi smo doma; Pridemo moliti ga. 5 . Ko to kralj Herodež zve, Od strahu ves obledi; In učenim zapove, Zvedit’, kje se to godi! V Betlehemu je ta kralj , So učeni vsi spoznal’; Mi v preroku najdemo, De on tamkej rojen bo. 6 . Kralj pokliče modre zdej, Ter sprašuje jih zvesto y De bi zvedil, kdaj in kje Vidili so znamnje to? — 72 Potler skerbno reče jim: Pejte v mesto Betlehem , Zvedit’, kje je, zlo želim, De ga molit tje hitim. 7 . Cuj, o mest’ Jeruzalem ! Cvet nevernih ’z tebe gre Najdili so v Betlehem’, Kar želelo je serce. Zvezda zopet da svoj bliš, Jezusa pokaže v hiš’; Prav veseli v njo gredo; Kaj so prišli, povedo. 8 . Jezusa tam najdejo In Marijo, Jožefa; Nizko se perklonijo, Molijo Dete ko Boga. Vsi so zdajci pokleknil’, In zaklade odklenil’, Miro, kadilo, zlato S sercam mu darujejo. 9 . Na te, Dete moljeno! So narodi upali; Vse bo zdej dopolnjeno, Kar so dolgo čakali, — 73 Iz Arabje od morja, Iz pokrajniga sveta Bodo tvoja sveta last Peli tebi vedno čast. 10 . Tvojiga imena sad Bo čez cedre Libana, Tvoja čast per mirnim hlad’ Na višave zidana; Kakor živ je rožni cvet, Taki bode verni svet, Kadar žar ga doleti Tvoje ljube milosti. 11 . Bo pravica, bode mir, In rešenje revnimu; Nehal bode ves prepir, Gnada bode grešnimu: K tebi bomo vlečeni, V tebi vsi požegnani; To ne jenja, dokler bo Solnce, luna in nebo. 13 . Modri jemljejo slovo Po tim srečnim vživanj’, Pa po drugi pot’ gredo, Kakor je rečeno v spanj’, Naj vas, o popotniki! Ne plaše sovražniki; Angel božji naj z vam’ gre Čez' doline in gore. 13 . Blagor vam, ptuji možje! Celi dan ste ga molil’; Tekle vam mile solze Čez prijetnost tih daril. Materi poda zlato, In kadilo Jožefu; Grenko miro seb’ ohran’, Njega britko smert oznan’. 14 . O vstanite, grešniki! Pejte danes k Jezusu; Najdete z neverniki Dar veselja in miru; Nar bolj ga razveseliš, Kadar k njemu hrepeniš; Pejmo k njemu pejmo vsi, Se ročice nam moli. Molitev. Modrim kaže zvezde luč Tam Edinrojeniga; Nam odpera vere ključ, Vidit’ našiga Boga: — 75 — Bog! dodeli vernikam Zgrevanim spokornikam, De po veri živimo, Tebe večno vživamo. V god presladkiga imena Jezusa. i. Zavzemite se, nebesa No vsih angelov verste, Poslušajte željne všesa Jezusovo sveto ’me: Tak’ je Dete imenvano, Osmi dan obrezano, V odrešenje je poslano Za človeštvo zvoljeno. a. Ker peklenska moč zasliši Jezusa presveto 'me, Vse se zgane v temni hiši, Imenvati ga ne sme. Pa z veseljem imenuje Njega zemlje gospodar; Vse kolena perpoguje Cele zemlje slednja stvar. 3 . Kdo popiše tega 'mena Imenitno visokost? — 76 — Jezusove smerti cena Plača vredno to svetost. Tudi jutranje dežele Dragi kamni in zlato Ne dosežejo te želje, Kot ime presladko to. 4 . Drugi zbirajo jedila, Vse kar truplu dobro de, Kratke čase, oblačila, Jez si zberem to ime. To ime mi nadomesti Vse, kar meni svet ponud’ Na nevarni sveti cesti Mi nečimernosti stud’. 5 . O serce! zakaj žaluješ Potopljeno v dno voda? Po resenji le zdihuješ, Gledaš, kdo te pokrepča. Vse britkosti in težave Oduzame to ime; Razsvetli nebes višave, Hitro posladka serce. 6 . Vi vetrovi in viharji! Hitro ga nesite tje — 77 — K jutranji, večerni zarji Na sveta pokrajne vse; Vsim ljudem ga oznanite, V poldnevu no v polnoči; Morju, barkam zapojite Od sladkosti in moči. 7 . Glejte, zdraženi vetrovi V tem imenu vtihnejo, Nagle barke v sapi novi Se domu povzdignejo: Po snežnikih prav visokih, Kjer prijazno zabuči, Gre snežnica po potokih, Silne skale omeči. 8 . To ime vkroti zverino, Tigra, leva in volka, Ce tud pride med živino, Ne stori ji hudiga. Cio nevsmiljene tirane To ime vse prerodi; Iz nevernikov kristjane, Ljube brate naredi. 9 . Gorko solnee sneg raztaja, Lepa trava zeleni, — 78 — Drevje cvete, sadje daja, Žito zraste, dozori: O moj Jezus! terda skala Je serce in nierzel led; Daj, de bo mehko postalo, Saj ob milimu pogled’, 10 . Naj napolni usta moje V smerti, Jezus, tvoje ’me Takrat ti sladkosti svoje Zlivaj milostivo v me. Mirno naj duha odveže Od telesa sužnosti, De po tem življenj’ doseže Čast nezmerne večnosti. 11 . Naj bo vselej počešeno, Jezus! tvoje sveto 'me, Tako blago ni nobeno, Tebi čast in hvala gre. In če ravno to češenje Ni iz čistiga serca: Naj da vender pozdravljenje V boji zdanjiga sveta. Molitev. Daj nam, Bog! Odrešenika Jezus imenvaniga — 79 — Prav častiti ozdravnika Celim’ svetu daniga. Naj bo to vsakdanja šega, Mu dopasti v sveti lival’, Poller bomo tudi njega Večno gledali, vžival’. ¥ praznik očiševanja Device Ma¬ rije ali v svečnico. l?red Gospoda so postav’li Starši Sina Jezusa, Po postavi dar opravli, Tak’ častili so Boga; Vsi narodi! pertecite, Glejte pravo luč sveta, Z Izraele’ ga častite, Naš Odrešenik je ta. 2 . Simeona sveta želja Se dopolni, ker ga vid’, Toči tam solze veselja, Ker ga v rokah sme nosit’. Oh serce se v njemu taja, Od ljubezni ves gori; — 80 — Od sladkosti svet’ga raja, Ktero ’z brumnosti dobi. 3 . V tih poslednjih dnevih žanje Svoje brumnost’ lepi sad, Mirno je njegovo spanje Kot med rožicam’ spomlad’; Božjo milost oznanuje Vsim očakam pred peklam, Bog po Jezusu zbrisuje Vse dolge, jim pravi tam. i. Moj’ga Jezusa prejeti Se pred smertjo hrepenim, Polni dobrih del umreti Kakor Simeon želim, O posladkaj takrat meni, Jezus! smertine britkost’, Ljubeznjivo mi odkleni Lep’ kraljestvo vse sladkost’, 5 . O Marija! k’ si darvaja V templu Sina božjiga, Prerokvanje poslušala Simeona stariga: Kadar rosno čel’ postane Smertni strah me obleti, — 81 Naj se tvoja milost zgane, Meni na pomoč hiti. Molitev. V naš’ naturi, v našim mesu Je tvoj Sin, o večni Bog! Nam podoben po telesu, Nas odrešil iz nadlog: Torej serca nam ozdravi Od pregrehe madeža, Teb’ prijetne nas postavi Zraven svoj’ga sedeža. Za žegnovanje sveč in per procesi!« 1. tl^tara je že ta navada, V cerkvi star je žegen sveč 1 , Vsim deli ga cerkev rada, Ce smo verni, k naši sreč’. Ona te reči žegnuje, K’ jih za božjo službo ’ma, Svoje otroke posvečuje, Žegen sprosi od Boga. 2. \ Pervi verni al’ kristjani So že sveče vžigali, Dolinar, pes m. $ 83 Per besedi božji zbrani K’ so skrivnost’ obhajali. V temu so Boga častili, Se v ljubezni vnemali, Kadar so per maši bili, Jezusa prejemali. 3 . Prava brumnost ni zunanja, Se ne kaže, se ne hlin’, Je le vojska vsakidanja Iz ljubezni korenin. Njeno močno hrepenenje Se zaraša v dno serca, Notri je duha življenje In ljubezni lučica. 4 . O preljubi! v to svetiše Gnada božja mir pihlja; Zbira oginj ’z svete hiše Ljubeznjiviga Boga. Tu se vnema sveta želja Po njegov’ prijaznosti, Tu je rožica veselja V ti dolin’ nevarnosti. 5 . Tukje notri se vzdiguje Trudna duša prot’ Bogu, — 83 — Zjutrej in zvečer še čuje Svojim’ ljubim’ ženinu. Kakor lepa solnčna zarja Jezus pride, se ji da; Z njo lepo se pogovarja Skupej tu večerjata. 6 . Vender tudi cerkve snaga, Petje, luč in ogernil’ K pravi brumnosti pomaga Per duhovnim opravil’. Ta lepota nas kristjane Obudi k gorečnosti, De se duša k boju zgane, Zmaga zavolj večnosti. 7 . Cerkev nam sveče žegnuje Po nekdanji svet’ navad’, V temu nas opomiuuje V veri stauovitno stat’. De ljubezen Jezusova Naše serca oživi: De nam britka smert njegova Vselej pred očmi stoji. 8 . Luč goreča pak pomeni, De nam Jezus razsvetli 6 * — 84 — Pota proti večni ceni, Ker nauke nam deli; Naj nam ’z tebe, Jezus! sveti Prava svetla luč sveta, Ti želiš se razodeti Vsakimu, k’ je iz Boga. 9 . Za procesjo smo hodili, In spušali zdihljeje, De bi bili obudili Brunuiosti občutljeje; De bi vsi z gorečo svečo V smerti Jezusa sprejel’, Nas bo peljal v večno srečo, Kamor vedno smo želel’. Molitev. Ti pak, o Marija D’vica! Glej na nas pretežnike, Vsih kristjanov pomočnica! Prosi za nas, grešnike. Ti se hočeš oči s’vati, Tega tebi treba ni; Sprosi nam, prečista Mati! De b’ b’li mi očišeni. — 85 — Pepelnično sredo. 1. Š)tarirn , mladim, možu , ženi Bog tako zdej govori: Spreobernite se vi k meni, Slednji naj se spokori. Le serce, ne oblačilo Cio do dna raztergajte, Preišite vsako žilo, Stari kvas poslergajte. 2 . Bog je dober, polni gnade, In neskončne milosti, Čaka tega, kater pade. Iz poterpežljivosti. Morebit’ se bode usmilil, In zanesel grešnikam, Zopet nam dari pošiljal, Se dobrotljiv skazal nam. 3 . Glejte, to je čas žalvanja, Čas britkosti in solza, Zdej glas tvojiga zdihvanja Pride hitrej do Boga. Sliši, kaj ti .Joel poje: Moli, jokaj v božji hiš’, 86 — In zapusti grehe svoje, De ti v smerti ne zaspiš. 4 . Pernesite sesajoče, Cele trume od otrok, De Boga, kar je mogoče, Omeči njih mili jok. Ženin pride ven iz hrama, Ti nevesta ’z postelje! O de bi veselje vama Te brhkost’ perstudile! 5 . Tudi mi britko jokajmo, Kakor sveti mašniki, Svoje grehe skup spoznajmo Z božjimi služabniki. Zdej padimo na kolena, Perzanesi, o Gospod! Tvoja milost naj ne jenja, In po grehih nas ne sod’, 6 . Oh odverni zasrainvanje Zdraženih sovražnikov, Silni strah zapodi va-nje Le zavoljo vernikov. Daj nam žita, daj nam vina, S tim nam boš na znanje dal, — 87 De bo rešena družina Tudi ’z greha vsih težav. Molitev. Bog! ti serca vse kamnitne Ljubeznjivo nam omeč’, Hudobije grozovitne Ti požgi v ljubezni peč’. Vidiš, hudo poželenje Nas premaga in topi, Daj, de duša nov’ življenje S poštam, jokam zadobi. Od pepelnične srede. t. žalosti žegnuje Cerkev nam pepel y Vernim oznanuje: Prah si in pepel; To je dobro nam Revnim grešnikam. 2 . Ona da pepela Posvečeniga, To ’z namena dela Vselej svetiga. Dušo in telo Nam ohrani to. 3 . Za duha pokore Prosi grešnikam, Kdo se le zamore Spokorili sam? De nam odpusti Grehe ’z milosti. 4 . De bi hotel dati, Kar ga prosimo, Sveti mir poslati, De ga čutimo; In plačilo tam Da spokornikam. 5 . Torej perstopimo Hitro 'z svojih rev, Zgrevani prejmimo Zegnani pepel. Zdaj ponižani Bomo vzdignjeni. 6 . Gledajte v pepelu Kralja Davida; — 89 — Ta v pokore delu Pravi zgled nam da Kliče 'z svojih rev, S kruharn je pepel. 7 . S tem so v terdi sili V mestu Ninive Jezo odvernili, Grozno žuganje. Post njih in pepel Štrafenge je vzel. 8 . Iz pepela vpila Judit, Mardohej; Od Boga sprosila , Kar je treba zdej : Ljudstvo stiskano Je b’lo rešeno. 9 . Job je v silni teži Glavo pepelil, Pa je v grozni pezi Tud pomoč dobil: Bog povzdigne ga, Poskuseniga. 10 . Torej k pepeljenju Radi pridite, 90 K novimu življenja Se oživite: Bog bo vas sprejel V prahu in pepel’. tl. De bi se postili Po cerkven’ navad’, In bi zadobili Posta sveti sad: Tukej gnado daj, Tamkej sveti raj. 12 . Cerkev zdej s pepelam Grešnike budi, Vabi k dobrim delam Nas no vse ljudi. Hitro pojdemo, De jo slušamo. 13 Tudi opominja Pepeljenja glas: Svet goljufni mine Nas ob smertnim čas’ Vredna štrafenga Greha našiga. u. Ti, o Bog! se vsmiliš In se le serdiš, 91 De nas s tem persiliš ’Z greha v paradiž; Kdor se spokori, Gnado zadobi. Molitev. Daj nam , Bog, začeti Post s pobožnostjo, Tebi le živeti S pravo andohtjo; Zdej je res za nas Lep prijeten čas. Od posta. 1. ilveta cerkev nagovarja Zdej kristjana vsakiga: Zdej ti sveti lepa zarja, Zdej je dan zveličanja. Ni mar greha še zadosti? Hočeš iti le naprej ? Zdej žaluj in zdej se posti, Živel bodeš vekomej. 2 . V pervih časih so začeli Post pred pustam štirnajst dni — 93 — In k Bogu nazaj hiteli, De bi b’!i njegov’ lastni. Cerkev višnjev’ oblačilo Daje svojim mašnikam, To pokore naročilo Naj bo nje služabnikam. 3 . V svoj’ slepoti svet razsaja, Se k veselju sam budi; Brumnimu pokoro graja, Na-se vleči vse ljudi. Tega svet nikdar ne sliši V šumu razujzdanimu; Kaj bo tam v ognjeni hiši Po tem času danimu? 4 . Ce še posta ni v resnici, V duhu posti se, kristjan! V brumni’misli in gorici, Radovoljnimu žalovanj’, De si bodeš ’z serca spravil, Kar te mika in te mot’, Se na post lepo perpravil, Kakor cerkev vči povsot. 5 . Tudi že pustno nedeljo So se mašniki postil’, — 93 — Z lepim zgledam in veselo Pred ovcami so hodil’: Zdej še štirnajst dni pred pustam Klošterski svoj post začno; Mi se pak s ponižnim duham Za svet’ post perpravijajtno. 6 . To je postine perprave Sad ponižnima duha, Pot resnice čiste , zdrave; O zakaj le to neha? Namest tega obstopile So navade, šege nas: Ce nas bodo te zmotile, Bo zgubljen ves dragi čas. 7 . V pustu vidimo kristjane, Oh brez božjiga strahu; Noč in dan nečiste, p’jane Zeljne gerdiga plesu. V greha, hudobije blatu Se ti slepci valjajo; Vsi ostudni vernim’ bratu Se še tega hvalijo, 8 . Kje so kerstine obljube? Kje je Jezusovi križ? — 94 — Slepec! od duhovne zgube Zaničuješ paradiž ? Mat’ katoljska cerkev vabi: Sliši, o zgubljeni sin! Vender na vse to pozabi Nehvaležni potepin. 9 . Oh, ti hočeš nastopiti Sveti post s požrešnostjo? Božjo gnado zadobiti S takošno prešernostjo ? Kaj te bode ohranilo, Ako Bog te zapusti? Kaj na zadnje potegnilo ’Z brezna strašne večnosti? 10 . De bi cerkev to pregnala, Opominja vernike In moliti je vkazala Za hudobne grešnike. Zdej nam Jezusa postavi Ljubeznjivo na altar, De bi tu v ljubezni pravi Izprosili dober dar. ti. De se moramo postiti, To nam cerkev zapove, — 95 In počutike krotiti, Vsak med nami dobro ve. To je bilo izročeno Vernim od aposteljnov; Tudi večkrat poterjeno Potler od zbirališov. 12 . Torej post še zdej imamo Celih štirdesetih dni, Staro šego ponavljamo, Tu izgovora nič ni. Mar se bomo posta bali? Nismo clo tako slabi; So ga sveti vsi prestali, Tudi slabi in bolni. 13 . Ljuba duša! to je sanja; Kar ta svet nam govori, De brez postniga zderžanja Vsak se lahko spokori. Ni de bi le truplo pasli, Hrepeneli po sladkost’; Oh, kako pa bomo rasli, K izveličanja svetost’! 14 . Glej s pepelam potresanje, Oblačila terganje, 96 — Je kazalo žalovanje In raztrenje notranje. To nam tudi pepelnica, To je pervopostni dan, Stara grešnikov novica Žalost, grevengo oznan’. 15 . Vsi k pokori obujeni So ta dan pred škofa šli In od njega pepeljeni So v pokoro vzeti b’li; Grehov so se obtožili, Zgrevano spovedali, V postu se terdo postili, In pokoro delali. 16 . Kaj je torej nam storiti, Kadar se pepelimo? Odpušanje zadobiti, In v nebesa želimo. Svoje grehe objokvati, Vse navade zapustit’, Dobre dela spolnovati In za grehe zadostit’. 17 . Žalostni pa niso svatje, Dokler ženin je per njih, — S7 — Žalovali bodo bratje, Kadar Jezus gre od njih. Torej se njegovi bratje Zavolj njega postimo, Tukej popušeni svatje Žalostni se troštamo. 18. Glej, cerkveni učeniki A r si nam to spričujejo, Brumni verni in svetniki To perporočujejo, De se vsi pod smertnim greham Moramo zvesto postit’, Ne ’z mehkužnosti, ne s smeham Svete šege zapustit’. 19. Cela cerkev post oznani, Dopoluuje to dolžnost, Ali bode, o kristjani! Zgovorila nas slabost? Zdej se s poštam zlo vojskuje Cela cerkev združena, In hudiča premaguje Pod banderam Jezusa. 20 . Maloserčni vi kristjani, De se posta tak boj’te, Dolinar, pesm. 7 — 98 — O mehkužni! o zaspani! V boji vi ne dostoj'te. Angel božji te zapiše, Kteri to zapovd derže; Valite, de vas ne zbriše Iz izvoljenih verste. 21 . Pervi starši so grešili S prepovedano jedjo: Nas otroke obložili Z zadolženjem vse tako: Slabi človek se zaganja Čez postavljene meje, Naveličan premagvanja Preveč pije, preveč je. 22 . S ceno smerti Jezusove Grehe izbrisujemo, Svojih hudobij dolgove S poštam pomanjšujemo. Kdo zamore vse razšteti, Kar smo v mislih pregrešil’, V želji, djanji in besedi, Tudi, kar smo zamudil’? 23 . Vsakidanja hudobija Al’ očitna al’ skrivaj, 99 Nam zaupanje spodbija, Pravi: kje bo sveti raj ? Lastni grehi nespoznani, Vse zamude od stanu, Ptuji, malo objokvani, Mal’ obetajo miru. 24 . Oh, sovražnik zalezuje Nas kristjane, kar je moč, Lazi, nas plaši in čuje Celi dan in celo noč. Naš sovražnik ta domači Vleče nas k posvetnima, Padice per stari kači Stavi neprevidnimu. 25 . Glejte Janeza Kerstnika, Vso popolnama svetost, Judovskiga učenika, Neprenehama se post’. Še od matern’ga telesa Od Boga ves posvečen, Vender tare moč telesa Od ljubezni ves ognjen. 26 . Sveti Pavel se je mahal Za nebo z zaupnostjo, 1 * — 100 — In počutike premagal S postani in molitevjo. Drugim je v nebesa kazal, Vedno sebe pokoril, De bi v grehe ne zagazil, Enkrat pogubljen ne bil. 27 . Post odverne nam skušnjave, S poštam jih premagamo; In prekanjene nastave l.ožji stran odganjamo. Mi smo še na pot’ nevarni, Tu od grehov oslabljen’; Ne bodimo tak nemarni, De ne bomo pogubljen’. 28 . S postani bomo posvetili Jezusu svoje telo, No v ljubezni razdrobili, Vse, kar nas motilo bo. Solnce nam svetlobo dela, Celo zemljo razsvetli: V postu duša je vesela, Se v modrosti razjasni. 29 . Se povzdigne na višave Od sveta odločena; 101 Žejna angelov bližave Je z nebes potroštana. Studi zlo sveta zaveze Le v Boga zamaknjena, In življenja silne peze Tare nespotaknjena. 30 . S poštam Mojzes in Elija Vredno se perpravljata, Preden se na sveti gori Z Bogam pogovarjata. Danijel tri cele tedne Se je postil, zdihoval, To budilo želje vedne, In skrivnosti je spoznal. 31 . Še neverni so deržali Nekatere postne dni, De bi službo opravljali Teš in bolj očišeni; S poštam terli vse skušnjave, Hude misli in želje', So storili to ’z zmotnjave, Bi kristjan ’z ljubezni ne? 33 . Vsakim’ vernim’ k izgledu Se je postil Jezus sam, 102 Ravno s tem je zapovedal Se postiti vernikam. S tem učil je zainorjenje Nepokornima mesa, Našim postani posvečenje, Duši pak serČDosti da. 38 . Brumnim in bogaboječim Post peruese taki sad: De se delam bolj gorečim Hočejo v ljubezni vdat’. Le v Boga se ves zamisli, Bog samo ga veseli: Njega ima v vedni čisli, V sveti dar se mu vdeli, . 34 . Tudi post poterdi zdravje, Kalno sokrovco očist’, De zgubi škodljivo plavje Kri, serce in zlast’ obist. Kteri so nar dalj živeli? Ali ne pušavniki? Lakoto sicer terpeli, Pa postali starčiki. 35 . Nekdaj so se rad’ postili Pervi verni prav ojstro, — 103 — Nikdar tega niso vžili, Kar je kilo pred živo. Ne mesa, ne rib, ne vina Tudi nič od živiga, Jed je bila zelenina Trupla omagljiviga. 36 . Je mar tudi nas post takšen? Smo kaj sprednikam enak’? Zgovori se samopašen, Odmikuje postu vsak. Z mešam, vinam bi se pasli, Jedli, kar je dobriga : V hudobijah bi pak rasli } Cio do dneva sodnjiga. 37 . Tudi se še nekateri Zdej ob kruhu suhimu Postijo per pičli meri, Per telesu trudnimu. Sej ne bodemo zboleli, Post ne bode smerti kriv; Ko bi pak ne oslabeli, Bi pak tudi post ne bil. 38 . Nekdaj so le jedli, pili, Ko je solnce doli šlo; — 104 Pak poznej si dovolili, Ki je tri še komej b’Io. Veuder so le enkrat jedli, Enkrat pili celi dan, Zdej pak, kakor de b’ ne ved’li, De se vernim post oznan’. 39 . Zmirej mislimo na jesti, Zjutrej zgodej in zvečer, Tak’ doma, tako na cesti Kakor tam neumna zver. Enkrat smemo se najesti, Ljubi, večkrat se ne sme; Le kaj maliga po vesti Se v potrebi zvečer sne. 40 . Le resnično perpušenje, Ne pak zmišljena prostost, Oduzame zadolženje, Al’ bolezen ai’ slabost. Če pak svoje vikši zmotiš, ’Z hudih misel in želja, Se goljufno cerkve lotiš, Perpušenje ne velja. 41 . Cerkev perpušenje daja, Čez slabosti vsmiljena, 105 Poste manjša, ne pak taja Žalostno persiljena; Ker ta Mati tega noče, De bi s poštam se končal; Posti se, kar je mogoče, De boš štrafengam odšel. 42 . Če ti brani, se postiti, Al’ bolezen al’ slabost, Moraš vender namestiti Z dobrim’ deli to dolžnost. Moli, prosi odpušanje Svojih grehov in dolgov, Ino stori slednje djanje V duhu vsih spokornikov. 43 . Žalosten slabosti svoje Revežem daj milošnje; Duša naj pak hvalo poje, Željna večne svatovš’ne. Svojo cerkev s čim podperaj, Rad bolnike obiskuj! Kar pak moreš, se zateraj, Dolgo večnost premišljuj. 44 . Ni zadosti se postiti, Tudi dati vbogajme, — 106 Z milim’ prošnjam’ odverniti Strašno božje žuganje. Ljubi, te so perutnice Vernih posta praviga , Z njim’ se najde pot resnice In nauka zdraviga. 45 . Pejmo postne dni v pušavo, To je, svojiga duha; Odženimo stran skušnjavo In nečimernost sveta, De v molitvi prav goreči Se k Bogu povzdignemo, Per potoku večne sreče Se moči napijemo. 46 . Cerkev zdej zapoveduje: Ker je prav prijetni čas, Naj se k Bogu perbližuje, Vsak poda na svoj obraz. Večkrat pridi ti čez leto Svoj’ga Jezusa prejet’, Zdej serce posebno vneto Hoče v njemu le živet’. 47 . Zdej kristjan želi posebno Oberniti se k Bogu, — 107 Delati pokoro vredno, Vzeti od sveta slovo. Neprenehatna ga greva, Vsiga čisto se spove; K dobrima si perzadeva, De bi zbrisal vse dolge. Silno zlo ga to prevzame, De on Jezusa prejme, Mu veliko žejo vname, In studence gnad odpre; Ljubeznjiviga plamena, Kter u takimu gori, Ne brhkost , ne prazna pena, Ne vihar več ne vgasi. 4 , 9 . Premišljujmo svet’ terpljenje, Vsmiljen’ga Jezusa, De poboljšamo življenje V ponovijenji vsih želja. Se vojskujmo zoper grehe, Kterih smo navajeni, Terdovratui v večne kehe Tamkej bodo pahnjeni. *) Nežimerne reči in preganjanje. — 108 — 50 . Nekaj še želim povedat’, Ohranimo prav zvesto: Zdajci moramo posekat’ Greha zrašeno drevo. V čimur smo lahko grešili, In veliko tavženkrat, Poderimo ga po sili ’Z serca mora se pobrat’. 51 . To še prosim vas, kristjani! Oh , terdite sveti post; In bodite nezaspani, Križe in težave nos’t’, De bi v sebi ohranili Ceno dušne žalosti, Vedno se z željam’ polnili Po prihodnji srečnosti. 52 . Bratje! til je solz dolina, Žalost, teža in grenkost, Kmalo neha bolečina, Pelje nas na visokost. Gori bodemo veseli, Kjer neha sovražna moč; Med izvoljenim’ imeli Vekomaj Velikonoč. 109 — 1. Molitev. Bodi večni Bog zahvaljen, De nam zopet griado daš; Z našim’ grehi si razžaljen, Pa pokora te vtolaž’. Ti odverni hude šibe Od sveta vpijočiga, Tvoja milost naj se snide Do neha visociga. 2. Molitev. S svetim daratn post začnemo, Sebe ponižujemo; Brumne serca pernesemo, De se očišujemo; Daj nam grehe vse zatreti, Hudobije silno slast; Ne meseniga želeti, De b’ ostali tvoja last. 3. Molitev. Od meseniga krotenja, Take imamo želje, Naj se zdaj na pot življenja Naše duše požive, De počutke razujzdane Ojstro postrahujemo, Kakor tudi dušne rane Skerbno obezujemo. 110 — 4. Molitev. Tvoja gnada naj navdahne Naše zgrevano serce, De vsa hudobija vsahne Od jedila postniga; Grešnikam, to dobro vemo, Svojo milost podeliš, Ce se grehov prav spovemo V postu, nam jih odpustiš. 5. Molitev. Ti, o Bog! nas razveseli V postu z veči andohtjo, De zamaknjen v sveti želji Živimo s pobožnostjo. Boljši v časnimu življenji Se postiti in terpet’: Kakor v silnima grizenji V ognji vekomej gorel’. Od Kristusovima terpljenja. (Per križevim potu.) 1 . Is^olihnil je veselja glas, Pepel je tvoje glave cir; Oberni dobro postni čas, V pokori iši notranj’ mir. — 111 Zapust’, kristjan! goljulhi svet, Sveta prijatlam daj slovo, Za Jezusam se verni spet, In tec’ na oljkovo goro. Terpljenja tvojiga spomin Je moji duši olje, vin’. 2 . V Getzemani se kri pozua, Kjer božji Sin na tleh leži; Na sebi ’ma dolge sveta, Pod grehov težo oslabi. O Jezus! za-me omedliš, Jez pak se s svetarn veselim Na terdi zemlji ti klečiš, Jez pa mehkote poželim; Sladnosti hočem zapustit’, In kelh terpljenja s tabo pit’. 3 . Zdajavec ga s kušvanjem zda Žolnirjem, bričem, trinogam; Pa sam se jim v roke da ’Z ljubezni proti grešnikam. O Bog! kako je mene sram, Ker še tako nerad terpim; Nevoljen sim, če križe 'mam, Pa menim, de sveto živim. JLe til, le tu mi daj terpet’, Ne bo mi treba tam goret’. — 112 — i. Brez milosti ga Kajfež sod’, Nedolžni Jezus pa molči; Poglej , hudobni Judov rod Vse, kar je žaliga, stori, Nesrečni jezik razberzdan! Ta Jezusa zares mori; Ti sodiš brate vsaki dan, Pokore pa čez to le ni. O daj mi, ljubi Jezus moj! Prav oberzdali jezik svoj. 5 . Od daleč Peter gre za njim, Med hlapci v dvoru postoji, Neskerbno greje se med njim’, Pred deklo Mojstra zataji. O strah sveta nadležniga! Veliko ran nam naredi; Ljubezni malo ima ta ? Kater se še boji ljudi. Točimo s Petram prav solze, De zdej izbrišemo dolge, 6 . Kristjani! kaj le ’z tega bo? Per stebru Jezus zdej stoji j Nevsiniljeno ga gajžlajo; Od njega lije rešjna kri, 113 — Prevzetnost moja in sladnost Pretepa moj’ga Jezusa, Nevolja, jeza in grenkost Ga vselej rani v dno serca. Žalujem in sramujem se, De sim razžalil, Jezus! te, 7 . Oh s ternjem so ga kronali, Škerlata okol’ njega djal’; V roke mu terst posilili, S poklekvanjem se posmehval’. Pravični zaničvan na svet’ Velikrat je na zadnjim mest’; Neumnim tudi je perštet Zato, ker rad posluša vest. Če zaničvanja kaj terpim, Se ternja, plajša zveselim. 8 . Poslušaj, človek, strašni glas: Le križaj ga, le križaj ga! Njegova kri naj gre čez nas, Čez zarod ljudstva našiga! Tud mi, tud mi upijemo: Le ž njim na križ, le ž njim na križ! Nedolžniga pogubimo, Kater se trud’ za paradiž. Smo vpili smo, ti dobro veš, O Jezus! ti nas zdej odreš’. 8 114 9 . Pilatuž sodbo v smert stori’ Čez Jezusa nedolžnima, Cesarja, Judov se boji, Roke vmivaje m a izda. Nedolžnima nikar ne sod’, Posebno nikdar po krivic’, Slabostim drumih vsmiljen bod’, Tud ti boš sojen po pravic’. Ne bom več sodil bližnjima Zavolj Boma pravičnima. 10 . O veliki križ! o težki hlod! Bomu se vsmili, človek, m* e j ! Permanja m a hudobni rod, De mora Jezus ž njim naprej. O Simon! bil bi srečen mož, Voljno bil nesel križ za njim; Pa ti, kristjan, prav srečen boš, Če pojdeš le za križanim. Veliko križev preterpim, Pod tvojim križem se hladim. 11 . Vomlejte, žalostne žene So njema serčno milvale; Pa vsmiljeno ženam pove, Kar bodo še dočakale. 115 — Jokajte, pa čez-me nikar; Oh, vaš’ otroc’! gorje jim bo! Takih nadlog ni b’lo nikdar, Kar zemlja je in kar nebo. Čez take terda sodba gre, Kateri se ne spokore. 12 . O .strašni kraj Kalvarija! Na križu Jezus nag leži! Roke, noge perbijajo, Zdihvaje sveti le miži. O blagor nam, ker smo kristjan’, Njegova kri zbrisuje greh; Tožimo mu svoj revni stan, Tud zaničvanimu na tleh. Pred svetam hočem te spoznat’, Ti vselej čast in hvalo dat’. 13 . Glej, križ na gori še stoji, Nam grešnikam vesel spomin} Na njemu Jezus naš visi. Obdan od groznih bolečin. ’Z Egipta sim vaš vojvod bil, Zato me pak zdej križate; V pušavi z mano vas redil, Zato mi žele napijate. O Jezus! prosim te lepo, Pozabi nehvaležnost to. 8 * — 116 — 14 . Poslušaj sedem besedi: Odpusti, Oče, trinogam ! Še danes boš u paradi/,’; Glej, tvoja mati! glej, tvoj sin! Me žeja; reši me ’z nadlog! Svet’ pismo je dopolnjeno! Zakaj si me zapustil, Bog! Zročim ti svojiga duha! Keršanska duša! zdej zdihuj, Za Jezusam britko žaluj. 15 . Postoj pod križem Jezusa: Tema pokriva voljni svet; Kakor žaluje zemlja vsa, De je Nedolžni mogel vmret’. O sveto cartano telo! Za naše grehe smert storiš! Prežlahtno, sveto je drevo, Na kterim za nas omedliš. Na persi hočem se udar’l’, De sim grešil, britko spoznat’. 16 . O Judje! zdej ste dopolnil’ Do verha mero vsih pregreh; Boga Sinu ste že vmoril’, Ves ranjen je že v grobu v tleh. 11 ? Od grehov ves grenak spomin Derži serce v velik’ tesnob’; Zdej išem jez zgubljeni sin Lahkoto, mir per tvojim grob’: Per tvojim grobu noč in dan Bom cul, de bom od grehov opran. kako se ima terpljenje in smeri Jezusova spremišljevati. HHd smo navajeni, terpljenje in smeri našiga Gospoda Jezusa Kristusa spremišljevati. Po spre- mišljevanji bi nam utegnilo prav zveličansko bi¬ ti; vender veliko vernim malo prida pernese. Nekateri še vsaki dan kaj Kristusoviga terpljenja spremišljujejo, se tudi pred kako podobo gajžla- niga in križaniga Jezusa jokajo; ali v življenji, v družbi, v poterpežljivosli tega ne pokažejo, de bi se bili poboljšali, ali Jezusa v terpljenji posnemali. Od kod torej pride, de to, kar bi se imelo serca nar bolj prijeti, tako nestanovitni sad pernese? Morebiti, de ga prav ne premiš¬ ljujemo. Kako premišljujejo nekateri kristjani Kri¬ stusovo terpljenje? Oni si prav živo pred oči Per križevim potu. — 118 — postavijo, kakor de bi Jezus v pričo njih ker- vavi pot potil ; kakor de bi bil vjet, gajžlan in križan, To je sicer prav; ali ti se le mudiš per kervavim potu, per Jezusovih bolečinah; te¬ ga pak ne misliš, zakaj je Jezus tolikanj bole¬ čin prestal; ti prav na tanko ne razumeš veli- kiga in visokiga namena njegoviga presvetiga terpljenja in smerti, in si ga zadosti k sercu ne vzameš, To je perva pomola. Tudi premalo preudariš, kako je Jezus terpel in umeri. Premalo zamerkljivo preudariš njegovo božjo poterpežljivost, krotkost, pokorši- no do smerti na križu, njegovo molčanje, nje¬ govo ljubezen do svojih sovražnikov, njegovo molitev in podučenje; kako se je v voljo svo- jiga Očeta vdal; in sveti zgled, ki nam ga je zapustil. Pole, druga pomota. Nar veči in nar bolj škodljiva zmota, tudi per pobožnih dušah, je ta, oni menijo, de je per spremišljevanji Kristusoviga terpljenja to po¬ glavitna reč, če se jim vjeti, gajžlani ali kri¬ žani Zveličar smili; oni se mislijo njemu s tem prav perkupiti, če jih serce boli, de so ga neu¬ smiljeni Judje tako zelo martrali; njim se zdi, de bodo per Jezusu prav zelo v gnado prišli, če vsako šibo, katero je on občutil, tudi oni v sercu občutijo; če njih vse spreleti, kadar vi¬ dijo ternjevo krono globoko v glavo vtisnjeno; ali menijo, de jih bode Bog Oče posebno ljubil, če njegoviga Sinu Jezusa kervave kapljice s solznimi očmi pregledujejo; ob kratkim, ako se 119 čez neusmiljene Jude v sercu togote, z Jezu- sam pak serčno občutljivo in stanovitno usmi¬ ljenje imajo. In ta je tretja, splobna in nar bolj škodljiva pomota. Prav je, de se nam Jezus v terpljenji smili; že natura nas k temu vleče, de se po nedolžnim iz usmiljenja jokamo; ali to še ni za¬ dosti, to ni poglavitno; zakaj kolj je Jezus ves nedolžen, svet in brez madeža tolike bolečine terpel, de jih skorej ni bilo prestati? Zakaj kolj se je dal Judam in nevernikam, ljudem in duhovnam, sodnikam in tožnikam tako zelo mar- trati? Zakaj je toliko na duši in telesu terpel? — Eden pervih vzrokov je ta, de bi nam dal tabo rekoč vsigamogočui (to je, de Jezus in z njegovo gnado tudi človek vse zamore) in v vsih rečeh popolnama zgled, kako se imamo mi grešniki polni madežev zaderžati v svojih majhnih, velikrat zasluženih zopernostih. Kadar pogledamo podobe križaniga Jezusa, mi Jezus nikdar ne pravi: Imej usmiljenje z menoj; am¬ pak, meni se zdi, kakor de bi ta glas slišal: Jez sim tebi dal zgled, bodi poterpežljiv, kro- tak, pokoren, kakor jez; imej usmiljenje sam sabo; to prav očitno na znanje da, če vi prav delate in krivico voljno terpite, to je prijetno per Bogu; zakaj k temu ste poklicani, ker je tudi Kristus za vas terpel in vam zgled zapu¬ stil, de po njegovih stopinjah hodite; on ni sto¬ ril greha, tudi ni bila najdena goljufija v nje¬ govih ustih. Kadar je bil preklinjan, ni klel; 120 — kadar je terpel, ni protil; on je naše grehe v svojim telesu sam nosil na lesu, de bi mi grehu odmerli in pravici živeli; z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. Te kratke besede nas poduče, kako imamo terpljenje in smert Jezusovo spremišljevati; zato je on za nas ter¬ pel, de bi nam zgled zapustil; zato nam je zgled zapustil, de bi po njegovih stopinjah hodili; po njegovih stopinjah pak bomo hodili, če bomo grehu odmerli in pravici živeli; ne kleli, kadar bomo preklinovani; prav storili in krivico volj¬ no terpeli. Ce torej hočemo terpljenje Jezusovo prav premišljevati, moramo njega posnemati. Prava pobožnost do Jezusa v terpljenji in smerti je v tem, de vse to, kar nam k dobri- mu služi, pregledamo, zamerkljivo preudarimo in v djanji skažemo. Pa tudi v tem, de pre¬ mislimo njegovo popolnama pokoršino volji ne- beškiga Očeta, njegovo nezmerno ljubezen do nas ljudi, njegovo božjo poterpežljivost in krot- kost v nar grozovitniših bolečinah, in po tem zgledu tudi mi govorimo, in molčimo, terpimo in prenesemo; pa tudi v tem, de vanj tako živo verujemo, kakor sv. Pavel, in ga tako serčno ljubimo, kakor sv. Janez; tudi v tem je prava pobožnost do Jezusa v terpljenji in smerti, de terpimo, kakor resnični Jezusovi učenci, kakor je on terpel; de smo pokorni kakor on, de ži¬ vimo in umerjemo, kakor je on živel in umeri. Kdor je do zdej Jezusovo terpljenje spre- misljeval, pak se ni naučil poterpežljiv, krotak — 121 v tcrpljenji in v vsili rečeh božji volji podver- žen biti, ta ga še ni nikoli prav premišljeval. Kdor se iz tega premišljevanja ni naučil v Bo¬ ga zaupati, tudi, kadar kaj hudiga pošlje, k njemu se ozreti, tudi kadar svoj obraz skrije, in se nam zdi, kakor de bi ne hotel nam po¬ magati, njega zahvaliti, kadar tepe, zaupljivo vanj klicati, če nam tudi koj ne pomaga: ta morebiti mnoge reči razume; ali te lohke reči, kako se Jezusovo terpljenje s pridam premišlju¬ je, še ne ve; kdor se per tem spremišljevanji še ni naučil, hudo z dobrim poverniti, preklino- vavcu dobro želeti, sovražnika ljubiti, razžalni- ka prijazno sprejeti; morebiti de visoke skriv¬ nosti spozna; ali svojiga Gospoda in Učenika Jezusa Kristusa še ne spozna. Perstavek. P. pomeni prijatla, kateri grešnika vodi od štacijona do štacijona, in mu zlaga, kar je na štacijonu zma- laniga. Gr. pomeni grešnika, kteriga obide žalost čez njegov grešni stan, ker se spomni, de s svojim grešnim življenjem Jezusa v novic križa; spozna svojo slabost in hudobijo, sovraži greh, zdihuje in na pomoč kliče. Tudi ti, moj kristjan! te ali take misli obudi, in odpri svoje serce navdihovanju sv. Duha, kadar pot svctiga križa obišeš. J. pomeni Jezusa, per vsakim štacijonu ali uči ali pak svari, žuga, plaši ali pak vabi, in tolaži ma- loserčniga kristjana. 122 — Vpeljevanje. P. Cmerili bratje! sem se strnite, Kter’ še ljubite Boga; Tudi grešniki vi prid’te, Vidji bote Jezusa, Voljo Očeta dopolnuje, S tem za nas dolge plačuje; Oh! sami smo jih storil’, Njega s križem obložil’. J. Zdej, kristjan! Pust’ na stran’ Svet in njega slast. I. P. Strah in žalost ga prepade, In britkost serce topi; Ti zaveržeš njega gnade, Njega to nar bolj boli. Trikrat prosi, nas podpera, De ne omaga naša vera; Angel stvarnika poterd’, Stvarnik gre’z ljubezni v smert. Gr. Daj nam nos’t’ Vse britkost’, Jezus! teh’ na čast. II. P. Judež se nevredno obhaja, Ves hudobniga serca Judam Mojstra v ceno zdaja, In obupa, se konča. — 123 — J. Oh, nevredno obhajilo Te bo večno pogubilo, Ce pokore ne storiš, Dokler še na svet’ živiš. Ne blaga, Le Boga Ljubi, iš’ zvesto. III. P, Krive priče so tožile Jezusa pred Kajfežam, K smerli Jagnje obsodile, ’Z same jeze in z ležam’. Gr. .Jezus! ti učiš terpeli, Krive sodbe na-se vzeti, Petra, ker te zataji, Tvoj pogled že omeči. J, Ti molčiš, K’ se bojiš, Oh, preveč sveta. IV. P. Sam 1'ilatuž to spričuje: V Jezusu krivice ni, Močno siljen omaguje, Baraba jim izpusti. Gr. Poželenje me prevpije, Torej zajdem v hudobije 5 Kar je dobriga, mudim, Kar je hudiga, želim. 134 — J, Krot’ serce, In želje, Mene se ti boj. V. Gr. Jezus! ti za odrešenje Točiš svojo rešnjo kri, In preneseš to tepenje, Le ljubezen to stori. Jez se branim, odmikujem, In terpeti se sramujem; Kdo popiše to slabost, Zviro notranjih britkost? J. Duša! g-lej Na-me zdej, Uč’ se nad menoj. VI. P. Oh! njegova sveta glava In njegov presvet’ obraz Ves zatekel v kervi plava, S ternjem kronan je za nas. Gr. Tvoj obraz mil’ pogledujem, Svoj napuh pak objokujem; Ponižvanja se bojim, K tebi priti pak želim. J. Gnado zdaj, Tam svet’ raj Le ponižnim dam. — 135 — VII. P. Grešnik! zdej poglej človeka, In žaluj čez Jezusa: Kri ’z njegovih ran odteka, Množ’ca vpije: Križaj ga! Gr. Kaj bo li z menoj, lažnikam? O Gospod! jez pred sodnikara Zapušene pogubim, De kaj sebi perdobim, J. Oh! hudo Tamkej bo Terdim vohernkam. VIII. P. Zdej nedolžno sveto Jagnje S težkim križem oblože: Jezus svoje rame nagne, S križem tiho, mirno gre, Gr. Jez pod križem le žalujem, Po veselji tolk’ zdihujem; Nepokojno je serce, Dokler ima te želje. J. Za menoj, Joger moj 1 Jez ti dam pomoč. IX. P. Zemlja in nebo se čudi; Bog pod križem oslabi; Simon! grešnik! zdej se zbudi, Jezusa tvoj greh skerbi. — 126 — dr. Svoje grehe zapustiti, Tebe prav zvesto ljubiti, To, moj Jezus! zdej želim, Daj, de gnado zadobim. J. Grešnik, zdej Sem poglej; Od sveta se loč’. X. P. Jezus na Kalvarjo pride, Velik hrup in strašni vriš! Vsa derhal se skupej snide, Njega veržejo na križ. O strašno so ga stegnili! Mu roke, noge perbili! Le ljubezen v teb’ gori, ’Z tebe milo govori. J, Ne vedo, Kaj počno; Oče ! jim odpust’. XI. P. Grozovitne bolečine On na križu preterpi; Moč človeška ’z njega zgine, Oče clo ga zapusti. Kdo razšteje te britkosti? De objoka greh zadosti; Kar je hudiga, stori, De mu žalijo serce. — 127 Gr. Vsaki čas Vleci nas S sapo svojih ust. XII. P. Otročiči! le mirujte, Dušo Jezus izpusti; Vse stvari po njem žalujte, Preboden na križ’ visi. Kri in voda ’z strani lije, Ta vse naše grehe vmije; V zakramentih smo opran’, Kje je hvala, o kristjan? Glej, prošnje In solze Grehe zbrišejo. XIII. P. Vsa natura je čutila, De je vinerl božji Sin; De bi ’z spanja te zbudila Groza večnih bolečin ! Gr. Tebe hočem s križa sneti, Sebe hitro na-nj perpeti; Se spodobi, de terpim, Tebi zanaprej živim. Sv, Pavel. Kteri so Kristusov’, Sebe križajo. — 128 — XIV. P. Pekla moč se je škropila, Šla nazaj v Jeruzalem; Jezusa sta položila V nov grob Jožef, Nikodem. Gr. Tukej zdej z Marijo jokam, V grešnih zvezih močno stokam. Mene bode smertni meč, Ker ne najdem njega več. J. Bod’ vesel, Svojih rev Bodeš rešen zdej. Skl ep. Gr. Tebe, Jezus! omo spremili Na terpljenja težkim pot’, De bi vsi zvesto hodili Svojih križev ojstro pot! Daj nam gnado zadobiti, Tebe zmirej bolj ljubiti. Dati greham čmo slovo, Se deržati te zvesto. Pride čas, De boš nas Peljal v sveti raj. 129 — Od pokore. 1. ¥ (Meta glas se vedno sliši: Grešnik, spreoberni se! Grešnik tega le ne sliši, Spokori se tudi ne. 2 . Grešnik! za Boga ne maraš, Misliš še na dušo kdej? Greh na grehe si nakladaš, Gredeš zmirej še naprej. 3 . Bog je za-se vstvaril tebe, De bi služil mu zvesto; Kol’ko tavžentkrat pa sebe V greh pogrezneš, oh kaj bo? 4 . Bog te k dobrim’ opominja, Ti se pak obračaš stran; O nespametna živina! Ali se ne spomniš na-nj? 9 — 130 — 5 . Kol'kokrat bi bil že padel V večni ogenj za vselej, Ako Bog ne bil tak gnadljiv Tebe čakal rlo do zdej. 6 . Ves, če bode še zanašal? Morebit’ do jutri ne, Ce boš vedno !e odlašal Od pregreh poboljšanje, 7 . Kol’ko jih je naglo vnserlo, K’ morebiti tam gore, De bi teb’ oči odperlo, In ne bilo ti gorje! 8 . Grešnik! ti se posmehuješ, Ti neumniga serca! Grehe delaš, se norčuješ Z ognjem strašniga pekla. o. Se kdaj spomniš na pokoro, De bi se zdej greha bal? Veš, al’ bo na zadnjo uro Tebi Bog še gnado dal? — 131 10. Takrat hočeš zapustiti Greha slast in prazni svet: Takrat se k Bogu verniti, Ker če satan dušo vzet’. 11 . Grešnik! o prevdar’ en malo, Kaj bo Ii poslednji čas! Truplo se bo v zemljo djalo, Kam pak pojde duh ta čas? 13 . Grešnik! žalosten poslušaš, Božji strah te spreleti? Prosim te, de se poboljšaš, Zdej še Jezus odpusti. 13 . Je dobrota nezrečena, Le za gnado prosi ga, Ti ovčica oplašena! V spreobernjenji najdeš ga. 14 . Bo pozabil tebi grehe, Zopet te v naročje vzel; Nesel te pod lepe strehe, Ljubeznjivo te objel. 9 * 132 — Molitev. O moj Jezus! zdej žalujem, ’Z greha k tebi perbežim, Brez miru se spremetujem, K tebi kličem in ječim. Upam, de se boš usmilil Oh čez mene grešnika, Mi pomagal, me persilil V kraj življenja večniga. Od K risiusovina terpljenja. si j aj moj jezik milo poje, Jezus moj! od martre tvoje, Ljubeznjiviga Jagnjeta, K’ jemlje grehe od sveta. Daj, de tvoje bolečine Delajo nam spečenine, Smert, terpljenje tvoje bo V smerti mene troštalo. ■i. Ti si tel otožen biti, In k Očet’ za nas prositi; Še na oljski gor’ klečiš, In kervavi pot potiš. Daj, de tvoje bolečine i. t. d. 133 — 3 . De bi te hudobni vjeli, S tabo k krivi tožbi vreli, Množ’ca pride, je že bliz, In ti, Bog-, se branil nis’. Daj, de tvoje i. t. d. i. Po krivici te sodili, Divjim trinogam zvočili, Kako lije rešnja kri ’Z ran, k jih gajžlanje stori. Daj, de tvoje i. t, d. 5 . Teb' na glavo ternje djali, In gerdo se ti spakvali; Ti pak, Jezus! le molčiš, Tudi to voljno terpiš. Daj, de tvoje i. t. d. 6 . Jezus! ti na križu viuiraš, Grešnikam nebo odpiraš; Svojo dušo izpustiš, In za grehe zadostiš. Daj, de tvoje i. t. d. Molitev. Jezus! moja hudobija Tebe tepe in perbija, — 134 — Ta te križa in razpne, Silne rane ti daje: Zdej pa k tebi ’z dna zdihujem; Svoje grehe »premišljujem; Ceno tvoje smert’ želim, Vari, de je ne zgubim. V praznik svetiga Jožefa, ženina Device Matere Marije. » i >H> ebe, Jožef! cir svetnikov, Hvali ves nebeški dvor; Njim se vernih keršenikov Oglasi hvaležni zbor. Ti si polni zasluženja V družbi čistiga življenja, Tebi zvoljeno Devico Bog u sveto varstvo da. 2 . Ti si 'z Davidove hiše Iinenitniga rodu, Tvoj rod se od kraljev piše, Zdej prav revniga stanu. Ali Bog na stan ne gleda, Tudi ne žlahtnosti reda; Tega Bog čez več postavi, Kdor je zvest v majhnimi!. 135 — 3 . Cio za ženina Device Tebe »voli večni Bog-, Varih Sina porodnice, Kakor Oče si v nadlog'. Jožef! le boječ ne bodi, Od Marije stran ne hodi, Angel pravi, de je ona Mati božjiga Simi. 4 . Tvoj’ga Sina iz Device I.jubeznjivo si redil, Ker je ’z milosti ročice Teb’ in tudi nam molil. Tje v Egiptovsko deželo S’ jih ’z nevarnosti odpeljal; Zgubil ga v Jeruzalemu, Najde!,' in se veselil. 5 . Mi po brumuimu življenji Zadnjič mirno umerjemo, In Boga po zasluženji Za plačilo prejmemo: Ti pak ga že tukej imaš, Zvoljenih sladkosti vživaš, Vse tolažbe Jezusove Tukej prejineš, mi le tam. — 136 6 . O svet' Jožef! blagor tebi, Ker per boji zadnjimu Imaš Jezusa per sebi, Oživljavca slabimu. Tud Marija, božja Mati, Teb’ na stran je hotla stati, In britkosti grenke smerti Njih obličje odpihlja. T. Si premagal moč hudiča, Rešen od zavez mesa, Božja milost te zveliča ’Z zasluženja Jezusa. Z dej te limbarji obdajo, Ktere cvesti ne nehajo Med izvoljen’mi svetniki • Tam na večnim sedežu. 8 . Tvojo lilijo razcveteno Danes spregledujemo, Tvojo čistost nezrečeno Željni premišljujemo. Danes si prejel plačilo, (Za zvestobo gre vračilo) Tvoja vterjena ponižnost Tebi večno čast deli. — 137 — 9 . O v nebesih zdej kraljuje Ljubi, vsi prosimo ga, De čez naše duše čuje, ln nas reši od dolga; Kadar pride smertno spanje, De odžene zalazvanje, De nas sprejmejo v svetlobe Lope večniga miru. 10 . Ljuba Mali Jezusova! O kraljica čislih dvic! Tovaršica Jožefova! Sprejmi nas iz tih temnic. Ker bo ura nam odbila, Duša se od nas ločila, O perstopi s svojim Sinam, S svetim Jožefam k pomoč’. 11 . Tebi, trojni Bog, gre hvala, Tebi gre povikšanje. Tebi se bo čast dajala, Nam pa gre ponižanje: Ti kraljuješ na višavi, V večne lučice blišavi, In deliš zdej zlate krone Svojimu služabniku. _ 138 Molitev. Svetka Jožefa življenje Naše pola razsvetli, In njegovo zasluženje Grešnike razveseli: Njega prošnja naj odveže, Kar slabost nam ne doseže, De nam bode podeljeno Od Gospoda našiga. Y praznik oznanjenja Device Matere Marije. 1. f tSaz nebes si ti češena, Angel to Marii oznan’, Gnade polna, sveta žena ! Danes je tvoj velik dan. Med devicami sestrami Še ostaneš, kar si b’la; Žegnana pak med ženami, Do nebes povzdignjena. 2 . O ne vstraši se besede, Ktero tebi zdej povem, Le prevdari božje sklepe, Se zagernjene ljudem. 139 — Glej, Gospod je bil že s tabo, Preden si ti bila ž njim; Te izvoli! in posadil Kakor luč izvoljenim. 3 . Sam (voj Bog bo nad le prišel, Res je novo čudo to; Sveti Duh te bo obsenčil, Ako tud ne veš, kako. Lepi tempelj bos postala Vojvoda nebeškiga, V seb’ spočela, zemlji dala Ljubeznjiviga Roga. i. O device tako sreče! Sveti uk naj vas budi: Ta Izvoljena trepeče, Ker nji Angel govori. Misli, kaj to more biti, Ker podobe ne pozna; K’ sliši hvalo govoriti, Ktere ni navajena. 5 . Glej, Devica bo spočela, To preroki govore, Porodnice čast imela, Ktero Bog precenit’ ve. uo — Hčere to .Jeruzalemske Zadobiti lirepeue ; Le Device Nacarenske Angeli se vesele. 6 . Bog ’z nebes na zemljo pride, De bi človek nam postal; To ponižno D’vico vidi, K’ je ta svet še ni poznal. Kar pred svetam je češeno, Lepo, močno, na stajal’: Od Boga je popušeno, De se tega kdo ne hval’. 7 . K ti Devici perstopiti Si le upa čisti duh, Ker ni vedila ljubiti V sercu tega, kar ni Bog. Per ljudeh jo Bog poviša, Vzdigne jo iz nizkosti; Posveti to čisto hišo, Kamor pride ’z milosti. 8 . Zdej ni več premišljevala, Ker per nji je sklenjeno, De se bode temu vdala, Kar je nji namenjeno. Ul Res, težko se k tem’ perpravi, Zapustit’ ponižni stan, Vender le stori in pravi: V tvojo voljo se podam. 9 . Angel pravil je veliko, Preden zletel je od nje: Pa na njenima jeziku Ni besede, le želje. Glejte, vsih devic podoba! To bi imele vse storit’ Tihe usta, ciste dela, Taka ’ma devica bit’. 10 . Če pak hočeš to Devico Prav spoznat’, odpri svoj um, Sveto pismo vzem’ v desnico, Beri svet’ Vangelijum: Ne ’z obraza, ne ’z imena Se spoznava duše stan; V djanji le je prava cena, Iz sadu bo vsak spoznan. 11 . Niso vidile očesa, Tako žlahtniga sadu, Kakor ’z njeniga telesa, Iz deviškiga stanu. 142 — Vsahne tamkje v paradižu Vsim spodtikljeja drevo: To drevo na čudno vižo Nas redi za svet’ nebo. 12 . Uni sad so starši jedli, Torej tudi mogli vmret’; Če mi bomo tega jedli, Smemo vekomaj živet’. Greh je bil storjen na lesu, In zapovd prelomljena: Jezus vmerje na drevesu, De j’ pregreha zbrisana. Molitev. Angelovo oznanjenje Nam pove, o večni Bog! De za nas včlovečenje Tvoj’ga Sina plača dolg. Naj ta božja porodnica, Kar mi terduo verjemo, Bode naša pomočnica, Ker se k nji oziramo. Veliki cetertik. oslušaj danes, moj kristjan! Kaj se v Jeruzalem’ godi; V spominu cerkev nam ohran’, Kar Jezus tam stori. 143 — 2 . Je djai od sebe oblačil’, In z ruto se prepasal je, Je v meden’co tud vode vlil, Ker jogre vrniti če. 3 . Gospod! ne boš mi vmival nog’, Mii Peter preč odgovori; Spozna, de je presveti Bog, Kter njemu to stori. 4 . Kar hočem tebi zdej storit’, O Peter! tebi ni še znan’, Pa bode kmalo teb’ odkrit Ponižnih sveti stan. 5 . Al’ on ’z gorečiga serca Se brani, de na vekomej Se clo vmivanju nog ne vda; Poslušaj, Peter! zdej: 6 . Če tega ti ne dopustiš, Je ljubeznjivi Jezus djal, Deležja z mano ne dobiš, In nisi joger prav. 144 7 . Gospod to ko mej /.govori, Se vstraši Peter prav močno, Noge si vrniti dopusti, Ponud’ roke, glavo. 8 . Kater je že na duši čist, Ta naj si vmije še noge, Potem bo že zadosti čist, De mene vredno je. 9 . K’ je on že vsim umil noge, Per mizi jih sede uči; Umiti vboge zapove, Ljubezen jim zroči. 10. O Jezus! ti ljubezni daj, Ti vkrot’ napuhnjeno serce: To nas perpelje v sveti raj, Vsi verni tje žele. Molitev. Pomagaj nam, o večni Bog! Per delu izročenimu, De vkaže djanje tvojih rok Ljubezen slednjimu. — 145 — Z vodo so vse očišene Nečednosti ognušenim, Tako naj bodo zbrisane Pregrehe zgrevanim. Od Kristnsoviga križanja. (Za veliki petik.~) 1. eK&ngelski kori! na vsokim žalujte, K našimu petju jokajte še vi. Žalostne citre prav milo zapojte, Boga na križ so perbile stvari. Serca razbite nam, o Serafini, Zemlja žaluj in človeški ves rod: Vmira na križu v velik’ bolečini Jezus, naš ljubi in sveti Gospod. 3 . Grehe štrafuje še božja pravica, Tirja prav ojstro Adamovi dolg; Milost pak božjih lastnosti kraljica K miru nam kaže prijatla, k’ je Bog. Glejte, perbit je na silnimu križu, Truplo je polno nevsmiljenih ran, Zavolj nas grešnikov se je ponižal, Bil je od Judov zlo zasramovan. 10 146 — 3 . Grešnik nesrečni! glej, kol’ko sramote Za-te na križu tvoj Jezus terpi! Ternjeva krona mu glavo razhode, Lica pokrivajo solze in kri. Že ga je Oče nebeški zapustil, V smertni težavi se znajde le sam, Glavo je nagnil, in dušo izpustil; Ti si ga vmoril, al’ tebe ni sram? 4 . Kaj je od tebe, Jeruzalem! slišal, Ker se pertoži čez tebe tak’ mil’? Ti si na križ me perbijal, povikšal, Al’ je to mojih dobrot povračil’? Jez sim pred tabo morje bil razdelil, Jez sim te rešil ’z Egiptovskih rev, Jez sim te v Kanan deželi zveselil, Jez te sovražnikam tvojim otel. 5 . Svetil sim tebi ko steber v oblaki, Hodil sim čudno pred tabo naprej, Mano sim dal, in nasiten bil vsaki, S čim sim te, duša! razžalil, povej ? Reci, zakaj me nevernim zročuješ, Puntarja pak namest mene spustiš ? Oh ti me tergaš, me biješ, me pljuješ, Z gajžlo per stebru plačilo deliš. — 147 — 6 . V žalosti, Jezus! te prosim prav milo, Vbogi jez grešnik pred tabo klečim: Jez sim zavergel nebeško kosilo, Res sim nevreden, pa vender tvoj sin. Ker sim zapravil vse tvoje dobrote, K tebi nazaj se zdej revež podam; Cern zapustiti pozemeljske zmote, Služil bom tebi z nevtrudnim’ rokam’. Molitev. Ti, o Gospod! si nas hotel rešiti ’Z žalostnih zmot, ’z nezrečenih nadlog; Jezus, tvoj Sin, se je dal umoriti, Za nas per tebi je plačal ta dolg, Torej pogledaj na verno družino, Ne na sovražne hudobne roke; De nam ’z ljubezni prot’ svojimu Sinu Danes zaneseš vse naše dolge, 10 * Ocitovanje. (Za veliki p etik. J a). l. kaj sim ti storil, zdej povej, Predrago ljudstvo moje! Al’ s čini sim še razžalil kdaj, O grešnik! serce tvoje? ’Z Egipta sim tebe jez rešil, 'Z dežele vsih rev in težav: Le kaj sim nad tabo pregrešil, Ker križ si ti meni podal? O sveti, mogočni in večni Bog! O vsmili se, vsinili, vsaj danes čez nas. 3 . Oh, kaj i. t. d. Moj angel je pervorojene Pomoril po celim Egipt’5 Ti gajžlaš nevsmiljeno mene, Me zdaš, in me nočeš več vid’t\ O sveti i. t. d. a) Jezus očita Judovskimu ljudstvu in grešniku, de mu za dobrote hudo povračuje. 149 3 . Oh kaj i. t. d. Potopil sim jez Faraona, Razgernil širjavo morja, S tem mene zdej ljudstvo polona, De vefkim duhovnam me zda. O sveti i. t. d. 4 . Oh, kaj i. t. d. Z valovi sim njega zagernil, Za tebe postavil se v bran; Popačil si se in spreobernil, Zasadil si sul’co mi v stran. O sveti i. t. d. 5 . Oh, kaj i. t. d. Sim vodil te s svetlim oblakam, Ovčico preljubo na paš’; Ti išeš me s hlodi in baklam’, Me zvežeš, Pilatužu zdaš, O sveti i. t. d. 6 . Oh, kaj i. t. d. Upil si, in dal sim ti mane, Mermral si, in dal ti mesa; O ljudstvo! ueusmiljene rane Zdej tvoja desnica mi da. O sveti i. t. d. 150 — 7 , Oh, kaj L t. d. S prečudnim Studencam v pušavi Sim tebi tud žejo gasil, Ti pak si v serditosti pravi Mi jes’ha in želča nalil. O sveti i. t. d. 8 . Oh, kaj i. t. d. Glej štirdeset let sim jez hodil Pred tabo kot dober pastir: Ti pak si me k smerti le vodil, Se huj’ ko razdražena zver. O sveti i. t. d. 9 . Oh, kaj i. t. d. Pred tabo sim Kananske kralje Prepodil in z mečem pobil: Kaj hočeš še Izrael dalje? K si s terstam mi glavo razbil. O sveti i. t. d. 10 . Oh, Izrael! lepi moj nograd! Zasadil sim v tebe sladkost: Zdej kopljem, prekopljem te toFkrat, In vender rodiš le britkost. O sveti i. t. d. — 151 — 11 . Oh, kaj i. t. d. Obdal sim te z vojvodov slavo, Odločil od ptujih rodov : Tl tlačiš mi lernje na glavo, Razbojnikam s’ mene perštel. O sveti i. t. d. 12 . Oh, kaj i. t. d. Sim tebe pred drugimi čislal, Veliko dobrot si prejel: Zato si na križ me povišal, In mene do zadnjiga klel. O sveti i. t. d. molitev. O Bog! še Judam gnado daj, De k veri se podajo; Ti jih razsvelli, jim povej, De Jezusa spoznajo. Odvzemi ’z njih serca slepoto, Ljubezen jim noter zapiš’, De najdejo pravo svetlobo Per Jezusu z nami v en’ hiš. O sveti, mogočni in večni Bog! O vsmili se, vsmili, vsaj danes čez nas. 152 Veliko saboto. i^Cočno se potrese, In grob se odpre; Zdej vidi in zve se, De Jezus ven gre; Ker angel Gospoda Z nebes perleti, In kamen od groba Na stran odvali. Aleluja, Aleluja, Aleluja. 3 . Njegov’ oblačilo Je belo ko sneg, Obličje svetilo Ko blisek po let’; Čuvaji postali So kakor mertvi, No v mesto zbežali Od groze plašni. Aleluja, Aleluja, Alel. 3 . V nedeljo so vstale Pred dnevam žene, Se niso nič bale, Ne mož, ne teme. — 153 — Ne bojte se mene, Jim angel pove, Za Jezu,sam žene Vas milo serce. Aleluja, Aleluja, Alel. 4 . Pa tukej ni njega, Od smerti je vstal, In smertino šego Premagal, odgnal. Je šel v Oalilejo, Kjer čakal vas bo: Le pejte čez mejo, V deželo leto. Aleluja, Aleluja, Alel. 5 . Je Jezus resnično Od smerti ustal, Odrešil krivične, Pred nami tje šel: Tako le hitimo, De pridemo tje; In njega tam vid’mo, Kjer čaka nas že. Aleluja, Aleluja, Alel. Molitev. Gospod! ti dodeli Nam plamen duha, De bomo goreli V ljubezni serca. 154 — Ker nas si napasel Z veseljem skrivnost: V presvetimu času Daj mir in krotkost. Aleluja, Aleluja, Alel. Od Kristusovima od smerti vstajenja. i. ezus je ustal od smerti, Razveseli se, kristjan! Smert, hudiča je premagal, Vstal iz groba tretji dan, Skoz svojo božjo moč, Na to veliko noč, Aleluja. 3 . Jezus dal se je vmoriti, De b’ ne bili pogubljen’; Milost nam je tel storiti, Danes smo razveseljen’, Je nas odrešil vse, Ker tol’ko terpel je, Alel. 155 — 3 . S križa so pa doli sneli Brumni in pošten’ možje. Žalostni v tančici beli V novi grob ga polože, Njegov’ telo te dni Se v grobu spremeni, Alel. 4 . Tretji dan po silni sinerti Nj ega išejo žene, Z Magdaleno v svetim vertu Gledajo zamišljene, Le kje bi Jezus bil, Njih ženin ljubeznjiv? Alel. 5 . Angel se jim tam perkaže, Pravi, de je res ustal, Jogram oznaniti vkaže, De bo v Galilejo šel. Le tjekje naj gredo, Se vam perkazal bo, Alel. 6 . Pervič se je bil perkazal Magdaleni v vertu tam, De je vstal, očitno skazal, Tud Simonu in ženam, In dvema jograma, Ki v Emavs potvata, Alel. — 156 7 . K svojim jogram skupej zbranim Skoz zaperte duri gre, Maloserčnim, strahu vdanim, Jez sim jez, to jim pove. Jim mir perporoči, Jih trošta in uči, Alel. 8 . Pa v nespametnih prepirih, Kakor bi b’lo res tako, Tomaž, eden dvanajsterih, Prav’, de Jezusa ni b’lo, In hoče seči sam V njegovo desno stran, Alel. 9 . Ker pak Jezusa zagleda, Se on zdajci spokori, Vere polna je beseda, Ves ponižen govori: Moj Bog in moj Gospod! Spoznam, de si povsod, Alel. 10 . Ker mi verjemo, kristjani! De je Jezus gori vstal: Ga prosimo skupej zbrani, De bo še per nas ostal, Dal svetiga Duha, Serca tolažnika, Alel. — 157 — n. Aleluja povzdignimo Z enim glasam no vsi čez, Še Marijo počastimo, To kraljico od nebes, Ker je začetek b’!a Zveličanja sveta, Alel. 12 . O kristjani! dan veselja Skupej mi obhajamo, De se vname v sercu želja, De iz greha vstajamo: In Bog nam bode dal Terdnosti u skušnjav’, Alel, Molitev, O Gospod! zdej nam dodeli Svoj’ga svetiga Duha, De b’ ljubezni se navzeli Iz vesePga praznika, Naj ta zedini nas Za ta in večni čas, Aleluja. — 158 — V god vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa. i. © Jezus! moje želje Po tebi hrepene, Ker čisto sere veselje V tebi zadobe. Kater’ so te ljubili Iz praviga serca, So v tebi mir dobili, Aleluja. 3 . Za nas si dal življenje, Odrešil nas Gospod Skoz smertino terpljenje, Hotel it’ od tod. Nas ljubiš nezrečeno; Ljubezen tvoja da Nazaj nebo zgubljeno, Aleluja. 3 . Peklenske dur’ predere, O Jezus! tvoja moč, Zaklenjene pobere Peklu čudna noč. 159 — Častitljivo premagaš Od teme vojvoda, Odrešenim pomagaš, Aleluja. 4 . Zacelil si nam rane ’Z obilne milosti, De živimo od hrane Polne čistosti. Bog Oče teh’ desnico Na svojim tronu da, Nam vernim pak pravico, Aleluja. 5 . Od tam do nas prihaja, O Jezus! tvoja luč, Odpre sladkosti raja Tvoje roke ključ. Oh, tema nas pokriva Neumniga sveta, Per tebi dan prebiva, Aleluja. 6 . Nas pelji ’z solz doline, Nebeški vojvoda! Na svetle visočine Svojiga Boga. — 160 — S častjo napolnjen sedež Življenja večniga Perpravit danes gredeš, Aleluja. 7 . Razštel si naše dneve, Britkost popotvanja, Razpihal kakor pleve Si sovražnika. Tam bodeš nam perpravil Veselja sladkiga, Poživil vse, pozdravil, Aleluja. 8 . Po tebi se oziram Cez nebeza kope, No vsaki dan zatiram Hudiga želje. Le kmalo bodeš sodil, Otel pravičniga, Hudobne v ogenj spodil, Aleluja. 9 . Mi č’mo vse bolečine Na svetu preterpet’, Sej kakor senca, zgine Tudi zdanji svet. 161 Razdraženi vetrovi Drevo perpognejo: Stoji pa v moči novi, Aleluja. 10 . Bog! tvoje prebivalce Povzdigne nam glave, To sladko počivalCe Nam meči serce. Nebeške pak dišave Se le dosežejo Skoz križe in težave, Aleluja. Molitev. Uči nas sveta vera, De ti si šel v nebo, Od tod naj nas podpera Vsmiljeno oko. Per tebi naj prebiva Pokoja željni duh, Naj z angelci prepeva, Aleluja. Dolinar, pesm. n 162 T god vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa. 1. IT 'Jkle naprot ’z nebes duhovi Svoj’mu kralju svetimu Mir pihljajte vi vetrovi Svete cerkve Ženinu. Grešniki na goro pejte, Danes Jezus gre v nebo; O vi brumni! gori glejte, Kamor vas poklical bo. 2 . Leži, leži oljska gora, Posvečenja svet’ spomin! Lepa od večera zora, Lepš’ od Jezusa stopinj. V sercu se mi milo dela, V solzah plavajo oči, De bi duša tje zletela, Kjer si molil vse noči. 3. Že se gori perbližuje, Verni jogri gredo ž njim; Svojo cerkev izročuje Od duha navdahnjenim. — 163 Vero v njega oznaniti Noter do pokrajn sveta, Vernim grehe odpustiti, Svojo moč, oblast jim da. 4 . Jih tolaži ljubeznjivo: Ne žalujte tak’ po men’, Čakajte poterpežljivo, Z Duham hote poterjen’, Vaša služba ta je sveta; Kadar bote vse prestal’, V hiši mojiga Očeta Bote z mano kraljeval’. 5 . Zadnjič jih lepo žegnuje, Od njih loči se tako, Se od zemlje povzdiguje, Za njim gleda njih oko; Dokler ga očem zakrije Na visokim bel oblak, Njih serce za njim upije, Željno gleda gori vsak. 6 . Dokončano svet’ življenje Bilo je današnji dan, Vterjeno je odrešenje, Veselimo se, kristjan’, 11 * 164 — Čast se njemu povračuje, Ker je tu ponižan bil; Čez ovčice svoje čuje, Ker je za-nje kri prelil. 7 . Zdajci sta se perkazala Gledajočim dva moža, Galilejci! sta jim djala, Kaj vi gledate neba? Jezus ima zopet priti, Kakoršen je šel v nebo, Geli svet še presoditi, Takrat nam veselje bo. 8 . ’Z solz doline zapušeni K tebi verno gledamo, Od težav, brhkost tepeni, Se po gnade stegamo. Za nebo se zdej trudi mo, Ne le stati, gledati! Se v molitev povernimo, De bo moč kaj delati. 9 . Dan današnji se poznajo V skali znamnja tvojih nog, Tolažila vernim dajo, De te ljubijo, o Bog! — 165 — Ako bi to vidit' bile Tako srečne moje oči: Bi z veseljem jih močile S svetim jokam do noči, 11 , Jezus moj! stopinje tvoje So pred mano in telo: Ali kje so solze moje? Perzadevanje v nebo ? Ce smo s Kristusam ustali, Tak’ išimo sveti raj; De bi gori kraljevali Kmalo, dolgo, vekomaj. Molitev. Vzemi, Bog! od nas darove, Ktere ti opravljamo Unebohod Jezusovi, Kteriga obhajamo. Daj, de bo življenje srečno Tukej med nevarnostmi, De bi tam živeli večno Po ti dolgi žalosti. — 166 — Binštno nedeljo. Od sv. Duha. 1 . 3Pridi, sveti Duh! Daj nam iz nebes Od svetlobe svoje žar. Troštar revežov! Oče vsih darov! Zarja temniga serca! 2 . Ti tolažiš nas, Sprejmeš slednji čas, S svetim miram ohladiš. V delu, trudnosti, V joku, žalosti Tebi vdane obderžiš. 3 . O ti svetla luč! Naše serca uč’, V tebe terdno ver’jemo; Sej, kjer tebe ni, Človek oslabi, Hitro v grehe zlezemo. 16 ? — 4 . Nas omazane, Suhe, ranjene Pelji, moči, celi cltan^ otev« i . . r ■ ■ i! fiV-ii sjO šit }{ .e (•Kv-riM If^vfcs jr. »d s« pesem v godove in praznike celiga Vvod. Pesem per sveti maši. V praznik sv. Miklavža škofa. V praznik čistiga spočetja Device Matere Marije Odgovori per cerkvenih molitvah na sveti večer Perva božična pesem. Druga božična pesem. Tretja božična pesem. Ceterta božična pesem. Peta božična pesem. Šesta božična pesem.. V praznik sv. Štefana, perviga martern. . . . V praznik nedolžnih otročičev. V god obrezovanja Gospoda našiga Jezusa Kristusa V god svetih treh kraljev, ali razglašenja Go¬ spoda našiga Jezusa Kristusa. V god presladkiga imena Jezusa. V praznik očiševanja Device Marije ali v svečnico 1 11 17 25 30 34 38 44 48 50 52 57 59 62 66 70 75 79 Stran. — 294 — Stran. Za žegnovanje sveč in per procesii.81 Pepelnično sredo.. . . 85 Od pepelnične srede.87 Od posta.91 Od Kristusoviga terpljenja ..110 Per križevim potu.117 Od pokore.129 Od Kristusoviga terpljenja.132 V praznik svetiga Jožefa, ženina Device Matere Marije.134 V praznik oznanjenja Device Matere Marije. . 138 Veliki četertik. 142 Od Kristusoviga križanja.145 Očitovanje.148 Veliko saboto.152 Od Kristusoviga od smerti vstajenja .... 154 V god vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa 158 V god vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa 162 Binštno nedeljo ..166 Za binštne praznike.168 V god presvete Trojice.171 I. V god svetiga Rešnjiga Telesa.174 II. V god svetiga Rešnjiga Telesa.176 III. V god svetiga Rešnjiga Telesa.178 IV. V god svetiga Rešnjiga Telesa.183 V. V god svetiga Rešnjiga Telesa.184 VI. V god svetiga Rešnjiga Telesa.188 I. Od svetiga Obhajila.198 II. Od svetiga Obhajila.199 — 295 — Stran. III. Od svetiga Obhajila.. 201 IV. Od svetiga Obhajila.203 V. Od svetiga Obhajila.207 VI. Od svetiga Obhajila.209 VII. Od svetiga Obhajila.211 VIII. Od svetiga Obhajila.213 IX. Od svetiga Obhajila.215 X. Od svetiga Obhajila.217 V praznik sv. aposteljnov Vetra in Pavla . . 224 V praznik sv. aposteljnov Petra in Pavla . . 226 V praznik vnebovzetja Device Marije .... 228 V praznik vnebovzetja Device Marije .... 231 V praznik svetih angelov varhov.233 V praznik rojstva Device Matere Marije . . . 236 V praznik presladkiga imena Marije .... 239 V nedeljo svetiga roženkranca.242 V praznik oznanjenja Device Matere Marije . . 245 I. Se nekatere pesmi k časti Marije Device . . 247 II. Pesem k časti Matere božje.249 III. Pesem k časti Matere božje.251 IV. Pesem k časti Matere božje.253 V. Pesem k časti Matere božje.256 VI. K zornicam Matere božje.258 K hvalnicam.359 K večernicam.260 K sklepu.261 V god obletnice cerkveniga posvečenja . . . 262 V god obletnice cerkveniga posvečenja . . . 264 V praznik vsih svetnikov.267 — 396 — Stran. V praznik vsih svetnikov.270 V spomin vsih vernih duš v vicah.272 V spomin vernih mertvih.277 Od smerti.280 Zahvalno nedeljo.282 2. Zahvalna pesem . , . ..284 3. Zahvalna pesem za poljske perdelke . . . 288 >;«;< Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani, NARODNfi IN UNIUERZITETNfl KNJIŽNICA 00000320745