492 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 
b S i ï ^ f A . « S e 2
r U Z l f n î > . z l v l J e n J e i ° j e z u i t s k i katehetlki in tako dalje. Tè teme bodo morale počakata na kakšno prihodnje znanstveno srečanje. 
v T i „ w £ n T a ^ ! J ! L ? a s i m P ° z i J u so z različnih gledišč osvetlili delo jezuitov predvsem 
s Y k ä k er sobi l f Z d L T ? * " l n ° ° r i c l . " Î « " * * . ko o delovanju jezuitov na Kor™ 
rfta o d e l o v a n j v Ä T * ™ ^ š 3 ^ 3 ™ ' P r i ^ u d s k i h misijonih med Sloven-
rata đ e l o v a n 3 u v Mariboru, kjer so bili res le kratek čas, ni bilo nobenega refe-
naveNod п Т ћ о ^ Т љ ^ 0 Ш J**?? - n a s l o v e n s k e m prvič deležni celostne obrav-
S i a o k n W n t &*?• P%d0 u k i n l t v e - Na novo so bila osveüjena dosedanja na-
tèga s f m n o z Ä i č n o t h n H r ^ V П а S ] 0 Y . e n s k e m . Predvsem pa bo zbornik referatov 
K ^ Ä n ^ " f f.
a n a d a I * J e Poučevanje delovanja jezuitov na SIo-
vensKem, pa sploh duhovne in kulturne podobe 17. in 18. stoletja. 
V i n k o R a j š p 
SIMPOZIJ O PRAZNOVANJU PRVEGA M A J A - FESTA DEL LAVORO 
• . Milano, 9.—11. aprila 1990 
S simpozijem z veliko mednarodno udeležbo je v Milanu v Villa Comunale „ 
m S l J L r d T t z k ? ^ N r I e 0 T a P f ^ e k EUfène В ^ п а г п ^ р е Ш е У е М е ^ Г п ј Г т р ! 
^ ^ с Г т,У' V- d n e h o d 9- d 0 u - a P r i l a 1 9 9 0 izzvenel velik mednarodni projekt 
Ï2LnasloYom I I . ? " ? » maggio tra passato e futuro, projekt, ki je trajal^petTet fn ka-
ter^sa zwinje de j ane bo publikacija simpozija, o katerem p o r t f a n i O temveUkem 
i ^ ^ S * ? p r o j e k t u d o s l e J v našem strokovnem tisku šVni bUo nič napisanem 
in m odveč če spregovorim nekaj besed. Mandat za izvedbo številnih a k c i j a n a l o v i 
m o L T n o ? ^ J e - d 0 b i l m Ü a n s k i T o n d a z i « n e Giacomo Brodolini, na v e f z ä l u g z l ne­
moten potek pa ima vodja projekta Andrea Panaccione, ki je bil vsa lete pravi sni 
ntus agens. Spomladi 1986 smo se v Parizu sešli predstavniki razh?čnih instifecii iž 
Evrope in z drugih kontinentov. Sklenjeno je bilof naj bi ob 100- etnici o r a ^ o v a n i 
prvega maja izšel pregled o prvih dveh praznovanjih? s orLmerno^ krattóm prika-
s ^ n a ^ o u h l S 1 " 2 b 0 , g f Ì m n Ì 1 n U S t r a t i v n i m g r a d i v o m * t e m đ o g o l S Ta na m o č " S -
? n ^ L P u a S a J e v l e t u 1 9 8 9 t u d i i z s l a z naslovom The Memory of May Dav An 
Iconographie History of the Origins and Implanting of a W o S ' H o l w f y Tn sice? 
P°, - S a L ° n a - v m z d r u z e n i h italijanskih sindikalnih central CGIL, CISL in UIL pri 
založbi Marsilio v Benetkah na kar 773 straneh. Knjiga je razdeljena na tri dete rti 
katerih prvi del govori o začetkih v ZDA (zlasti o dogodkih v Chicagu) draaf' del 
c i i f B e k à H P N 0 m a J S k ^ P ^ s l a v . v Evropi (predstavljene so Velite Brftanifa Fran-
Knška S i ^ д ! с ^ а ' 1 р а Ш ] Д ' Р о г * и б а 1 Д к а > N e č i j a , Danska, Norveška, Švedska, 
Finska, Italija, Avstrija, Sv!ca, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Grčija Tur­
čija Bolgarija Romunija, Poljska in Rusija). V tretjem delu je najprej predstevltena 
Afrika, nato države Latinske Amerike (Argentina, Brazilija, G u a t e m a l a Mehika 
Peru in Portoriko, potem pa še Kitajska, Japonska, Indija, Indonezija in nazfdnfe 
v a n f i V S k f Ò h a ^ h ° V a Z e l a n d i .J. t- fr i t eJ r a z d e l i t v i * b " ° nekaj problemov I d r ž a -
vami ki ob prvih praznovanjih. še niso obstajale. Najbolj značilen primer je bila 
prav Aystro-Ogrska : Sprejet-je bil princip narodov,, pa tudi t u k a f n e d Ä k a j t i 
& ! , r n v V a n Ž V d a u n a š n j ? ? 1 m e j a h s T r s t o m > Makedonija pa je vključena v 
Turčijo ali v Grčijo. P n publikaciji se je Jugoslavija spet slabo izkazala, kajti kljub 
velikemu trudu. organizatorjev se nista vključili ne Bosna in Hercegovina in ne 
Hrvatska cisto nazadnje je prišel prispevek iz Srbije, in tako je bila edinole Slove­
l i 3 „ £ Ä ? r i 0 , 1 " 3 ( s o d e l ° v a l s ^ m P ° d P i s a n i ) - Omeniti je vsekakor, da so sicer 
ZrŠnudel"enf d e ž e l e angažirale svoje najboljše poznavalce in da je publikacija prav 
gotovo edinstven pnspevek.na to temo, zlasti z ikonografskega sta išča in ob dejstvu 
da je dejansko predstavljen ves svet. Izrazit poudarek je bil namenjen fotografili 
slikam in publikacijam, razlagalni teksti pa so zelo kratki in sintetični fotografiji, 
Naslednji rezultat petletnega projekta je izdaja referatov z mednarodnega sim­
pozija v Lecceju ki je bil konec aprila 1989 na temo Storie e Immagini del l» Mag­
gio. Problemi della storiogfaphia italiana ed internazionale, ki ie ©od tem naslovom 
izša leta 1990 v Rimu in Bariju na spoštljivih 824 straneh s pris^evklTo avtortev 
Poleg tegame Fondazione Brodolini izdala več številk posebnega biltena ki je infor­
miral o trenutnem stanju raziskav o prvem maju v različnih državah in o publikaci­
jah, ki so ob stoletnici izšle. Iz te pobude je izšla sicer skromna, pa vendarle, publi­
kacija Praznovanje 1. maja na Slovenskem F. Rozmana, M. Stiplovška in J Kosa 
S tem, ko bodo v letu 1991 izšli še referati simpozija, o katerem govorim, bo ta med­
narodni projekt, ki je stal menda dva milijona nemških mark, zaključen. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 493 
Simpozij v Milanu je poleg fondacije Brodolini finančno najbolj podprlo mesto 
Milano, pa milanska provinca, dežela Lombardija, evropsko združenje sindikatov, 
UNESCO, ki je tudi sicer podprla projekt, kot patrom pa so se podpisali tudi pred­
sednik italijanske republike, italijanski ministrski predsednik in evropski parlament 
Zadnje naštetih na samem simpoziju res ni bilo, zato pa ^ o « Ä i *»™™L? 
enem najbolj luksuznih milanskih hotelov Duca di Savoia m bili deleou redkega, 
vsaj za zelo veliko večino humanističnih simpozijev prav n e o b \ č a ^ ^ ™ ^ ; . * * " 
brane jedi in pijače so pač nadomestile za zgodovinarje skoraj običajno ekskurzijo. 
Kakšnih drugih prireditev, ki bi spremljale simpozij, tudi ni bilo. 
Na samem simpoziju je bilo prebranih trideset referatov in koreferatov, nekaj 
r e f e r e n t o v ^ v Milano ni prišlo. Uvod v simpozij so bile pozdravne besede milan­
skega župana Paola Pillitterija, za njim pa je Alceo Riosa, P f e s o r im anske uni­
verse, pregledno orisal delovanje projekta o prvem maju. Za tem je b la na Pro 
gramu prva od štirih glavnih tem simpozija, in sicer Prvi maj v narodnih kulturah 
fn elementi internacionalnosti. Referenti so podali p r e g l e d e P ™ » ^ * * Proslav od 
začetkov do druge svetovne vojne, nekateri tudi v času po• 1945, .nekaterijpa^so segli 
samo v čas pred prvo svetovno vojno. Maurizio Antomoli <M. l l a n°> J e m
g ° v o £ , ° *' 
maju v Italiji, Madeleine Rebérioux (Pariz) o Franci i s Р05е*™™°*™™™^Гч 
Beatrix Bouvier (Bonn) o vplivu francoske revolucije » ^ ^ f d S Ä n 
Nemčiji, Peter Friedemann (Bochum) o značilnosti prvega maja v d e a v s « toütufl 
tr Pnrpniu in Westfaliji do leta 1933, Carlos Fonseca (Pariz) o Portugalski, Vjaeesmv 
Ko^omTec (Moskva) in že omenjeni A. Panaccione pa o Rusiji do oktobrske revolu-
H ? ^ f m u r Timotejev (Moskva) je govoril o vplivu prvega maja na mednarodno 
delavSc^solidarno^^, LuigiCortesi (Napoli) o internacionalizmu in mirovnih priza­
d e v n i m v okviru 1 maja, Gianni Donno (Lecce) pa o raziskovanju prvega maja V 
Žreferat ih smo™ posameznih problemih ali deželah r a z p r a v l j a l i ^ ^ ^ % ^ & 
risi o Nemčiji Inge Marssolek (Bremen) o severni Nemčiji, Cris Wngiey («orang 
L m ) o vTliWBrifaniji in podpisani o značilnostih prvomajskih proslav na Sloven-
Tj^ioHnin tp-ma ie bila ikonografija in historiografija o prvem maju, kjer je Fe-
liks ? v c h I v a r š S govoriî ÒTkonografiji na splošno, Giovanna Ginexp Milano) o iko-
nosrafiji prvega maja z umetnostnozgodovinskega vidika, Antonio Elorza (Madnd) 
n a ] ) S l î Ï Ï L je bila tretja glavna tema, p o s v e č e n a ^ P - o m a j f m P - n o v a n i e m 
med sezonskimi delavci. Tu sta bila glavna .referenta J ^ ^ Ј ^ У ^ ^ £ 
je govoril o korenih emigracije in Latinski Ameriki ^ ™ J ™ " ® ^ ^ p o p e v k e 
Ä m e g a gfbanja, vodfl pa jo je Alain Touraine iz Panza_ 
Tridnevni simpozij je potekal zelo d e l o v n o , R u s i j a jejtata živahna^ P r i d e m j e 
je pokazalo, da je večin a udeležencev iz zah odne Evrope, > ^ U n ^ v r o p s k i h 
težišče tu na ikonografiji, na u r a v n a v i e "
m ^ ^ n J t \ ° m°ela v р о 5 а т е 2 п Ш deželah pa se je, da so ta P r a z n o v a n j a « J ^ J ^ 0 ™ ^ 0 ^ r a z l i č n i h političnih, kul-veliko krajevnih in nac^onalmh posetaosti ki^so i ^ a ^ ^ 
S n a ! \ T u S e r A n morda celo nforala biti, izvzemši seveda izključno poli­
tični vidik. F r a n c R o z m a n