Alojzij HreščakZveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu Učiteljstvo po Italiji zasedenih slovenskih in hrvatskih pokrajin je bilo vedno živa veja cclokupnc predvojne organizacijc avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društcv, Leto 1918. gaje zadelo tem hujc, kcr je zgubilo tudi sleherni stik s svojimi dosedanjimi scbojevniki za stanovskc pravice ter žive vire avtonomno organiziranega literarncga in znanstvcnega dela. Prve mesece po premirju so životarila posamezna učiteljska društva v depremirajočem ozračju politične negotovcsu in upravnega kaosa, čakajoč mrzličavo mirovnc pogodbc med Jugcslavijo Ln Italijo, ki naj bi imela poleg državne pripadnosti prinesti tudi določila o pravnih osnovah in možnostih .narodnega življenja zlasti n? šolskcm podrocju^ Ko so se te usodepolne spr-emembe izvršile, je postala združitev vseg?. sk)vanskega učiteljstva v Italiji neodložljiv?. nujnq^t. Učiteljstvo se je dobro zavedalo vsch težk'oč, ki ga čakajo in kličcjo brez odlcga na požrty&; valno delo. Ohraniti narodu vse dobrinc, kj' jih je imel, zaceliti rane, ki mu jib je zadala nemila življenjska usoda ter pckazat; mu pot. ki pelje k odiresenju, je bila vodilna misel, ki je živela v slovanskem učiteljstvu v Italiji takrat, ko je ustanavljalo svcjo centralno organizacijo. Dne 1. in 2. februarja 1920. 1. so se zbrali na poziv sedaj že pokojneg?. tovariša Antona Germeka pri Sv. Ivanu v Trstu dclegati vseh tedaj obstoječih društev tei' ustanovili »Zvezo islovanskih učiteljskih društev v Trstu«. Z velikimi ovacijami je bil na tem zborovanju izvoljen sklicatelj Germek za predsednika. Bil je to prvi in zadnji prcdsednik, ki je vodil Zvezo od njenc ustanovitve skozi šest let do njenega razpusta v jeseni 1. 1926. Bila so to leta. neutrudljivega dela. p&lnega samozajevanja, požrtvovalnosti in junaštva, ki mu jih učiteljstvo iz zasedeneg?. ozemlja nc bo pozabilo nikdai". Takoj na ustainovnem zborovanju je sklenila Zveza izdajati svoje glasilo »Učiteljski list«, ki je postal tako zvest spremljevalec »Zveze« v šestletni dobi njenega obstoja. Prva njegova številka jc izšla 1. marca 1920. leta. Izhajal je polmesečno do konca 1921., nato pa trikrat na mesec v revialni obliki do svojega prestanka dnc 1. avgusta 1926. 1. Njegov prvi urednik je bil do 16. septem'bra 1921. Janko Samec, nato pa do konca Jože Pahor. Šcst lctnikov »Učiteljskega lista« pomenja en sam ganljiv dokument naparov im trpljcnja tamkajšnjega učiteljstva. »Zvezi« je kumovalo ob rojstvu kakih 800 učiteljev in učitcljic, njenemu pogrebu je prisostvovalo pa še komaj 500 članov. Ogrožen položaj šolstva in učiteljstva je vzpodbodel tamošnje organizatorje k prese- nctljivi delavnosti in bofbenosti. Vedeli so, da se je po odhodu velikega dela slovenske in hrvatske intcligence preneslo težiščc vsega narodno prosvetnega dela na učiteljstvo in njegovo organizacijo. Nuja samocbrambe dc pc.sledn.jih sil je rodila celo%rsto bcibenih mož, ki so tvegali najhujšc v vsiljcnem jim boju. Ze prvo Zvezino delegacijsko zbnrovanje v avgustu leta 1920. je sklenilo ustanoviti mladinski lisl ter organizirati po učiteljskih društvih obsežno izobraževalno akcijo z vsakoletnim zaključnim izobraževalnim tečajem kot rekapitulacijo in krono medletnega dela Prva številka novGu.stancv'jenegp. mladir,skega lista »Novi rod« je izšla že v januarju 1. 1921. v nakladi 5000 izvodov. Tudi urejevanje »Novega roda« je prevzcl prvo leto Janko Samec. Njegov naslednik Josip Ribičič je urejeval Jist od začetka 1922. 1. do svojega odhoda v j^ioslavijo v 'ieptembru 1. 1924. Zadnja dva ^ejtnika v letih 1925. in 1926. je uredil Jože ^giujr. List je doscgel takoj od vsega početka zavidljivo višino: najvidnejši pisatelji in pcsniki na obeh straneh državne meje so si šteli v brezpogojno dolžnost postaviti svojo umetnost na razpolago listu, ki je pcmenjal skoraj edino lektiro mladega in starega rcdu v odcepljenih pokrajinah. Vztrajno in smotrno se je v vsch letih Zvezinega obstoja izvajala izobraževalna akcija včlanjenega učiteljstva. Mcd letom so se vršili pogosti izobraževalni sestanki učiteljstva po posameznih društvih. Kjer so dovoljc-vale komunikacijske zveze, so objemali radiji izcbraževalnih krcžkov tudi tercn več društev. Na teh sestankih so sc ohravnavala po večini scciološka in pedagoška vprašanja. Na štirih počitniških tečajih, ki so vršili vsi pri Sv. Luciji blizu Tolmina v letih 1922. do 1925.. so mogli učitelji ob predavanjih povabljenih znanstvenikov in strokovnjakov samokritično obrniti pogled na svoje medletno delo, popraviti eventualno svoja dognanja ter pridobiti novih pobud za nadaljnje delo. Teh tečajev se je udeleževalo preko 100 učiteljev in učiteijic, katerim bodc cstali ti dnevi skupnih nap&rov in medscbojnih vzpodbujanj, preživljeni v romantičnem predgorju Julijskih Alp, ob sotočju Soče in Idrijce, v neizbrisnem spominu. Odškodovali so jih za neštevilne doživljaje ob njihovem otežkccenem poklicncm delu ter jim vlivali novega poguma in cptimizma za nadaljnc vztrajanje na eksponiranih mestih. Leta 1921. je bil ustanovljen pevski zbor Zveze pod fanatično neutrudljivim Srečkom Kumarjem. Ta zbor je vršil v naslednjih letih eminentno narodno misijo. Povspel se je takoj na najvišjo umetniško stopnjo v Julijski Benečiji, priredil je neštevilno koncertov po vseh večjih krajih ter dvigal navdušenje prebivalstva do naravnost ganljivih prizoro\. Turneja po Italiji, t. j. po višji sili skrčena samo na Benetke in Bologno, v letu 1923. je končala v gluhi lozi italijanskega bojkota. Zadala je organizaciji težke finančne udarce, ki jih je pa narodna zavednost njenib članov v najkrajšem času požrtvovalno paralizirala. Ker je obstojal pevski zbor po večini iz članov izdbraževalnih krožkov, je mogel nastopati ob vsakoletnem svetolucijskem tečaju skoraj polnoštcvilno ter pomagal tako dvigati razpoložcnje in stanovsko solidarnost navzočih tečajnikov. V sredi najdrznejših načrtov za bodočnost, pred sklicanjem delegacijskega zborovanja in obdržanjem petega izobraževalnega tečaja je prekinil razpust Zveze po italijanskih oblasteh v avgustu 1. 1926. to vitalno krcpko, z neprimerno požrtvovalnostjo vodeno organizacijo v njenemu življenjskem utripu. Njihovo delo je rodilo krasne uspehe, zato ne bo nikdar pozabljeno. Marsikatera. ideja se je prenesla v novo domovino ter začela tu živeti v novih oblikah. Anton Germek, predsednik Zveze slovenskih učit. društev v Trstu