m _A/AND s~'/u6Cl€e NO. 51 ^ ' ‘■..V,-':-'’- .i 1 A_ a ccfcii JL Af4€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 13, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Makarios v precepu "Novi grobovi Jtrfiii Cer Sveta sinoda pravoslavne cerkve na Cipru zahteva od nadškofa Makarija, da odstopi kot predsednik republike. LlMASOL, Ciper. — Dva ško-fa od Svete sinode ciprske cerkve vztrajata na stališču, da mo-la nadškof Makarios odstopiti kot predsednik republike, ker da Je to očitno proti določilom cerkvenega prava in ker to škodu-<“erkvi. škof Antimos iz Ki-tija in škof Genadios iz Pafosa, ^ai>a Svete sinode, sta to potr-d-la in obrazložila svoje stališče sodelavcu NYT P. Groseju, ki s^a §a sprejela na razgovor. v Enako stališče zavzema tudi škof Ciprianos iz Kirenije, tretji škof na otoku, ki je trenutno v 'bolnišnici v Nikoziji. Vsi trije so uradno zahtevali na teme-,-'|U ,Cerkvenega prava od nadela Makarija, da jim da do Prihodnjega petka odgovor na nJihovo zahtevo. „ No je prišla vest o zahtevi vetega sinoda po odstopu Ma-r^lio~a kot predsednika rcpub-* e’ Je Prišlo do demonstracij mti trem škofom, ki so jih pri- ® an Makariija zmerjali z “Judom”. j škofje odločno zanikajo, da bi _niela njihova zahteva kake Ve“° 2 nastopom grške vlade ■ r.0^ Makariju. Oni se sklicu-eJ° samo na Cerkev in na nje-n koristi. Trdijo, da nadškol p akarios dela sramoto Cerkvi, in f °bdaia z oboroženo stražo ° se giblje v političnih pre-perih in napetostih. Zaradi na-ega mednarodnega položaja ne\ ainosti za nadškofovo živ-rje, zahtevajo, da reši sebe in /ev s tem, da odstopi. kaža^dosT 23 °dstop doslej ni sinori0’ da zakteva Svetega cep a sPravpa v zelo hud pre- K&toliški misijonarji R^ejo spet v Sudan sv t *’ ~ Misijonska družba nem °ffa’ Je delovala v juž-bila .budanu rned črnci, je do-to delt iartuma dovoljenje, da južnem tbt°Vi' Red Je imel v do let °udanu 10 misijonarjev „a ‘V, 1954. ko so jih' naložili pra t° 'n °dpeljali iz Sudana, nje Za tabo 80 dobile dovoljene rnitev v 'Sudan italijan-^rone Inice Afriške fisije iz Pišnico’ Kl S° vzdrževale bol-pl'e'fekt V- '!^aiakaiu> apostolski kat°iieanrot ^ ima Prek° 17,500 P°lovico bedo uporabili '">4S«INGT0N' DC' - Ar-i° nomi ri, trdij°’ da bo mogoče slUžb0 /ad Vključiti v aktivno rezCrv^ce Pniovico graduirancev le. 1 armadne častniške šo- Vki^H500 graduirancev bo sli,^ v aktivno vojaško 1 n __• 1 razumevanja, je pa slnžb0 v aktivno v 0dreienfre°Stala Polovica Jona v rezervo. bo pa hn Cergol Sr. V soboto je umri v St. Vin-| cent Charity bolnišnici po kratki bolezni 80 let stari John Cer-, gol Sr. s 11203 Fitzwater Road v Brecksvillu, Ohio, rojen v Trstu, od koder je prišel v ZDA pred nekako 63 leti, zaposlen do svoje upokojitve pred 15Teti pri American Steel & Wire Co. Pokojnik je zapustil ženo Čarobno, roj. Godec, hčeri Carolyn Reich in Rose Marie, sinove Johna Jr., Carla in Edwarda, 9 vnukov in vnukinj, pravnuka in sestri Jennie Hrvatin ter Roso, med tem ko sta mu brata Joseph in Tony umrla. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu in Društva Mir št. KLADZ. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road na Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. -------o------- Gen. Bar-Lev v izraelski vladi JERUZALEM, Izr. - Bivši mveljnik izraelskih oboroženih 11 gen. Bar-Lev, -v Jugoslaviji ojcn jud, ki je dobil naslednika v gen. Elazarju, je bil v začetku .edna imenovan za ministra trgovine in industrije v vladi Goi-ie Meir. Gen. Bar-Lev je tretji gene-■al v vladi. Pred njim sta bila / njej obrambni minister gen. \I. Dayan in podpredsednik vlade gen. Yigal Allon. Povišanje meje zadolžitve odobreno WASHINGTON, D.C. - Konferenca Senata in Doma ije sprejela v glavnem Domovo besedi-to za povišanje gornje meje dol- ZDA in Kitaj se bedo raicjovarjali v Parizu ZDA in Kitajska sc se sporazumele, da bodo svoje razgovore vodile v bodoče preko svojih poslanikov v Parizu. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je pretekli petek objavila, da se bodo v bodoče vršili razgovori rned ZDA in Kitajsko v Parizu med ameriškim poslanikom Arthurjem K. Watsonom in poslanikom L. R. Kitajske Huang Chenom. Vest je nekoliko iznenadila, ker so še dan preje ugibali, da bodo stiki verjetno vzdrževani preko Ottawe. kamor je prav pretekli teden prišel novi kitajski poslanik. Pripominjajo, da je Huang Chen edini med vsemi kitajskimi poslaniki član Centralnega komiteta Komunistične partije in ozek osebni prijatelj in sodelavec Ču En-laja. Prav tako je eden od onih starih revolucionarjev, ki so se udeležili “dolgega pohoda”. Nekater bi radi videli med izborom Pariza za ameriško-ki-tajske stike neko zvezo z razgovori o končanju vietnamske vejne v Parizu, kar pa je seveda 12 Ugibanje. Kitajska b® omejila sveje poaisš lianah? TOKIO, Jap. — Predsednik MsOloskev amaoS MRS. mm ZANKAVA Mrs. Eita D. Beard, katere memorandum je sprožil preiskavo o ITT, je v posebni izjavi zanikala vsak dogovor med vlado in ITT. Senatni odbor, ki je v petek zasliševanje prekinil, ga bo jutri nadaljeval. Ren. Paul N. Mcfjioskcv Jr MENLO PAR K, Kalif. — Kong. Paul N. McCloskey se je umaknil iz boja za dosego imenovanja za r e p u b 1 i kanskega predsedniškega kandidata, četudi, je dosegel v primarnih volitvah pretekli teden v New Hampshiru kar dober uspeh, saj je dobil 20 G glasov. Kongresnik je izjavil, da je svoj smoter dosegel, ko je pokazal, da “dober del republikancev” odklanja bombardiranje v Vietnamu. Poudaril je, da je za uspešno kampanjo potreben denar, veliko denarja,: tega pa on j nima. Kljub vsemu bo pustil svoje ime pri primarnih volitvah v 10 državah. WASHINGTON, D.C. — Senatni pravosodni odbor je v petek prekinil zasliševanje o morebitnem sporazumu med International Telegraph and Telephone Corporation do jutri, ko . upa, da bo zvedel, ali je Mrs. Dl ta D. Beard sposobna za zaslišanje. Ta je pretekli petek v posebni izjavi preko svojega od vetnika zanikala vsak dogovor med vlado in ITT. Časnikar Jack Andreson je objavil memorandum Mrs. D. Beard, v katerem je ta trdila, da je bila opuščena tožba proti ITT na temelju zakona proti trustom, ko je ITT preko ene svojih podružnic obljubila $409,000 za republikansko konvencijo v San Diegu v letošnjem avgustu. Anderson je odgovornost za to pripisal Richar-lu Kleindienstu, tedanjemu namestniku pravosodnega tajnika J. Mitchella in sedanjemu ime-ncvancu za njegovega naslednika in vršilca poslov. vtate Sato « napove?.,1, cla bo' Eong- R ”?lfIosk,ey f “"t T ' . , . 0 ", . , bcralni repubhkansU kandidat Kitajska omejila svoje podpira-i . ,T. . . . , . ‘ 1 poleg sredinca Nixona m kon- nje komunistov v Severnem' , ,, , . TT.. , „T. i servativca Ashbrocka, kongres- Vietnamu po razgovorih z Nixo-| nem. Pripomnil je, da. ne sodi! tega na temelju informacij, ki mu jih je dal ameriški državni podtajnik-Marshall Green, ko je prišel poročat japonski vladi o nika iz Ohia. Prest splav v Vzhodni Nemčiji BERLIN, Nem. — Parlament ja vlade ZDA za 20 bilijonov na Nixonovih razgovorih s Kitaj- Vzhodne. Nemčije je odobril za-150: bilijonov. Senat je hotel do- ck ; kon, ki dovoljuje prekinitev no- dati temu še posebno omejitev! Sato je prišel do gornjega za-skupnih izdatkov zvezne vlade ključka na temelju lastnih po-/ novem proračunskem letu, pa' datkov in premišljanja o polo-je to opustil, ko se je Dom temu' žaju in o kitajski politiki. “Se- dodatku uprl. PHNOM PENH, Kamb. neral Lon Nol, ki je pred par dnevi razpustil narodno skupščino in se imenoval za predsednika republike, je včeraj odstavil vso vlado s predsednikom Matakom, svojim dosedanjim najožjim sodelavcem vred, in sam prevzel vso oblast v državi. Lon Nol je bil predsednik vlade še v času, ko je bil na čelu Kambodže princ Sihanuk. Lon Nol ga je odstavil pred dvemi leti in sam prevzel oblast. veda ne vem vsega, o čemer so govorili. Očitno ZDA pospešeno napadajo z letalstvom, toda o-sebno sem prepričan, da se bodo kmalu začeli novi razgovori o končanju vojne v Indokini in da bodo potekali na temelju predlogov ZDA,” je razlagal Sato svoje poglede sodelavcu NYT Sulzberger ju. sečnosti do treh mesecev neomejeno samo na željo nosečnice. Zakon je bil sporen, četudi se to rie vidi dosti iz glasovanja v parlamentu, kjer je glasovalo proti njemu le 14 poslancev, 8 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Običajno so vsi sklepi v tem parlamentu soglasni. Vzhodna Nemčija dejansko že nekaj let nima nobenega prirastka prebivalstva, ker število splavov dosega število rojstev ali pa jih celo presega. Dejansko Richard Kleindicnst ir ravnost od Mrs. Dite D. Beard, ki da je o vprašanju ITT govorila z J. Mitcheilom lani v Kentucky^u na sprejemu pri guvernerju po znanih konjskih dirkah. John Mitchell, ki je odstopil kot pravosodni tajnik in prevzel vodstvo odbora za ponovno izvolitev R. M. Nixona za predsednika ZDA, je izjavil, da ni nikdar govoril z nikomur o tem, kar je pripovedoval Brit Hume pred senatnim odborom. 2e preje je tako on kot Kleindienst izjavil, da ni vedel nič o kaki obljubi $400,000 od strani ITT republikanski konvenciji, ko je bila tožba proti ITT umaknjena. Oba sta odločno zanikala vsak dogovor in vsako vednost o čem takem. Mrs. Diia D. Beard je v bolnišnici v Denverju zaradi srčnega napada in je bila v takem stanju, da jo zdravniki niso pustili motiti. Ko se je njeno stanje v petek izboljšalo, je prekc svejega odvetnika označila sedanje zasliševanje v senatnem odboru za “nesmiselen cirkus”, ki so ga vprizorile osebne ambicije in skrajni oportunizem nekaj ljudi”. Kljub temu je iz-avila, da je pripravljena pričati prod odborom z namenom, da se konce j o napačne govorice, sumničenja in naravnost laži v pogledu sedanjega spora”. Senatni odbor je naročil zdravnikom, da pregledajo Mrs. D.to D. Beard in sporoče, kdaj ko ta sposobna za pričanje. Ona sama je predložila pričanje v bolnišnici v Denverju ustmeno ali pismeno, kot se senatni odbor odloči. Zadnje vesti Richard Kleindienst, ki ga je senatni pravosodni odbor že o- PARIZ, Fr. — Danes sta se tu dcbril kot Mitchellovega naslednika, je odbor zaprosil, naj ga zasliši v zvezi s trditvami J. Andersona. Odbor je res začel z zasliševanji, ki pa so dobila ze- nrvič sestala na razgovor poslanika ZDA in L. R. Kitajske. Govorila naj bi o potovanjih in o trgovini med obema deželama. lo osebni in strankarski značaj. 'RIM, It. — Vlada je včeraj ob- Predsednik japonske vlade jej od leta 1988 več ljudi letno umr-dejal, da bi bila Japonska ve-j je, kot se jih rodi. število pre-seia Nixonovega obiska na Ja- j bivalstva se drži še vedno neka-ponskem, pa izrazil misel, da bilko pri 17 milijonih. bilo nemara primerno, če bi na-! ------o------ pravil najprej cesar Hirohitoj Priporočajte A.D. tem. obisk v ZDA. i jo še nimajo! Jack Anderson je trdil, da R. Kleindienst ni sposoben za pravosodnega tajnika, ker enostav- i no “ne pozna zločina, kjer ga, vidi”. On in njegov pomočnik | sta trdila, da je pravosodnemu tajniku Mitchellu naročil sam predsednik Nixon, naj vprašanje ITT uredijo pametno. Vse to naj bi bil Brit Hume slišal V Veliki Britaniji se zavzemajo za obnovo smrtne kazni Oblačim • kostjo Zr-S deŽeVn° z m0Ž- latura okoli 45‘Najvišja tempe- Nasilna smrt policistov, ki v Veliki Britaniji opravljajo službo večinoma brez orožja, je vzbudila v javnosti strah in zaskrbljenost. Ljudje zahtevajo ponovni nastop krvnika, ki je od leta 1964 brez dela. Kakor je pokazala anketa, je 77 odstotkov Britancev za ponovno uvedbo smrtne kazni, ki so jo leta 1965 najprej odpravili za pet let, pred dvema letoma pa po sklepu parlamenta za stalno. V petih letih po ukinitvi smrtne kazni je padlo pod kroglami zločincev 10 policistov, tj. 7 več kot prej v enakem obdobju. “Pripravite spet vrv za morilce policistov,” je zapisal “Daily Mirror” letos po umoru že drugega s t r a ž n i ka. “Daily Express” je dodal, da bi mo- rala vlada “hladno in mirno razmišljati o ponovni uvedbi smrtne kazni”. Podobnega mnenja so tudi razni politiki. Na kongresu konservativcev je večina zahtevala “zob za zob, oko za oko, da bi s tem preprečili nadaljnje zločinsko prelivanje krvi”. Zdravnik Gerard Vaughan, ki je bil nekoč nasprotnik smrtne kazni, pripravlja zdaj kampanjo za “najbolj človeško obliko usmrtitve — plinsko celico. Predvsem morilci policistov in drugih predstavnikov oblasti naj bi končali v njej, kajti “hladnokrvno nasilje je treba zaustaviti”. Večina Britancev je za vrv, ker drugačne kazni po njihovem mnenju ne morejo za- ustaviti naraščajočega števila napadov oboroženih tolovajev na neoborožene varuhe javnega reda. Po ukinitvi smrtne kazni je 'bilo sicer obsojenih radi umorov le malo več Britancev kakor prej, zato pa se je v obdobju 1965-1970 število zločinov skoraj podvojilo. Leta 1964 je bilo 14.141 Britancev obsojenih zaradi težkih zločinov, šest let kasneje pa že 23,443. Znatno se je povečal kriminal med mladino, roparskih napadov pa je bilo samo lani 493. V Londonu je 21,000 policistov, lansko leto jih je le 400 hodilo na strelske vaje, ker velika večina odklanja službo z orožjem, če bi morali policisti nositi orožje, je izjavil predstavnik Scotland Yarda, bi jih 70 odstotkov sleklo uniformo. Britanska policijska organizacija, ki šteje 90,000 članov, ne zahteva orožja, marveč ponovno u v e d bo smrtne kazni. Pristaši tega predloga pravijo, da bi sodišča le redko izrekala najhujšo kazen, torej bi bilo podobno kot doslej. V minulih letih je bilo pred časom izpuščenih 170 Britancev, obsojenih na dosmrtno ječo; odsedeli so povprečno osem let in pol, -torej manj časa, kot znaša najhujša kazen za nedovoljeno nošenje orožjd. Notranji minister Maud-ling, tudi zagovornik smrtne kazni, ne verjame, da mu bo uspelo pridobiti parlament za ponovno uvedbo smrtne kazni. V. P. javila, da so oblasti zasačile 4 diplomatske zastopnike držav vzhodne Evrope, ko so zbirali vojaške tajne NATO o Malti in drugem. Danes morajo zato zapustiti Italijo Konstantin Janowsky, prvi tajnik poslaništva Poljske v Rimu, Milos Dospiva, prvi tajnik poslaništva Češkoslovaške v Rimu in bolgarska diplomata Dinčo Vavov in Bori-'slav Balčev. Vodnik vohunskega kroga, ki je stikal za vojaškimi lajnami NATO naj bi bil Poljak. GARY, Ind. — Narodna črnska politična konvencija, ki je zasedala tu zadnje dni in bila včeraj zaključena, je odobrila stališče črnskega separatizma, ustvarila Narodno črnsko skupščino in zavrnila prevažanje šolarjev kot “zastarelo in nevarno”. LONDON, Vel. Brit. — Britanija in Kitajska sta objavili, da sta se sporazumeli za iz-manjavo poslanikov. Britanija je priznala komunistično Kitajsko pred 22 leti, pa je imela v Pekingu samo “odpravnika poslov”, ker Peking ni pristal na povišanje zastopstva na raven poslanika. SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so uničile nekaj rdečih tankov na področju » j iz Clevelanda i in~okolice j Vrnitev iz Florid*— Poznana Frank in Rozi Ru-! pert, 18801 Kildeer Avenue, sta i se vrnila iz Floride, kjer sta preživela zimske mesece, vsa osvežena in okrepljena. Lepo pozdravljata svoje prijatelje in znance. Zadušnici— Jutri, v torek, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Salomon ob devetnajsti obletnici njene smrti, v sredo ob sedmih zjutraj pa za njenega nedavno umrlega moža Josepha Salomona st. V bolnišnici— Mrs. Caroline Mramor, 6618 Schaefer Avenue, se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici, v sobi št. 704. Obiski so dovoljeni. Želimo ji hitrega okrevanja! Rojstni dan— Danes obhaja svoj 88. rojstni dan poznani g. Jože Štepec, 21151 N. Vine Street. Doma je iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem. Kljub visoki starosti je še pri trdnem zdravju in dobri volji. Zvestemu naročniku in bralcu Ameriške Domovine prisrčne čestitke in še veliko zadovoljnih let! V bolnici jc— Poznani igralec in večletni predsednik Dramatskega društva Lilija g. Avgust Dragar, 29308 White Rd.. Wickliffe, je v Euclid General bolnici, kjer je srečno prestal težko operacijo. Sedaj so obiski že dovoljeni. Članstvo društva Lilija želi g. Dragimju, da bi čimprejc popolnoma okreval. Tem željam se pridružuje tudi Ameriška Domovina, katere zvesti naročnik je g. Dragar. Razstava domov in cvetja biia dobro obiskana— Letos je obiskalo razstavo domov in cvetja v Public Hall nad J 21,000 oseb, nekako 6G več kot lani. Odprta je bila od 4. do 12. marca. V Lordstovvnu še štrajkajo— Pogajanja med predstavniki unije in podjetja včeraj niso privedla do sporazuma, nadaljevala se bodo danes dopoldne. Strajk nadaljuje okoli 7,800 de-.avcej v produkciji. Začel se je 1. marca, ko po dveh mesecih pogajanj ni bilo mogoče doseči sporazuma med vodstvom podrtja in unijo. Sodna razprava proti Afro Setu— Danes se začne na okrajnem sodišču sodna razprava proti Harllel X. Jonesu in trem drugim članom Afro Seta, obtoženim umora Johna H. Smitna in napada na Harlowa Tate v noči i. avgusta 1970. Obtožnica trdi, da je Jones ukazal ustreliti Smitha v odgovor na ustrelitev Vviliia Loftona, člana Afro Seta, od stražarja prejšnji dan. Jones je “ministrski predsednik Afro Seta”, črnske skupine, ki, je imela svoj glavni stan na Superior Avenue. vzhodno od Čepone v južne:.: Laosu. Bili naj bi to ruski tanki T54 in T55, ki so jih rdeči uporabili prvič lani prav na tem področju, ko so zaustavljali pohod južnovietnam-skih sil v Laos s ciljem presekan ja Hočiminhove poti MAN, W. Va. — Pri poplavi Buffalo potoka 26. februarja je bilo, kot je doslej ugotovljeno, najmanj 116 oseb mrtvih. Še vedno jih pogrešajo 32. aMmsm,* 6117 3t. Clair Avenue 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO , 83 No. 51 Monday, March 13, 1972 Kmet - delavec - tujec ,r Slovenci imamo čudovito narodno pesmico, ki so jo včasih, pred desetletji, prepevali vodilni zbori na koncertih doma Iv Sloveniji, pa tudi na turnejah po svetu, povsod pred izbranim poslušalstvom in povsod s prodornim uspehom. izredno preprosta po besedilu in napevu, ima v sebi mnogo zdravega in prijetnega humorja, a zaključi se z otožnim tonom in besedo. Po naslovu se imenuje: “Prišla je miška”. Vsebuje celo vrsto kratkih kitic z refrenom (odpevom), ki se ponavlja. Začne se tako: “Prišla je miška iz mišnice, vzela pšenico iz pšenišnice”; naslednja kitica pravi: “Prišla je mačka iz mačnice, vzela je miško iz mišnice ...”, potem pride" zajec z zajčnice, za njim lisica iz Lsičnice in tako naprej, vsak pa po vrsti “vzame” prejšnjega in ga uniči, vse do miške in pšenice. Podobne zabavne pesmi imajo tudi drugi narodi in tudi Amerikanci. a naša je posebno mikavna in pri vsej “hecnosti” globoko pomembna zlasti s svojo zadnjo kitico: “Prišla je smrt iz mrtvašnice ...” Ta pesmica mi roji po glavi in prepeva po ušesih, ko v zadnjem času vedno bolj pogosto prebiram po listih in knjigah članke in razprave o obeh temeljnih stanovih našega naroda v domovini: kmetu in delavcu. Vsi znaki jasno kažejo, da postaja partijskemu režimu vprašanje bodočnosti kmeta in delavca bolj in bolj zamotano in nerešljivo. A politična in vsaka druga javna oblast je zato tu, da taka vprašanja kolikor mogoče dobro in uspešno rešuje v smislu razvijajočega se gospodarskega in socialnega napredka. Življenje se niti za hipec ne ustavi; razvoj v vseh panogah življenjske stvarnosti gre svojo pot — in kdor ni sposoben mojstrovati zahtevkov tega razvoja s trezno presojo, kaj velja ohranjati in kaj razvijati, pa se kljub temu s silo krčevito drži na oblasti in ga narod po svobodni odločbi ne mo-ic odstraniti, povzroča narodu zlo, ki meji na zločin, v kolikor po svojem učinku sploh ni že pravi zločin. Ljudje smo po svojem značaju nagnjeni ocenjevati in obsojati kot zločin zlasti taka zla dejanja, kjer se preliva kri. Globoko smo prizadeti, kadar se spomnimo onih deset tisočev brez sodbe in obsodbe pomorjenih mladih ljudi po vojni, nekako površno in brezbrižno pa — in zelo redkokdaj — mislimo na one stotine in tisoče zdravih in mladostno čilih fantov in deklet z naših kmetij, ki so jih partijci deloma s sladko besedo, deloma s pritiskom, pognali v mesta in tovarne, kjer so čez noč postali delavci. Ko je dela v tovarnah radi nespametnega planiranja začelo zmanjkovati, so jih iz domovine pognali v tujino. Narod jih je zgubil in jih vedno znova zgublja, kot je zgubil one tisoče v kočevskem Rogu in drugod. Do pičice lahko porabimo v tem slučaju vsebino pesmi “Prišla je miška”, samo da v obratnem postopku: delavec je požrl kmeta, delavca požira — tujec, potem je pa vse tiho in mirno “pod to goro zeleno”. Oni dan sem bral v koledarju Mohorjeve družbe v Celju za 1. 1972, torej v matični domovini, razpravico inženirja agronomije o obnovi in posodobljenju kmetijstva. S statistično podprtimi podatki razlaga, kako se odstotek kmečkega prebivalstva stalno zmanjšuje po svetu na široko in kako v Sloveniji. Nato- navaja gospodarske in soci-alno-politične razloge za tak razvoj in se sprašuje, kakšen pomen ima zmanjševanje kmečkega prebivalstva, kaj je pri tem dobrega, kaj slabega. Od predvojnega stanja z okroglo 60% kmečkega prebivalstva v Sloveniji se je odstotek do 1971 znižal na 23%, torej za celih 37%. Ta skok je usodno nenormalen, zgodil se je v eni sami generaciji in pomeni težak greh nad kmetom. Celo “socialistični” pisec v koledarju to priznava, ko skromno pravi,, naj bi bilo odseljevanje s kmetov v prihodnje “nekoliko počasneje” in naj bi se ne smele odseljevati le najbolj sposobne delovne moči. Današnji starostni sestav na kmetih je tako slab, da celotno družbo čaka kopica nalog, kako zadržati na gospodarstvih mlade gospodarje. Tako piše režimski agronom. Ponovno se je slišalo, kako je gonila partija fante in dekleta s kmetov v tovarne, da bi na ta način uničila moč kmečkega stanu, kjer je bila srčika odpora zoper komunizem. Sedaj se ta zločinska politika javno objokuje. Zdi se, da je prepozno. Delavec je začel požirati kmeta, a tega procesa ni mogoče ustaviti. Pisec v koledarju trdi, da bo šel ta razvoj nanrej, dokler ne pride v Sloveniji do zmanjšanja kmečkega ljudstva na SC . To se bo doseglo s tem, da se zvečajo kmetije in zmanjša njih število, delovno silo pa nadomestijo stroji To se ze!o preprosto in lepo sliši, a bojimo se. da se kmetovanje v S 'o /eniji iz več razlogov ne more in ne sme umeriti po drugih deželah, kjer so pogoji zelo različni. Socialistična operacija “preobrazbe kmetijstva iz sociološke v ekonomsko stopnjo” se nevarno lahko ponesreči in “pacijent” umrje. Tedaj bodo usahnili duhovni in kulturni vrelci, ki napajajo in vzdržujejo slovenski narod, tudi če pacijent ob 8% ostane pri življenju. Samo ekonomska “stopnja” na kmetih pomeni smrt kmetstva, s smrtjo kmeta pa bije majhnemu narodu zadnja ura. To bi bilo zadnje zlo dejanje nad kmetom: pogoltnil bi ga delavec po pesmi o miški. L. P. (Konec jutri) M ilivauški zapiski OGLED ŠOLE. - Katoliške šole so danes še večjega pomena, kot so morda bile v pretek-včasih premalo ali napačno informirani o delu katoliških šol. ZLATA POROKA. — Pred nekaj dnevi sta prav na tiho praznovala svojo zlato poroko znana Slovenca Franc in Mary Ermenc. Nista znana samo v Mihvaukeeju in okolici, ampak j losti. Težava je v tem, da smo tudi drugod, kjer bivajo Sloven- ge vedno v nekaterih krogih ci. Frank je ibil znan po svojem j prevladuje mnejne, da ne dose-pogrebnem zavodu, katerega gaj o akademske stopnje, kot jo ime nosi še danes, čeprav je Imajo javne šole, čeprav je že sam šel v pokoj. Koliko Slovencev je obiskalo ta njegov dom, ne more nihče prešteti. V 50 letih se veliko zgodi. Frank ni samo poznal veliko ljudi, ampak je tudi pomagal veliko ljudem. Poleg tega, da je bil dober človek, je bil vedno zelo zaveden Slovenec. Ni je bilo prireditve, da ne bi bil Frank zraven. Znan je bil kot dober pevec. Kjer je bilo petje, je takoj poprijel. Bila je zares prijetna družba, ker Frank jo je znal poživiti. Tako je minilo 50 let. Pri tem mu je seveda vedno pomagala njegova zvesta družica Mary. Sedaj; ko je praznoval, je praznoval le z neKaj sorodniki in najožjimi prijatelji. Svojih otrok ni imel. Franku ob zlatem jubileju čestitamo in mu želimo še veliko let uspehov v vsakem oziru. Prav gotovo je na mestu, če tu omenim, da je Frank velik kulturni mecen za vse slovenske zadeve. Sedaj nosi levje breme pri podpori slovenske radijske ure, za kar so mu gotovo vsi Slovenci v Mihvaukeeju in okolici še posebej hvaležni. Skoraj si ne moremo misliti Milwau-keeja brez slovenske radijske ure in prav Franku gre zahvala za njo. Frank je zagledal luč sveta pod zvonom sv. Frančiška v Savinjski dolini. Rad se spominja tega lepega kraja. Vedno ve kakšno povedati. .Da bi le še dolgo bil med nami in obujal spomine! Ga radi poslušamo! ZDRUŽENJE DVEH KATOLIŠKIH ŠOL. — že dolgo časa so se pregovarjali, kaj napraviti s šolo, ki jo vodijo šolski bratje in je bila znana pod imenom Don Bosco. šola je bila stara in je bila že večkrat obsojena kot nevarna za človeška življenja. Šolski bratje so si zelo prizadevali, da bi morda zgradili novo šolo kje drugje, vendar je pri-manjkovalo denarnih sredstev. Poleg tega so lajičmi učitelji posegali pregloboko v blagajno in ni bilo mogoče nič prihraniti. Škofija tudi ni mogla več dati nobene podpore. Šola je bha prepuščena sama sebi. Sedanji in bivši študentje so se potrudili, da so zbrali toliko denarja, da bi šola lahko še vzdržala kaki dve leti. Potem bi se morala odločiti, tako ali tako. Med tem je prišlo vprašanje druge katoliške gimnazije, ki se imenuje Pio Nono in jo vodijo raziskano in ponovno ugotovljeno, da so katoliške šole vsaj za šest odstotkov pred javnimi. Verjetno je bilo v preteklosti premalo objav o katoliških šolah. Da se to premosti, so se danes šole odločile posvetiti več pažnje svojemu delu in ga prikazati javnosti. Tako , bo tudi farna šola sv. Janeza imela o-gled svoje šole in prostorov v nedeljo, 19. marca, od 8. zjutraj do enih popoldne. Iz farnega poročila posnemam, da je vsakdo dobrodošel, da si ogleda do potankosti delo in napredek naše šole. Vsakdo tudi lahko vpraša za vsako stvar, ki ga zanima v zvezi z našo šolo. Meni se zdi ta način seznanjanja javnosti zelo dober in pomemben. Lahko razreši veliko predsodkov in pomaga k boljšemu vpoštevanju m podpiranju katoliške šole. SESTANEK DRUŠTVA TRIGLAV. — Sestanki poživljajo življenje društev. Redni sestanki zelo veliko pomagajo k napredku društva in članske podjetnosti. Koliko novih načrtov se ravno pri sestankih porodi. Navdušenje, ki je morda že pojemalo, se tu obnovi. Velikokrat je to edina priložnost, da se najdejo stari prijatelji skupaj in se poveselijo v družbi drug drugega. Poleg namenov, ki jih vsako društvo ima, je to gotovo najboljši način poglobiti in razširiti delokrog društva. Ta na-j men ima tudi društvo Triglav. Skrbno veže svoje člane in jim nudi v prijetni obliki kulturne vrednote slovenskega naroda, budi njihovo zavest. Tak sestanek je zopet v načrtu 19. marca ob treh popoldne v dvorani sv. Janeza na 85. cesti. Člani in članice so vabljeni. Je dosti stvari, o katerih se morajo pomeniti. Pred durmi je poletje, čas nastopov tudi od zunaj in se je treba že sedaj na to pripraviti, da bo takrat vse v redu. PRODAJA AMERIKANSKIH KROFOV. — Amerikanski krofi so malo drugačni, kakor smo jih bili vajeni doma. Tu imajo luknjo v sredi. Menda zato, da jih lahko denejo na raženj. Naj t:e bo, kakor hoče. Na razpolago bodo v nedeljo, 19. marca, po vseh sv. mašah. Vsakdo jih bo lahko debil, kolikor jih bo hotel; prodajali jih bodo en ducat za 75 centov in to tri različne vrste Niso sicer domači, pa so okusni. Za malenkostno ceno, samo $2.50, boste deležni veliko zadovoljstva in veselja. Od petih popoldne do osmih zvečer bomo servirali okusno pri pravljeno večerjo. Vam bomo s pečenimi piškami ali s pečeno govedino. Po večerji bo zabava pri pogrnjenih mizah, tisti pa, ki jih pete srbe se bodo lahko zavrteli ob zvokih John Benko orkestra. Pripravljalni odbor lepo prosi, da si vstopnice nabavite do ponedeljka, 13. marca, pri vseh članih kluba, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road, ali telefonično pri predsedniku Joe Kolmanu, tel. številka 531-1121 in pri našem agilnem tajniku Louis Dularju, tel. številka 481-0545. Tiste, ki bi večerjo zamudili, pa prisrčno vabim vsaj na ples, h kateremu je vstopnina samo $1. Do polnoči se boste lahko poceni in temeljito naplesali ter zabavali. Za odbor kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Vam kličem: na svidenje na naši prireditvi, v soboto, 18. marca 1972! Jože Mrhar ¥@ndar s@ Je srenja pokMa Prešerna NEW YORK, N.Y. — Doma- pozdravu je pokazal posebno či srenjčani in še tisti po svetu veselje, da so se naši domači Postregli ve(io’da se Je nNijorška sloven- fantje z Osme spet zbrali, in ka srenja hotela pokloniti na da jih je novi pevovodja Fran-tretjo februarsko nedejo pes- jo Kostanjški tako lahko pri-niku Francetu Prešernu, ko bi pravil za ta njihov prvi nastop morala biti redna srenjska ne-j v po Delakovem času. Pove-deljska prosvetna ura. Vse je dal pa je tudi, da ves uspeh bilo pripravljeno. V poseb- in vsa blamaža za to uro pade nem sestavku sem že napisal, na Toneta Osovnika, ki jo je zakaj in kako se je vse spre- v celoti programsko izdelal’in menilo v zadnjem trenutku, nabral sodelujoče. In tu ne bi hotel po nemarnem Od tega uvoda takoj prešel vnašati božjo voljo, kot to de-jna izvajanje programa in je lamo v svoji eni — izmed mno- i pozval “Fante z Osme”, da za-gih — brezmiselnosti. j pojejo STRUNAM. Pokazalo Vendar v nedeljo, 27. feb-:se je, da osnovno zbor ni padel, ruarja, je bilo jasno in že son- čeprav je nekaj pevcev zae-čno jutro, ko sem hitel proti Osmi k osmi maši. Prešerno- krat odpadlo. Celota je bila dobra. Prvi tenorji, ujeti med va proslava je bila napoveda- seboj, so tudi dali primeren iz-na — kot običajno — za čas:raz za to pesem, ki nas vpelje v po deseti maši. Upal sem, da j Prešernovo poezijo samo. bodo srenj čani prišli spričo tak-j— Hvala fantje, je spet vsto- Obcni zbor Štajerskega klisba škofijski duhovniki. Tudi ta je'L,-'udie radi seiSaj° Po njih. Kakor nekaj slišim, bo te vrste postrežba vsak nresec. V oskrbi bo imela to prodajo Šola in dom. Tako skušajo pomagati po svojih močeh nabrati nekaj “zele-njave , da olajšajo stroške za šolo. Zelo hvalevredno delo! Dobro delo je treba vedno podpirati! zašla v težave, škofija ni bila v stanju, da prevzame vsa bremena, ki so združena s šolo in tako je prišlo do vprašanja: Kaj? Nekdo je predlagal, naj bi obe šoli združili v eno. Vzelo je štiri leta, da je ta misel prodrla in končno dobila potrditev od škofije. Tako se bosta v prihodnjem šolskem letu obe šoli združili. Učenci iz Don Bosco bodo hodili na Pio Nono in šolski bratje bodo tam učili obe skupini študentov, šlo je za to, da da- \ J jo šoli novo ime. Predlagali so Cleveland, °y/~~ Klub sloveč imen in končno je zmagalo Venskih upokojencev za Water-line Thomas More. Pod tem Io° okrožje prav vljudno vabi imenom bo sedaj skupna šola vse svoje članstvo, prijatelje in delovala. Upajmo, da z uspe-'znance na prijetno domačo za-hom. Nekaj učnih moči, ki so bavo’ ki bo v soboto, jg. mar- CLEVELAND, O. — Cenjenemu članstvu Štajerskega kluba vljudno naznanjam, da bo naš letcfenji redni občni zbor prihodnjo nedeljo, 19. marca 1972, ob 3. uri popoldne v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave. Lepo vabim vse člane in članice, vse, Štajerce, Prekmurce in Korošce, da se našega občnega zbora zagotovo udeleže. Na njem bodo podana poročila o preteklem delu, izdelani načrti za delo v bodočem poslovnem letu in izvoljen nov odbor. Obenem vabim vse štajerske, prekmurske in koroške rojake in rojakine, ki še niso člani našega kluba, da pristopijo. Društveno življenje nas osrečuje, nas povezuje, krepi narodno zavest in potem z dohodki podpira dobre in zaslužne slovenske zadeve. Pridite kar na naš letošnji občni zbor v nedeljo, 19. marca, ob treh popoldne v Baragovem domu in vpišite se v naš Štajerski klub. Z veseljem Vas bomo sprejeli. Na svidenje na občnem zboru in vsem prav lep slovenski pozdrav! Tene Zgo^hrk, preds -»F UP za Waterloo M, Vabilo na vešerjo in ples CLEVELAND, O. - Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. ima svojo prireditev v Slovenskem delavskem domu dne 18. marca, to je prihodnjo soboto zvečer. Začetek z izvrstno večerjo bo že ob 5. uri. Večerjo bodo delili do 7. ure, potem se bo pa nadaljevalo s prijetno zabavo in plesom. Je pa tako naneslo, da pride tudi klubova seja v torek, 14. marca, samo 4 dni pred veselico; vabi se tem potom članstvo Kluba. Pridite na sejo, kdor le more, da se še kaj uredi tudi glede veselice in da si pravočasno nabavite tudi vstopnice za prireditev. Povabite tudi prijatelje in znance^ da si oskrbe vstopnice za prireditev, kjer bo za vse dovolj dobre postrežbe in lepe zabave. Vstopnice so po $2.50 za večerjo in ples, a za male v spremstvu odraslih je pa vstopnina polovična. Zabave se pa lahko lahko u-deleži. Nabavite si vstopnice pri članih ali pa pri tajniku pravočasno in pri blagajni. Imamo izvrstne kuharice in odbor bo skušal, da preskrbi in postreže vsem kar najboljše z večerjo in zabavo in tudi teko- šnega vremena v kar izrednem številu k tej maši, in po njej -v dvorano k Prešernovi uri. In tako se je zgodilo. Dozdaj — razen prve v jeseni, ko so peli člani ZVONA iz Fairfielda, Conn., še ni bilo takšne zasedbe kot tokrat. Devetdeset stolov je Babnikov Janez in njegov oče Tone pripravil okoli desetih miz v soboto proti večeru, oziroma pozno poldne. In tem smo morali v nedeljo dopoldne dodati še druge. Doma, tam, na Slovenskem, so ljudje za marsikoga rekli: Tega se pa zmeraj smola drži. Ker so mi morali zaradi vremena preložiti PešernoVo uro za teden dni, sem si, po kar uspeli proslavi, dejal: Kaleč bridkosti in nekaj nesreče mora biti pri Preilernu. Brez te mi, njujorški slovenski srenj čani, menda ne bi tako lepo proslavili Prešerna —- kot pesnika. Spričo izredno lepega vremena, spričo preložitve, ki je samo povečala reklamo za uro; in spričo drugih dveh dejstev: nastopa Louisa Rupnika po tolikih letih in pa nastopa “Fan tov z Osme”, kar devet mesecev so nam molčali, se je naša dvorana prejšnjo nedeljo lepo napolnila, kot je bila cerkvica Sv. Cirila malce poprej lepo zasedena. Posebno, ker prav vsi niso prišli po maši v dvorano. Bila je pripravljena za to priliko. Prešeren nas je po strani gledal s trpkim izrazom iz ospredja dvorane. Na svojo rojstno damačijo se je oziral. Nje sliko je izdelala ga. Leo Mausarjeva. Za hrbtom pa je Prešernu stal Sv. Marka. Sliko nam je izdelal slikar -amater Frank Vojska. Prav tako je napravil veliko podobo Bleda, ki je visela izven osrednje scene. Po nesrečnem naključju smo izgubili sliko Bohinja. V središču vse scene je bila podoba pesnika Prešerna. Pod njo simboli slovenstva: Kropiv-ček, avba z naramno ruto, slovenski pušel j c ter njegove POEZIJE, Prešrnov obraz je bil obrnjen v našo preteklost. Zato je bila v tem prostoru simbo-j lično pokazana pil g. Zdravko Kalan in nadaljeval: — Zdaj nam bo gdč. Helka Puceva prebrala sestavek, s katerim bomo ob Preišernu dobili nekaj misij o slovenski besedi, katere sloves je dvignil penik, ki ga danes slavimo. Helka, prosim..... In Helka je začela svoje podajanje o Prešernu, njegovem življenju, njegovi ljubezni ter njegovi besedi in poeziji. Zaključila je nekako takole: — Prešerovo delo bo ostalo veljavno za vse čase, dokler bo živel slovenski rod, kateremu je on dal s svojim neiz-strohljivim pesniškim srcem tisto življensko moč, ki “mu ne da umreti. . .” Seveda Helkino podapanje je zmeraj doživeto. Vrednost, in to prav posebno pa se pokaže 'e v njeni skrbnosti za lepoto naše besede. Brez nje Prešernova ura ne bi imela sijaja, kot smo ga doživeli. Napovedovalec g. Zdravko-Hvala lepa, Helka! — Pre' šernova struna srca je —- k0!" zmeraj slovenskega fanta svoj čas na Slovenskem — pela v zamaknjenosti, seveda prav S°' tovo nekaj drugače. . . . POD OKNOM. Zdajle pa nam jo bodo za peli naši “Fantje z Osme”. Pr° sim .... In iz njih grl zaslišimo: Ll‘ na sije, kladvo bije. . . Zap6-1 so jo lepo, ubrano in čustven0’ nekam kar doživeto. Zato je g. Kalan ob kon6U vzklinil: Bravo, fantje! —' ^ nadaljeval: Helka nam ,ie 111 _ mogrede omenila, da je Napoleonovih 63 kot n»' 3° pa sm° ren živel sih in govore o njem silniku. Nam, Slovencem, Pa leta njegovega oblastništva Slovenskem, čas, v katerem ^ spet lahko sproščenejše za hali, in ko se nam je spet m0^ no vzbudila sla po polnem rodnem življenju. Vodnik u bil mlademu Prešernu ne'‘ časa šolski ravnatelj, -k1 ,,_ je tudi pesnik ‘Tlirja vsta11 Valentin Vodnik je bil pozn6 . šemu pesniku Prešernu — dvojni vodnik. tor6-1 Franc0 ____ ^________ _ Dalmatine-! poznejših letih ni P°z‘l 0, vo biblijo in Valvazorjem ter Marjanca-Jenkova nam b0J% Valentinom Vodnikom. Na dala njegovo pesem, posvec drugi plati scene je grmada SPOMINU VALENTINA knjig, smiselno in prijetno razmeščenih pokazovala na bogat razcvet naše besede in du~ bile sedaj vezane, bodo na raz- ca zvečer, v Slovenskem delav-polago za delo v škofiji. Tako je skem domu na 15335 Water-! šilo. Toreh pridite! volk sit in koza cela. loo Road. hovne stveritve po Prešernu. Nageljni po mizah — Ka-ramfil s pesnikovega groba— so dvorano povezavah z osrednjo sceno v ospredju. Deset minut po enajst uri je g. Zdravko Kalan — kot vodja teh ur — začel s pozdravom. Več kot prav je bilo, da je najprej pozdravil zbrane srenjčane, takoj nato pa še posebej g. Louisa Rupnika, njegovo ženko Helgo in sestro čih osvežil se bo dobilo, da se Tončko Rupnik-Urso. Ti dve! ne bo komu grlo preveč zasu- sta ga menjaje pozneje sprem- VODNIKA. Prosim. jo je podala z lepo in doživetjem, da je ah1 In Marjanca gov°r ,| stop'1 eS' pred nas lik Prešernovega ^ niškega prehodnika, vsa^ sovno. — Hvala, Zdra vK6 Ijali pri klavirju, ko je Louis M. Penko, poročevalec pel Prešernove pesmi. V tem gospod 2Uje; poreče in nas naprej poV® veu-čeprav razsežna v narodni, dar je bila še zelo skromna^; niška, tradicija v umetni P pred Prešenom. Bili s° njegovi* sodobniki, kot ki, ki niso imeli pravega pali z drugimi narodi v gVoj‘ iFrance Prešeren pa je P° . na in posluha, da bi ne^‘l'!rflod izredni izobraženosti, (Dalje na 3. strani) tud' F- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE koj okopavat repo; jaz pridem za tabo.” v bi jo skoro sama, kar je se je.” Lojza je bila vesela, da nihče rhti ne sluti, kako gostjo ima Pri hiši. Oprezno je odprla so-°- Francka je spala. Prsti des-r°be so bili zapleteni v težke ite. Loj za je obstala pri postelji. Kakor Magdalena,” jo je spreletela misel. “Morda v sa-ftjah umiva Gospodove noge s solzami in jih briše z lasmi.” Tiho se je preoblekla, poprajta zastorček na oknu, kjer je sililo ob vrzeli sonce na posteljo, ln šla v kuhinjo. Pri zajtrku je Lojza še en-rat naročila Jeri, kaj naj dela, ln( vprašala Franceta: Kajne, da je prav?” France je bil čuda dobre vo-le; kakor se je bil prejšnji ve-cer raztogotil pri Jančarici za-radi^ novice, da je bil zatožen Pri župniku. Seveda je. Saj pojdem tudi sam tja, ko mine rosa, da na ozarah odkosim za krave. Jera je takoj odrezala malico ^ a> §a zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla. j Loiza je težko čakala, da je era izginila, potem je poklicala ata in mu vse razodela. .^fni ie vseeno,” je skomiz-fani iat z rameni, ko je Lojza oonkončala povest in ga vprašala, kaj sodi on. “Vseeno! Ni res, sme biti vseeno in bo vseeno.” JoK — Jeri — no-_” “Ne kleti,’ gala Lojza s prstom, ii to nl kletev,” je ugovar-rance in zastavil še enkrat: /-a zlomku je to čudno, kaj Pravic ima pri hiši dekla.* ne ravi

in jaz> ka- bova n Sedaj nalašč- Gol°-•" bar ostane pri nas. Le Nič se ne bova prepirala. Jaz sem danes Židane volje. Na,” France je segel v žep, “tu je hranilna knjižica — le preglej, do vinarja je vse naloženo — tu je poselska knjižica in tu za en mesec naprej plača. In sedaj, Jera, zbogom in pojdi, če hočeš, kaj k župniku in mu še kaj povej.” France ji je vrgel knjižico v naročje in vstal. Jeri je padel kosec kruha s pipcem vred iz rok in se zakotalil po bregu. Široko odprta usta so zevala za Francetom, suhe prsi so se ji vzdigovale, dokler ni planila še ona kvišku, pahnila obe knjižici s kronami vred iz naročja in začela z jokom: “Lažeš! Narejeno ti je, od tiste babe ti je narejeno! Nikoli te nisem tožila, njo pa sem in še jo bom.” Nato je izlila jezo v glasen SLOVO OD MLADOSTI Helka v zadnje stihe vpada:”., zato,mladost, po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo mi. . . ko ljube, mi moč ni pozabiti, in ko preganjajo me nje UKAZI. In te nam bo zapel g. Louis, spremljala ga bo pri klavirju sestra Tončka Rupnik-Urso. Prosim. ... In Louis spet poje: Ukazala si mi. . . . Vse nas je povlekel v to Prešernovo bolečino, ki je tako vse-človeška, da jo pozna vsakdo od nas. Vsakdo menda vsaj enkrat doživi tak ukaz. Louis je oil nagrajen s hvaležnostjo, da je prišel med nas in z nami častil Prešerna. Helka Puceva pa izraža za vse v besedi: “Najprisrčnejša uvala obema. . . ter nadaljuje” in, ‘ko ljubce mu ni bilo moč pozabit’, nam je Prešeren dal ljubezensko pesem.. Z njo je oplemenitil našo ljudsko govorico. Večstoletno potujčevanje ni uspelo izbrisati slovenskega jezika s sveta. Začu-da: ohranil je vso svojo prvotno svežost in gibkost v izrazju. In s to ljubezensko pesmijo je (postal hkrati pevec svobodne- zapel Pre-' ®'a’ F0ŠteneSa in častnega, če-prav majhnega naroda. Saj je njegova ljubezenska pesem KAM? pravzaprav razgovor dveh Iju- Louis je stopil pred nas in bečih se, oziroma samogovor, v pel, pel kam, kam. . . Njegove katerem pesnik vprašuje in o-bariton barvitosti še ni zgubil. g0varja. Vse to pa mora biti še je ohranil ves smisel za po- gamo p0 sebi lepo in plemenito, dajanje in.glasovno oblikovan- jn j.ako — poet tvoj nov Sloje, kateremu stalno dodaja svo- vencem venec vije. je podoživljanje. S podporo ( Helka Puceva nam je s svo-ženke Helke pri klavirju je bil jimi primernimi vložnimi koše bolj močan v izraznosti. PEVCU. Helka Puceva pritisne na gub magnetofona in zaslišimo glas, ki je v dvorani kot — da nam pesnikov duh iz onostranstva govori. V zadnji odmev njegovih besedi pa spet vstopi Helka s svojim glasom, ki je skladnje uti-hajočemu : “— Bolečina je bila prebo-leča. Upanje vse preveč zamegljeno. Osebna sreča že preveč odmaknjena, čista ljubezen do izbranega dekleta skorajda že zavrnjena. In pesnik Prešern nam poda v recitaciji Borisa Kralja vanj! Veseli smo, da na Osmi še lahko napravimo lepe akademije, če se naši sposobni skup vzamejo. Slišali smo še recitirati šavske zveze okoli 377 milijonov; bino kisika, nato odstranili če-prebivalcev, države NATO pa lado in cevko in Laura je prvič 596.1 milijonov. zadihala brez tuje pomoči. Se- Poznavalci razmer trdijo, da; daj se uči jesti in govoriti zares, so glavni vzrok padanja rojstev j Poslali so jo domov — na žalost v državah sovjetskega bloka | mnogih uslužbencev bolnice, ki splayi, katerih dovolitev je po-j so jo imeli radi. SONETE NESREČE in sklepno misel Helke Puceve, katera jej bila: — V teh Prešernovih “Sonetih nesreče” smo spoznali njegove živi jenske poglede. Nič solzavoti ni zaradi težke življenske tragike. Usoda, sreča mu je skoz in skoz sovražna. A iz njega je napravila “tnalo neobčutljivo”. Tnala je močna. Vse bo prenesla, dokler se sekira ne skrha poprej. Tako je pesnik Prešern obstal. In nam postal tnala, na katero smo položeni, mi vsi — in upajmo, da nas čas, ravno s Prešernom, ne bo nikdar smrtno razsekal. Za ves svoj nastop je bila deležna močnega aplavza in priznanjih. Vodja naših prosvetnih ur g. Zdravo Kalan se ji zahvalil še posebej, prav tako Louisu Rupniku in njegovima spremljevalkama ženki Helgi ter sestri Tončki Rupnik-Urso. Seveda nazadnje pa še našim “Fantom z Osme” ter jih poprosil, da naj ob koncu še zapojejo POZDRAV tako slavljencu, pesniku Francetu Prešernu, kakor tudi Antonu in Antonij Babnikovi, ko sta 10. februarja in s posebno mašo 13. februarja slavila s svojo pridno družino 25-letni-co poroke. In fantje so ga čudovito lepo zapeli. G. Zdravko je navzočim povedal, da bo prihodna prosvetna ura na samo Jožefovo 19. marca, da bo posvečena Koroški, da bodo ves program pripravili in na njem samo fantje iz FAIRFIELD A — BRIDGEPORT. Spet se nam nekaj lepega obeta. Babnikcva družina je pripravila kosilo: golaž in krajnske! klobase z zeljem. Srenjčani — torej: 19. marca po deseti maši se spet srečamo na Osmi in sosednji bratje nas bodo s čusti vodili prav do naše narodne zibeli. Tone Osovnik stala skoraj neomejena. Tako naj bi bilo na Madžarskem prekinjenih okoli 60% vseh nosečnosti in menda nič manj v ZSSR, v Bolgariji okoli 44%, v ČSR 56% in na Poljskem 23%. Račun za njeno 4-letno zdravljenje znaša 192,824.24 dolarjev, ki so ga plačali Blue Cross, Welfare in oddelek za pohabljene otroke države Indiana. Družina bo vračala dolg po možnos- V Romuniji so zaradi tega po-j ti. V računu ni vštet čas, ki so ostrili predpise za dovolitev pre-1 Sa žrtvovali zdravniki in ostalo kinitve nosečnosti. Učinek je bil, bolniško osebje, samo začasen, ker so, kot izgle-j Pri vsem tem pa Laurino živ-da, začeli nato uporabljati valjenje ni še nič gotovega. Nje-vecji meri sredstva za prepreče- prša so še vedno polovico vanje spočetja. Tajvan išče vezi s komunističnimi državami TAIPEJ, Taj. — Zunanji minister nacionalne kitajske vlade je dejal, da je njegova vlada zainteresirana v stikih s komu-, nističnimi državami, “če te niso j lutke komunistične Kitajske”. “Od odprtega spora med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko so postali odnosi med komunstičnimi državami bolj zapleteni,” je dejal zunanji minister Chow Shu-kaLna zasedanju centralnega komiteta Kuo-mitanga, stranke, ki pod vodstvom Cangkajšeka vlada na Tajvanu (Formozi). Moskva opozarja Bonn na odobritev pogodb MOSKVA, ZSSR. - “Pravda ’, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je zadnje dni opozorilo vlado v Bonnu, da je edino možno mirno sodelovanje Zahodne Nemčije z državami socialistične vzhodne Evrope na temelju pogodb, ki jih je Zahodna Nemčija sklenila s Sovjetsko zvezo in s Poljsko in v katerih je priznala obstoječe meje ter se odpovedala uporabi vsake sile v medsebojnih sporih. Vlada W. Brandta je predložila obe pogodbi v potrditev parlametu, toda ta ni nič vnet za nje. Lahko jima potrditev še tudi odkloni. Odločilno glasova-nJe je predvideno za konec maja ali za junij. manjša, kot bi morala biti in rebra ne rastejo dovolj hitro, da bi dohitela zamujeno. Glavno je, da je Laura doma in da se igra kot druga štiriletna dekleta. DELO DOBIJO Natakar ali natakarica Iščemo natakarja ali natakarico. Mora imeti priporočila. Oglasite se osebno ali kličite tajnika 361-5115. SLGVENSKN NARODNI DOM 6409 St. Clair Ave. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko za lahko hišno delo, kuho in oskrbo za otroka. Lahko ostane za 5 ali 6 dni ali stalno. Plača $45 tedensko, soba in hrana. Kličite 942-6872 -(55) 8,14 MALI OGLASI Udinjaj • . — —I -------- j- —— j— * Več na J m P° dve kroni ima jok in se namerila proti domu. na mesec kot Jera. ' za. e’ France,” je prosila Loj- r'0kamf^VSe dobro>” mahal z bicah anCe in skočil P° st°P-v svojo sobo. °JZa obsedela. baj nič nisem pravzaprav jezo in jokom. Puhal je mo- rtisem Povedala in vendar Potoma je ugovarjala: “Enajst let sem trpela kot kamen na cesti, sedaj me mečeš pod kap, jeseni, ko ni služb, za zahvalo! Le spravi tiste knjižice, jih ne maram!” France se je pasel nad njeno ■Franak°• VeS6^ se smeje!” ba dvrJJe Priael naglo spet Včasih e t6’ W voza, ve. Pa 1 gočno dime, pregledoval po ne- ba ramo in ^•ZAUim !a najrajSa šla 23 hinju- t,; K še dela v ku- počakati ranck° je morala Brat da se prebudi. k°m p0Ps!je korakal s klobu-dla ga ani na Polje in obse-butka dn radost’ ki čaka tre-bikom ir 86 ZneSe nad sovraž- stre. Veselo Prepričana, da ga ie zapela osla ob koso potrebnem koso in njen klep. “Saj je vseeno!” je zakričal za njo. “Pri županu dobiš vse,” je dodal, ko se je sklonil po buk-vice in pobral krone. Spet je sedel pod češnjo, gledal Jero, ki je tekla proti domu, in bil ves srečen. Jera je prijokala domov in zatožila Franceta: “Ah, Lojza, spodil me je, zaradi tiste babnice grde! Taka krivica! Bo že videl.” Lojza je naglo priprla kamro, da bi Jera ne zagledala Francke, ko je bušknila v sobo. “Zakaj si ju obrekovala?” je rekla čisto mirno Lojza. (Dalje prihodnjič) Od vseh navzočih spontano priznanje bravo. . . . “Hvala, hvala lepa g. in ga. Helga” je dodajala Hel ka Puceva nje stihe in akorde. . . . “in da ni mesta vrh zemlje kjer bi pozabil to gorje je stalno arcu in mentarji dajala primerne od-je dobil lomke iz Venca, Neiztrohnje,-v splošnemino srce v recitaciji Severja in j Kralj a. Louis “svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet, ki jih v prsih ter ponavljala zad- je nosil dokaj let. . . . ‘ je Helka povzela ter vezala naprej : Pesmi srca in nemira, , . . borbe za podobo svojo in svo- klj uvalo v njegovem j ega naroda, so ga gonile v da-duševnem počutju. Ije in razpel je jadra kot ftast prebivalstva v sovjetske??! bloku zastala DUNAJ, Avstr. — Rast prebivalstva v državah sovjetskega bloka je od srede 50 leti v upadanju zaradi zmanjševanja števila rojstev. Gospodarski svet NATO je na temelju zbranih podatkov prišel do zaključka, da razlika v številu prebivalstva med državami Varšavske zveze in državami NATO narašča. Države Varšakvske zveze so imele leta 1970 345.9 milijonov prebivalcev, države NATO pa 553.8. Za leto 1980 napovedujejo, da bodo imele države Var- NAJVEČJA ZBIRKA SLUŠNIH PRIPOMOČKOV NA SVETU — Direktor muzeja, dr. Kenneth W. Berger pregleduje na univerzi, v Kentu, Ohio,' kjer imajo največjo zbirko slušnih pripomočkov na svetu, del teh pripomočkov, starih in novih. ZDRAVNIŠKI ČUDEŽ Laura Knuckles je bila rojena pred 4 leti v Indianopolisu. Takoj po rojstvu so ugotovili, da ima redko prirojeno napako: njene prsne kosti so bile nepravilne in rebra prešibka, da bi mogla dihati. Samo kakih 50 takih slučajev je znanih, pa nobenega zdravila. Dosedaj so vsi taki otroci kmalu umrli. Na Lauri so poskusili prvo leto s 4 operacijami povečati njena prša, vse brez uspeha. Vsa 4 leta je bila privezana na stroj, ki ji je dobavljal zrak po cevki skozi nos pod stalnim nadzorstvom zdravnikov in strežnic. Njena pljuča so se polagoma umaknila iz prsnega koša navzdol in deklica se je učila dihati s pomočjo • trebušnih mišic. Kot vsak otrok, se je tudi Laura zažeia plaziti in pri tem štirikrat potegnila cevko iz nosa in skoro umrla od zadušitve. Tehniki zdravstvenega centra univerze Indiana so ji naredili posebno čelado, ki je držala cevko v nosu in ji omogočila gibanje. Cevka je bila zvezana po 20 čevljev dolgi cevi s strojem, ki je mešal in pumpal zrak v njena pljuča. Čeprav radi cevke v nosu ni mogla ne jesti ne govoriti, so jo učili rabiti žlico, vilice, čašo in kozarec in razumeti besede, za slučaj, če bo kdaj ozdravela. Stotine zdravnikov, strežnic, tehnikov in pomočnikov se je zanimalo zanjo in starši so jo vsak dan obiskovali. Lansko poletje je preiskava prvič ugotovila, da so Laurina rebra začela rasti. To je bil prvi up, da bo ozdravela. Čisto polagoma so začeli zmanjševati pritisk zraka in vse- Sobe se odda Eno stanovanje, 3 sobe na tretjem; eno ima 4 sobe na prvem; na novo dekorirano, fur-nez, kopalnica, v St. Clairski naselbini. Vprašajte na 6011 Bonna Ave., zgoraj ali kličite po 6. uri. 442-2009. (53) Hiša naprodaj v Euclid Enodružinska, zidana hiša, 2 spalnici, dvojna priključena garaža, zaprt porč. Več posebnosti. Kličite 731-0318. -(51) Zidan bungalov Od 200 ceste, blizu Sv. Kristine, je naprodaj zidan bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, rekreacijska soba in garaža. $34.500. Dohodninski bungalov 4 sobe spodaj, 5 zgoraj, dve verandi in klet. Za pojasnila kličite: STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (10,13,15 mar) NOVE HIŠE V EUCLIDU pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pripravljene za takojšnje lastništvo. E. 250 — Euclid nova zidana ranč, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, vgrajene priprave, plinski sežigalnik. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. % zidani duplex v Euclidu kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža 'ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 ________________(55) 2-družinska, 5 in 6 Pravkar na listi, prosto vzdrževanja, nove žice, vodovod in kuhinje, v izvrstnem stanju, 2 spalnici spodaj, 3 zgoraj, jedilna soba, 2 garaži, v okolici E. 68 in Bonna Ave. PERME REALTY 731-4300 * (53) PrifatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 O, koliko bližja pot je iz gradu sosednji mar of! Upravitelju, tistemu postaranemu, plešastemu upravitelju bi Ivan polomil kosti. Plahi koraki hite mimo Ivana proti tisti tesni shrambi. V temi se tik ob Ivanu zabeli bela ruta. Ivanu je mehko in tesno pri srcu. Ko zaškripljejo vrata v shrambo in utihnejo plahi koraki, Ivan ne vzdrži več. Skokoma plane za hlev iji napenja oči, da vidi Verena. “Stric Veren!” Boječ in pritajen je Ivanov glas. “Tu sem!” Veren stoji na mestu, kjer je stal, ko je govoril z Ilonko. Ivan mu ne more videti v obraz. Pri srcu ga zazebe. “Kako je?” Molk. “Veren, za božjo voljo Vas prosim, govorite!” Ivan se skoro pritisne k Verenu in skuša v temi razbrati, kaj govore poteze na njegovem obrazu, kaj govore njegove oči. “Ali ste ji povedali?” “Sem!” “Kaj -je rekla?” Veren se obotavlja, ko da išče primernih besed. Ivan ves trepeče. Ivan sluti, da mu ne pove tistega, česar je žejno njegovo srce. Zebe, zebe ga pri srcu. “Ali niste... ali niste ničesar dosegli?” “Sem in nisem!” “Ste? Zakaj je taka? Kdo jo je nahujskal? Kaj sem jaz kaj zagrešil?” “Tega mi pravzaprav ni povedala.” “Kaj ste dosegli? Ali bo odslej govorila z menoj? Ali ne pobegne na sosednji marof, če jO nagovorim?” “Pobegne, čisto gotovo pobegne!” Molk. “Ponižujeta te s posebno naslado, ker si Sukičev, radi očeta te ponižujeta in ker sta prepričana, da si radi Ilonke tako trdno privezan na delo in na marof, da te tudi največje ponižanje ne požene z marof a. Se Ilonka trpi radi teh poniževanj.” “Ali ste ji povedali, zakaj vse to prenašam? Poniževanje, zbadanje, trpljenje.. “Vse sem ji povedal! In baš tega noče, da bi te kdo poniževal, zbadal, trpinčil in bi si domišljal, da moraš radi nje trpeti vse to. Noče, da bi kdo trpel radi nje, najmanj ti! Sebi in njej greniš življenje, če si tu. Vrni se domov, kjer te težko čakajo.” “Tega ni povedala, ali se jezi name in sem sam kriv njene jeze, ali so jo doma naščuvali?” “Obljubi mi, da se vrneš jutri, pojutrišnjem domov, pa ti povem marsikaj!” “Kar povejte mi!” “Obljubi!” Molk. “Obljubi!” “Ne morem! Saj ne morem! Če bi ne bil prišel sem in bi ne bilo teh dni pričakovanja, ki so bila leta ...” Tlonka te lepo prosi, vrni se!” “In izpolnim .naj ji željo! Meni ne izpolni niti te male Željke, da bi povedala, zakaj je taka — jaz, jaz naj seveda kar povežem culo in grem! Grem naj in jo pustim tu brez varstva ...” “Ne boj se! Ali nisem obljubil njeni materi, da jo bom čuval?” “Kaj Vaše varstvo! Ali ne vidite, kako lazi okoli nje upravitelj? Ali ste samo enkrat trenili z očmi, ko jo je vščipnil v lice, ko jo je pobožal?” ‘Tlonka je sama dovolj pametna!” “Tresete se pred upravite- vega Ivana. Ali je jok, ali je veliko siromaštvo! Kakor pri' jeza, ali je obup, v temi Veren vas na Goričkem in povsodi!” Naša peščena polja in naše gričevje — pa vaše plodne ravnine! Pri vas vsaj toliko rodi, da bi lahko jedli bel kruh vsak dan in vsi! Pri nas pa — saj vi- ne more razločiti. Dvanajsto poglavje. VISOKO OKNO Prelepo žarijo nebeške zvezde, petpedika prepelica v žele- J diš, koliko se nas potika po sve-ni njivi, slavec poje v grmiče- tu in je kruh, ki nam ga režejo vju za hlevom, marof obletavajo 1 palirji.” kresnice. Lep večer je izvabil “Kdor nima zemlje in ni v moške iz hleva in izpod kozolca,' službi pri grajskih, je tudi na nanosili so si sena na zeleno Dolinjskem in Pvavenskem siro-trato in polegli po njem. Poslu- mak.” šajo petpedikanje, gledajo za ‘Vsi smo siromaki, ki moramo svetlimi kresnicami, strme v le- s palirji po kruh! Le še poteg-poto zvezd. Ženske po hlevih in'ni!” v shrambi so pogasile luči, njih pogovor je utihnil. “Pij!” prekine Geza molk in ponudi Zemljiču steklenico. Čuden človek je ta Martin Zemljič. Nekje z Dolinjskega je doma; miren, tih, postrežljiv je, sam zase živeč in sam vase zatopljen. Dober je, pomore vsakemu in kjer more; molčeč je, nikdar ne toži in nikdar se ne Zemljič pije. “Predobri ste z menoj, tujcem.” “Doma zabavljamo Goričanci na Ravence in Dolinjce, zabavljic nam dolžni ne ostajate, Ra-venci si tudi radi privoščijo i nas Goričance i vas Dolinjce— ali tu smo vsi eno, med nami nisi tujec. Saj nas vse enako grdo gledajo in nas vse enako zaničujejo sinovi te puste. In vtika v pogovore drugih. Še na vprašanja nerad odgovarja, vesel je, če ga puste v miru in v njegovih premišljevanjih. “Nekaj ga tare! Skrivnost nosi s ivsi jemo grenak kruh! Pij!” “Saj sam pijem! Drugi ne pijete!” “Vsi pijemo! Le nagni!” Zemljič pije. “Dobri ste, Gori- seboj!” je ugenil Geza. in side- čanci! Domač sem med vami. nil, da mu izvabi skrivnost. V nedeljo je bil v vasi, Ivan je dal denar in pritrdil načrtu, kako spraviti Zemljiča k besedi. Zemljič pije. “Ali ni dobra? Take še pri vas na bogatem Dolinjskem ne žgete.” “Kaj bi mi zmeraj očital bogato Dolinjsko. Pri nas je ve-! liko bogastva, je pa tudi veliko, Še rodni bratje bi mi ne bili tako dobri.” “Kaj nimaš bratov?” “Nimam!” “Sester tudi ne?” “Tudi ne!” “Očeta? Matere?” “Nikogar nimam! Sam sem na tem božjem svetu!” Zemljič vzdihne. (Dalje prihodnjič) “Poslušaj, Ivan! Trezno in Tjem, pred Ritoperjem, pred Ča- pametno premisli!” “Rekli ste, da ste nekaj dosegli in niste dosegli. Povejte mi, kaj ste dosegli?” “Do spoznanja sem prišel, da ima Ilonka vsaj v nečem prav.” “To je?” “Vrni se domov!” “To je rekla?” “Da!” “Kaj je še rekla?” “Ali ji izpolniš željo in se vrneš?” Molk. “Ivan, vrni se domov! Nikdar bi ne prisodil dekletu Ilonkinih let toliko treznega preudarka.” “Želi, da se vrnem domov?” “Iz vsega srca želi!” “In kaj še želi?” “Vse ti povem, obljubi mi le, da se vrneš domov.” “Obljubljam! V jeseni se že tako vrnemo vsi, če me prej ne vtaknejo v ječo, ker polomim upravitelju kosti.” “Zaletel si, Ivan, in trmast si. Zaletel si se, ko si se zapisal Ri-toperju. Kruha imaš doma, ni ti sile ko nam ...” “Tudi to Vam je povedala?” “Ivan, ali mi verjameš, da te imam rad in ti želim samo dobro?” Ivan ne odgovori. “Poslušaj me mirno vsaj toliko časa, da ti razložim, da je Uonkina želja pametna in prava. Ali ne opažaš, kako te draži Ritoper in ponižuje Časar?” “Kaj Vam je Ilonka še povedala?” “Ako me nočeš poslušati, grem spat! Jutri o tem ne bom govoril, prositi me tudi ni treba še kedaj, da govorim zate in prenašam pošte, ki so za ženske.” Molk. sarjem, Ritoper in Časar se treseta pred upraviteljem ...” “Ako greš domov, Ivan, obljubljam, da je upravitelj ne bo več pobožal.” “Ne grem in ne grem! Iznebila bi se me rada, da bi upravitelj nemoteno hodil semkaj, lazil za njo ...” “Ali te ni sram, da ji delaš tako krivico?” “Meni Ilonka ne dela krivice?” Ivan se spozabi in govori glasno in trpko. Mirno, tiho in počasi vpraša Veren: “Ali je zastonj vsaka beseda, ki bi te spravila na pravo pot, ki pelje domov?” “Vsaka! Ne grem in ne grem! Ne boste pometali s Sukičevim Ivanom! Še Vi, Veren, na katerega sem največ zidal, še Vi me zapuščate!” Ivan skoro vpije. “Ivan!” “Zarotili ste se zoper mene! Vsi, vsi! Ves svet...” “Ne vpij!” “Kako bi ne vpil, kako bi ne kričal, če pa... če pa ste zoper mene vsi, vsi in nimam človeka, ki bi me razumel. In če me žge tu notri!” Ivan se zgrabi za prsi. “Ne vrneš se domov?” “Ne, ne, ne!” Ivan kriči. “Lahko noč!” Veren se obrne in odhaja. “Veren!” Ivan pohiti za njim in ga zgrabi za rokav. “Ali mi ne poveste, o čem sta govorila in kaj je še rekla?” “Če ne obljubiš, da se vrneš, ne povem!” “O ...” Ivan spusti Verenov rokav in se nasloni na hlevni zid. Verenu se zdi, da se ko v krču strese telo ponosnega, neu-klonjivega, trmastega Sukiče- JCv.v« .'.i.'.rft .<.............v. o FOR SPRING'S FREE SPIKITS—Designer Anne Fogarty chooses tie-dyed cotton knit as the happy medium for depicting fashion as an art form. The closely shirred Empire bodice tops a free-swirling skirt in muted shades of blue and white. KOLEDAR društvenih prireditev domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”. 23. — Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in pečene piške) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne. 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”. 30. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAREC 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. 19. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta. 26. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 8. — Pevski zbor Slovan priredi družabni večer v SDD na Recher Avenue. 8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 22. — Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. Igrajo “Vadrovci”. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 4. — Piknik? Oruštva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 3. — Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 4. — Spominska proslava D.S.-P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. • JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 39. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. u- pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER I 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJE i v svojih prostorih. • Skupinska potovanja • Potovanja posameznikov • Najetja in nakup avtov vseh vrst • Notarski posli — prevodi • Vselitev ali obisk sorodnikov • Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago — Kličite ali pišite! N. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 Phone 431-3500 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 13. — Piknik Misijonske znam- karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER I. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-Ietnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER II. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi ' Clifford Irving NI SE OBNESLO — Clifford Irving je napisal in prodal “avtobiografijo” znanega industrijca, bilijonarja Howarda Hughesa. Pokazalo se je, da to ni avtobiografija in da je nagrado, dogovorjeno za H. Hughesa, sprejela Mrs. C. Irving, jo naložila v švicarsko banko, pa jo od tam tudi dvignila. Švica zahteva izročitev Mrs. Irving, ki je švicarska državljanka, ker je obtožena prevare. Izročitev so odložili do konca marca, da bo končana preiskava v New Yorku. NINI JE KORISTILO — Niva van Pallandt, danska pevka in baronica, je prišla v New York v zvezi z zasliševanjera C. Irvinga in njegove “avtobiografije” H. Hughesa. S poja' vo na televiziji si je pridobila tolikšno poznanje, da jo je najel neki znani njujorški klub za svoj redni večerni zabavni program.