vfltìtawtol., ...... . |l|p§K§f® __...-_,gj;I...0vß. iISfSP E R El EC SÜFJSWiO «OHlERElSReea ORliSTUR Zfl CCì&Ri&QRSHQ OBLAST % Dopise,naručite in reklamacije je pošiljati: Konje- J ..Kanjerejec“ iz- Člani šruštua sprejemajo list brezplačno», tiaroi-rejs^erp"iÌ 0ruàtuLÌ tza fTterib.oÜlast, luanjkoufil haja ökrat letnp pipa , letno 20 Din. Cenit? inserqtou na zqhteuo .ätEW.-S.^ni 6, : : fTluribor, àrie IS» decembra 1928. LetniklU. Dirkalni kasač. gpi&ad Rudolf Albrecht, prevaja Veble, dt£ vet. ^ iNaldaljevasje.) T g), Poševna» hoja. ; , gj| Deloma radi pogrešne hoje zadnjih nog, deloma pa tudi radi gobca, ki* je na eid strani občutljivejši kot na drugi; se dogaja, da konji zadnjega dela trupa ne premikajo Vs ravnem podaljšku vratne in hrbtne črte, tem-; več, da se enostransko izogibajo na desno ali levo, radi česar morajo priti Sigurno v hitrejšem tempu v konflikt s sprednjimi nogami ; z eno zadnje nogo stopajo namreč med sledove sprednjih nog. ■ Ža kordcturd gobca je predvsem potrebna ugotovitev; Se nišo morda ostri zofeovi vzrok, da se konj enostransko izogiba pritisku žvali; V tem slučaju zadostuje, da ostro zobovje temeljito opilimo; konj bo potem držal glavo in truplo ravno. Vsekakor pà naj mehke \ žvali (usnje ali gumi) zmanjšajo občutljivost, če bi sev enostranski tek kljub temu ne zboljšal, mora pravdno podkovan je skušati postaviti noge tako, da stopajo tja, kamor spadajo.." Vzemimó.primer, da desna Zadnja noga stopa med sledi spredpjtti nog, tedaj bomo njeno notranjo petno steno obrezan’ kolikor mogoče največ, zunanjo § petno stepo .pa zvišdSi potom ùspj^nega vložka pod podkovo ter* uporabljali želelo, ki nosi zunaj na prstih ter na peti po en OZòBéc, tako da leži njegova zunaiija strah višje ko notranja (slika 15. v 4 štey.L S, tem bo — kakor že prej razmotrivano — noga prisiljena, da stopa bolj na desno, Hàzen *ega potisnemo celi. zadnji del bolj im desno na ta način, da pri vpreganj« pritrdimo zleva postransko ©jhico ali postransko vrv. Ravnoiako moramo smiselno postopati z levo zadnjo nogo, M stopa na desno. Sčasoma se konj privadi na ravno hojo, če niso pogreški v ali na kosteh in s tem zvezane bolečine, ki ga sffijà, da se izogiba s poševno hojo obteževanju boleče noge. Tega primera seveda ne moremo «korigirati z balanco, temveč mu «mre odpomoči le živinozdravniško zdravljenje toge»j te (©stre mazilo). E£.\ ‘ h) Vrfejoča zadnja hoja. Pri cK>gastonežni Pii ražnožni stoji zadnjih nog se dogaja, da-‘konj vsakokrat, ko postavi nogo na zendjo. kopito ha tleh Zavrti, kar sčasoma pèkVari koščice 4n skočiti sklep. Đa preprečimo vBtanjev uporabljamo Zadnje podkev tslika'liS.), ki otežkoča vrtanje kopita spotom zunanjih ©zobcev, ‘potom ploskve, ki presega rob kopitne prstne ’stene nazven, in kohčno potom kavlja, ki ga pritrdimo na zunanjem kraku. Taki konji obrabijo ze|o hitroote podkoVe in so torej dobra stranka za pod-kovača. Čim brž tečejo taki konji, tem manj časa ihn preostine za vrtanje, tako da ni treba, da bi ta mali defekt hoje .oviral dznatoo in je>(p0zneje viden po navadi le;v koraku- J. *.>■!*;: šil issatasfKŠ slayer sci ... . . . ,' ,r j) Zajčje kljuke- Konji s sabljasto stojo zadnjih' nog, radi česar morajo' zadnje piščali predaleč podo stavljati, pretegnejo radi tega dkočne člehke ih lahko dbbe zajčje Idjufce (curbs) in krak tSpaf, splirit),' radi £eSar postane hoja nepravdna, ne da bi opažal od -zunaj poslabšanja bolehni, ki jo povzroča nbtranje drgnenjo kostnih izrastkov. .. po C " I < ' 3 Da vzrok zla kolikor mogoče omitìmó, moramo jako postavljanje piščal! zmanjšati na ta način, da skrajšamo zadnje kopito kolikor največ mogoče ter petne stene zvišamo, kolikor pač gre. Podkujemo s skrajšalnb pbd-kovo tslika 3i), ali v drastičnih primerih s podkve. Razen tega vložimo -pod podkovo nat petne stene močen Razu« tega Vložimo pòd podkovo na petne stene močen usnjeni vložek. če so že razvite zajčje kljuke ali krak (bramor), jih moramo zamoriti z živmozdravniškim zdravljenjem. Pravilno podkovanje bo zabranilo recidivo bolenja -ht ohranilo tek korekten, Gbe napake sta potem le lepotni pogreški, ki po navadi ne ovirata konja v njegovih sposobnostih. Le za rejo se takih konj , pač ne more priporočati. " ' t , X - ‘.O .2. Jlenprmalna kopita. : Kopito igra kot «osüee konjevega trupla -glavno vlogo pri umetnosti balance. D tem, kako uporabljamo normalno kopito ža -uravnavanje teka, smo razpravljali V prejšnjih odstavkih. Videli -smo pa že pri žrebetu v kobilami, kakšne nevarnosti groze -v kopita pri pomanjkljivi pozornosti in negi, in ker igra -povrh tega podedo-vanje pri kopitnih nenormalnostih veliko vlogo, je neizogibne, da dobimo često v -dukatei hlev konje s po^ tvorjeriiml, napačnimi ih bidanimi kopiti. Ti primèri -šo omejeni po navadi «a sprednja kopita. Ne da bi se v takih primerih fiotei odreči pomoči izkušenega živinozdravnika, smatram vendar za važno, da se tudi s stališča trenerja in hlevne nege-pobavim z nenormalnim kopitom, ker izkušnja uči, da se večina teh pogreškov da odpraviti, če jih že pri eno- ali: dveletnem žrebetu ugotovimo in konsekventno strokovnjaw ško zdravimo. * Potvorjenje kopita, ki ga srečujemo najčešče,. je a) Stisnjeno kopito, ki obstoji v zoženju toženega omota, in katerega posledica je, da stopa konj stisnjeno, da dela kratke korake in da, čuvajoč boleče kopito, kite in koščice bolj napenja in se tako čimdalje bolj bliža nevarnosti strtja (Niederbruch). - (Najbolj probatno sredstvo za dosego normalnega kopita obstoji v tem, da damo konja preko zime podkovati s polmesečno namesto s polno podkvjo. Polno-mesečne podkve pokrivajo le prstno steno, petne stene pa puste (proste ter jih tako prisilijo, da se s tem, da nosijo telesno težo, same na tleh razširijo. Pospešiti pa moremo razširjenje kopita s tetri, da vložimo takozvane amerikanske vzmeti, ki jih vtaknemo s posebej konstruiranimi kleščami in ki stene kopit tlačijo narazen. Te vzmeti se nosijo le v hlevu ter jih .pred pregibanjem snamemo. Kopito moramo pri tem ohraniti z ilovico in z mokrimi obkladki stalno hladno in elastično. Po približno, treh do štirih tednih se kopito toliko razširi, da vzmeti več ne učinkujejo in da so odveč. Potem lahko podkujemo konja s komodno podkvo in nevarnost zopetnega žoženja je zanaprej odstranjena s tem, da kopito sedaj normalno raste ter.se razvija. Pri takih zoženih kopitih nastopi tudi često istočasno po pritisku povzročena notranja sekrecija, imenovana gniloba strele, ki se radi razširjenja kopitnih sten-sama posuši. Ce pa bolezen zanemarimo, nastane lahko iz nje »kopitni rak«, ki ni izlečljiv. Ce se gre za starejšega konja, pri katerem so kopitne stene močno na znotraj zavite, bomo dosegli širšo rast kopitnih sten potom takozvanega Collin-ovega izreza ter z uporabo preizkušene Heinzlove masti, ki jo vdrgnemo na kopitnem svitku. b) Kozje kopita To kopitno skaženje obstoji v tem, da petne stene previsoko rastejo v primeri s prstno steno. Po navadi je (prirojena in podedovana v zvezi s šapasto stojo. Prva pomoč se naj nudi žrebetu, skaženemu s kozjim kopitom že v "kobilarni s tem, da se pribije na prstno steno sprednjih kopit polumesečno podkev, ki prstno steno precej presega. Tudi petne stene vseh 4 nog je treba vsakih 14 dni spiliti. V dirkalnem hlevu nadaljujemo s tem zdravljenjem, damo petne stene često obrezati in podkujemo tudi zadnje noge enakomerno. Pri kozjih kopitih obstoja radi močnega stresanja pri stopanju noge na visoke petne stene nevarnost, da nastanek) kostni izrastki v svitko-verir sklepu,; ki se pokažejo | med zgomj|n svìffcovim . robom in bieijeviim sklepom ter ztlahkiiri vnetjem povzročajo šepanje in nepravilnost teka. Da zmanjšamo stresanje* damo sprednjim kopitom pri ‘podkovanju s polnimi podkovami usnjeno podlago, eventuelno vložek iz klobučine in usnja in posebno obrežemo petne stene kar največ moči Ozdrayiti .se kozje kopito ne da. Nar sproti pa iz njega nastajajoče znižanje kopitne prstne kosti konja'lahko trajno ohromi. c) Ploščato kopito. ludi to zlo se podeduje ter obstoji’-v tem, da podplat ni izdolben, temveč ploščcai in skoro v isti črti z nosilnim robom. Petne stene so nizke in po navadi močno podvite, rožena stena je krhka in rada razpoka. Ta nenormalna kopitna tvorba sicer ni ozdravljiva, ni pa . na mehkem dirkališču absolutna zaprekai za izrabo konja. To kopito podkujemo s sklenjeno podkvo ter to opremimo za varstvo proti stresljajem teka s trojno podlago usnja, klobučine in usnja. Ce rožena razpoka kljub temu nastane, jo damo. po izkušenem kovaču zanetati, obrežemo kopitni rob v podaljšku razpoke in pospešimo rast svitka z udrgnjenjem primernih sredstev; (Heinzlp-va mast). Ta kopitna formacija pospešuje potom podvi-tih petnih sten razpoke v zagvozdnem kotu petne stene (Eckstrebenbruch) ter po navedenem ni mislitni na neovirano trenažo. .. 5. poglavje. Pripomočki balance. Kopitna forma in dolžina, teža podkov in njihove raznovrstne oblike, to vse ne zadostuje, da bi v vseh pojavljajočih se primerih zagotovilo popolno balamco. Prevdarnemu trenerju so pa še povrh tega Še pripomočki na razpolago, ki mu omogočajo, da reši brez izjeme tudi težke probleme balance. S temi pripomočki balance se hočemo v naslednjem podrobneje baviti. I. Overcheque je važno sredstvo, ki more mnogo pripomoči k regulaciji teka In ki konju pripomore k temu, da najde posebno v naglem teku oporo za sprednji telesni del. - Da pojasnim potrebo tega dela opreme, moram poseči nekoliko dalje. Vsak poznavalec: konj ve, da surovi konj prenaša kakor v teku tako tudi v diru oporno točko.svoje telesne teže na. sprednji telesni del. Ce konja zajaše-mo, se to naravno ravnotežje spremeni v .umetno na ta način, da konj prenese oporno točko svojega telesa na zadnji dei s tem, da zadnje noge podstavlja in vrat dvigne. S tem se sprednji telesni del razbremeni in je tud» omogočeno lahka , vodstvo z vajeti.'-. Pri dirkalnem konju (galopu) (»tane oporna točka dalje na sprednjem telesnem delu; amerikanski sedež razbremenjava zadnji telesni del in konj najde v gobcu Stroh 3 fan« lij. 'òièehibra 1928 „Konlerelec** m: v žvalih ' takozvano »peto nogo« za oporo sprednjega telesnega dela. Pri dirkalnem kasaču pà nastopi tretji s temelja različen (pröner. Surovi kasač išče naravno pri hoji naprej ravno tàkó upore v roki z vajeti, povesi glavo in dirja napréj kakor bivol, četudi pa stremljenje naprej odgovarja našim intettčijam, je jasno, da mora radi .globokega držanja glave in Tadi višjega zadnjega dela telesa slednji zaostajali v teku napram sprednjemu delu, radi česar bi bil'tek neenakomeren. Razen tega bi ta način hoje preveč črpal na močeh konja in vozača. Potrebujemo za odpomoč opore konjeve glave in sprednjega telesnega delà, ki bi bila neodvisna od roke vozača, in ta namen naj izpolni overcheque (overšek). S tem je že vnaprej izključeno, da bi oyerchequé bil mučilni instrument,'temveč naj bo za kasača le potrebna pomoč, ki jo rabi, da siv hitrem teku ohrani ravnotežje. Ker pa vsak konj potrebuje držanje glave, ki je pri-, mérno zgradnji njegovega trupla, moramo tudi Over-cheque, let naj služi za" oporo, različno na dolgo zapeti, odgovarjajoče višini, v kateri naj nosi konj glavo. Previsoko, to se pravi prekratko zopet overeheque skrajša preveč sprednjo hojo in prisili konja, da vpogne hrbet, da bi mogel z zadnjimi nogami zamahniti naprej. To pa ni le muka za konja, temveč poškoduje tudi hrbtno muskulaturo, ki oskrbuje naravni prenos zadnje hoje na Sprednji del telesa. Če je ta zveza oslabljena ali pretrgana, pe bo z energičnim tekom nič in ne bo hoja nikoli Več brez pogreška. Overeheque ima dalje nalogo zboljšati pogreške, ki nastanejo pò pomanjkljivi zgradnji sprednjega telesnega dela. Ti podedovani pomanjkljaji so predvsem težka gla-Va, ki ima nagnjenje, da se drži y teku globlje kot je skladno z balance. Overeheque mu bo nudil v pravilni višini dobrodošlo oporo. Dalje preširoke lične kosti (Ga-naschen), katerih robovi so še povrh tèga ostri, ti bi po-vzročaM bolečine, če bi bila glava držana prekratko ih Če bi morala bid y vratnih vretencih upognjena. Pravilen overeheque bo prispeval k temu, da se glavà plitvo stegne naprej, s čemer odpade pritisk v ličnih robovih. Pa tudi' na hojo bi naj overeheque učinkoval izboljšujoče. Če teče konj držeč glavo pregloboko, postane naravno sprednja hoja daljša; 'zadnja pa prekratka ter ne dospe va. 'Tako nastane nečisti tek, imenovan »tro-tek« ali »troudar«. Potom overchéqua zboljšano držanje glave V pravilni višini skrajša ték Sprednjih nog ter ga spravi v soglasje z zadnjimi nogami in tako popravi ho-io, seveda Če ni še drugače kakega pogreška Bo rečenem je umljivo, da so'potrebne različne konstrukcije overchequa za dosego učinkov, ki jih zahtevamo òd njega. Od prave izbire overcheqiia je Često odvisna balanca konja. Zato je potrebno, da se pobliže seznanimo tudi s temi raznimi konstrukcijami overche-qua Običajni overeheque obstoji iz enega kosa usnjenega jermena,1 na katerem sta dvà obročka zvezana s kaveljčkom na glavnikovem pokroven (Kammdeckel) po- tom jermenčkov, ki so prepeljani preko čela med ušesi. Oba obroča nosita razen tega podbradni jemenykise ga mora tako zapeti, da teže glave ne nosi lé nä nebo se opirajoča uzda, temveč tudi podbradni jermen. Za konje, ki ignorirajo ta priprosti cheque in se kljub temu ; # trudijo pritiskati glavo navzdol, se uporablja verižni cheque ali takozvani huttoncheque ; slednji obstoji iz prst široke ploščnate hlevne uzde, lđi je V konjevem gobcu vpognjena navzgor, prvi pa iz prst široke, ozko-mrežnate verige, ki nosi spodnjo čeljust na dveh obročih in potom pritiska na Zgornjo Čeljust avtomatično dviga spodnjo čeljust. Če ne koristijo niti ti še vedno mili chequi nič, poskusimo s »sòprano-chequom«,' ki nosi na široki uzdi mizici podoben nasadni gilmb, ali pai »žli-čnati chèque«, ki ovira pritiskanje glàve navzdol z žlici podobnim nasadkom... Za konja z občutljivim gobcem, ki ne prenaša diver-znih overcheque-uzd, uporabljamo »®eynold - cheque«, pri katerem leži glava le na močnem podbradnem jermenu, ki se dviga potom dveh rogu podobnih jeklenih nosilcev in potom Spojnega jermena ter tudi prispeva k temu, da mora konj nositi glavo ploščnate. Slednji smoter dosežemo tudi z »lestvičastim chequom«, katerega uzda obstoji iz dveh kakor lestva spojenih jeklenih palčic, ki pa vendar pri konjih z mehkim gobcem ne pride v poštev. - Za konje, ki so opremljeni s tako močno vratno muskulaturo, da z enim sunkom odtrgajo nosilne jermene, ki so napeljani med ušesi, so iznašli »obstranske cheque«, katerih nosilni jermeni tečejo po licih navzgor skozi ušesce, pritrjeno na brzdi ob strani pod ušesi' ob obeh straneh vratu h kavlju na glavnikovem pokrovcu. Za še bodj grobe primere, ko ne pomaga noben overcheque, ker je glava pretežka, vrat premočno razvit iri lične kosti preširoke, so konstruirali »nosilec glave«, pri katerem se opira glava na viličast podložek, ki je oprt in fiksiran z železnim drogom na spodnjem delu vratu. In tako imamo še celo vrsto starejših in novejših konstrukcij overchequa, ki vse zasledujejo cilj, ‘ da bi Izvajale, jemajoč obzir na posebne lastnosti ter štedeč konja kar največ, orni učinek, ki ga smatra trener za potrebnega za dosego pravilne balance. . 2. Prstni uteži, kresalni omoti h dr. Kakor razmotrivamo v predhodnjih poglavjih, igra podaljševanje in skrajševanje sprednje hoje važno ulo-go v umetnosti balanciranja. Opazovali smo učinek dolgega in kratkega kopita, težke in lahke podkove na regulacijo hoje. Pa še ti pripomočki često ne zadostujejo, da bi dobila sprednja hoja tisto intenziteto, ki je potres bna za harmonijo z zadnjimi nogami, ker mora biti v to svrha pregibanje sprednjih nóg Ob enem zvišano in podaljšano. Ta efekt dosežejo prstni uteži. Koncem prejšnjega stoletja, ko je bila tehnika balance še v povojih, šo sicer poznali učinek uteža, pritr- Stran 4 „Konlertjgc“ One 15. öeceoirba 2801 . a -,.,y ■ V.i*. j 7« ìAg — jenega na sprednjo stran kopita,, vendar, si pa niso znali drugače pomagati kakor, da so pritrdili košček svinca z jermenom na kopito, ,Na starih amerikanakih dirkalnih karikaturah vidimo celo,.kako niggerhay privezuje svojemu. kracku kot prstni utež: — likalnik! Uporaba prst-rfih. utežev takrat tudi ni bila splošna, 'k«r je večina dirkalnih, kasačev prihajala iz Rusije in imela precej, dobre kasaške hoje, ki jih povrh tega niso vzeli tako natanko, . tako da so bUe na eni strani radi- tega, na drugi strani pa zato, ker. so se vršile dirke v veliko počasnejšem tempu, stavljene na umetnost balance manjše zahteve kot dandanes». Šele po dirkalnih kasačih (ne & konji za voz), ki so bili importirani iz Amerike, in po trenerjih, ki so od tam prišli*, je bila tehnika balance pri na* upehana in z razvojem hitrosti vedno bolj izpopolnjevana, tako da lahko mimò trdimo, da v tem pogledu- ne zaostajamo za očevino kasačev, Ameriko. Med raznimi pripomočki balance igrajo prstni oteži važno uloga. Idealni kasač bi. jih naravno ravno tako malo potreboval kakor sploh nima potrebe po bilanci, ker bi njegova sprednja hoja tudi v najhitrejšem tempu ostala v polnem soglasju s hojo zadnjih nog. Vendar pa večina naših kasačev dela v polnem tempu v primeri, z močna motorično akcijo zadnjih nog spredaj prekratke in s tem prehitro za seboj sledeče korake, ki jih pač ne maramo napraviti počasnejših potom težjih podkov in daljšega kopita, -oziroma jih nočemo podaljšati; , da bi ne ustvarili drugih komplikacij* ali slabih strank Potom pritrjenja prstnih utežev dobi noga zamah navzgor in naprej, s čemer je prisiljena ostati dalj časa proč od tal, da bi . jih dosegla pozneje in dalje spredaj kot brez prstnih utežev. Koraki; zato ne postanejo le daljši in izdatnejši, temveč, slede tudi manj nagla drug za drugam in pridejo tako v soglasje z zadnjimi nogami. Potom prstnih utežev nastane takozvani, »leteči tek« (kas), pri katerem se v gotovih momentih nahajajo1 vse štiri noge v zraku, kar lahko ugotovimo- na dobrih mo-mentnih fotografičnih posnetkih. Ce ima konj to hojo že po naravi ali če stopa, spredaj itak predolgo, si prstne uteži seveda lahko prihranimo. Podaljšanje hoje lahko pospešimo tudi enostransko, to se pravi na eni od sprednjih nog posebej, tako da to opremimo s težjimi prstnimi uteži kot drugo; Potreba tega enostranskega podaljšanja koraka se pokaže pri konjih, ki rte pridejo dobro preko ovinkov dirkališča, temveč padejo na tem okroglem delu proge iz teka v dir, ker ne morejo, sami po sebi z notranjo sprednjo nogo krajše stopati, z zunanjo, sprednjo nogo, ki mora vzeli, daljšo zunanjo1 pot) pa korakati dalje oz. izdatneje Ce torej obtežimo- na pr. sprednjo nogo, ki stopa na krivulji znotraj (pri1 naši smeri dirkanja levo, na. Francoskem desno) z, le pet dekagramskim prstnim uležem (2 Unzen) ali pa celo nič m zunanjo » približno 10 dekami (4 Unzen), bo ta s tem večjim obteženjem prisiljena stopati dalje naprej in to podaljšanje zunanje hojo bo po navadi konju dalo gotovost, da bo v toku (kasu) prišel preko, krivulje. Da podpremo stabilitelo držanja je priporočljivo opremiti levo stran s stranskim, jertpenom.. Prstni, uteži so medeni koščki, oblikovani v polkro-glo, ki jih privijemo pri, normalnem kopitu na takozvani »križ«-; ta je pa s svoje strani pritrjen z vijaki, na prstno steno. - Pri krhkih kopitih, ki ne nudijo vijakom nobene opore,, damo pritrditi na prstni sredini podkove s kopitno steno sporedno ležeč, ozek i podaljšek,,-: imenovan »ostroga«,, na katero nataknemo in. privijemo prstni utež. Teža teh-medenih koščkov se giblje med 5 dekami (ca 2 Unzen) do 15 dek (ca 5 Unzen) ter je odvisno : od presoje teka po: trenerju, katera teža odgovarja smotrp. Kakor smo že pri razpravljanju o francoski1 - hoji na eni strani ter o lopatasti hoji na drugi strani utemeljili tvori pritrjevanje pristnega uteža na zunanji, oe. zno-tranjj strani kopitnih prstov namesto na njihovi sredini pripomoček za zboljšanje hoje. Mnogo redkeje kot na sprednjih nogah najdejo ' prstni uteži uporabo na zadnjih nogah in to le v. stremljenju, da zadnjo hojo razširimo ali poživimo. Kèr pa nudi tehnika kopitnega oblikovanja in podkovanja ,y v tem pogledu, uspešnejših sredstev za dosego tega smotra, ostane uporaba prstnih utežev za zadnje noge le njima. Vsekakor bodi omenjeno, da se pritrditev ne izvrši na kopitnih prstih, temveč na županji strani kopita,. . Za nadaljno pospeševanje ih regulacijo hoje..pridejo v poštev pripomočki uporabljani za varstvo kopita, pet in piščali. V prvi vrsti si hočemo oglgdati one, ki., jjh pritrdimo na kopito in katerih teza naravno soodloča o njegovem pregibanju ter o višini än dolžini hoje.. ,Tako-zvani »gumijasti zvonci«, ki jih pategnema preko kopi-fä; da ga óbvarujethq pred poškodbo potoni zadnjih nog, izvajajo s tem, da sede ohlaprto in tfa iilh noge mečejo naprej^ ta učinek, da pospeštoejp, ^ogki .kakor; navzgor tako naprej., Njihova teža se giblje med 8 do 35 dek, torej nudijo dovolj izbire, da‘izberemo pptrpjbjip loža Tudi za ta namen j-e potrebna v hfevukuhinlska tehtnica, ki smo jo priporočali za tehtanje podkov. Ako hočemo hojo manj zvišati kot podaljšati, zavarujemo kopito potom usnjenih »petnih varovalcev« (quarter boots) u teži od IO do 35 dek, ki jih pritrdilno trdno-vrh svitka. Ako hočemo hojo dvigniti in piščal priprayifi-od kolena do tega, 'da še bolj vpogne, kar pride speefiefnp pri dvojnikih v poštev, uporabljamo težke omote kit (ča 20 dò 35 dekj, ki obstoje iz plasti usnja, ki jih naložimo drugo vrh druge Kollerboots, ali pa navadne kitne omote, rta katere pritrdimo na usnjenem jermenu nanizane lesene krogle (korale). Konjereja v ljutomerskem okraju« Aleksander Dtnftrrjev. •.• r : upéi* ?1S70 .- c ) ,žyJ9 Že izza davnih časov, slovi ljutomerski okraj po Svojih, plemenitih' jezdnih in. vprežnih konjih. Ti. se-, ude- ležujejo že 75 let z dovoljnim uspehom dirk na teritoriju današnje Jugoslavije in svoječasno na Dunaju. Na konjskih razstavah na Dunajju kakor tudi v domačih krajih so ljutomerski konji dobivali neštetokrat višje nagrade. V ljutomerskem okraju obstojajo izborno organizirana društva: 1. Kolo vozača in jahača, % Društvo konjerej-cev, 3. Društvo za vzrejo žrebet. Tem navedenim društvom načeljujeijo možje, ki se v konjereji izvrstno spoznajo in se tudi za njo zanimajo; Na čelu dirkalskega društva stoji gosp. Rossmapit,;veliki ljubitelj in poznavalec konj; njegova zashiga ^je, da jé bila v 1. 1911 sezidana v vasi Cvenu žrebarria za,1 vzrejo žrebet. Piri žre-bami je dovolj velik pašnik z dirkališčem.' Mariborska oblast mora biti zelo hvkležna posebno gg. Rosšmanitu in Lovru Petovarju, katerih zasluga je, da konjereja v ljutomerskem okraja stoji višje kot v drugih okrajih. Vsakoletnih dirk v Vasi Cven se udeležujejo najboljši plemeniti k-oriSji, ki bi se z uspehom lahko merili z drugimi konji prvovrstnih dirkališč. Domači kmetje, ki se za konje vrlo zànimajó; stremijo z velikim interesohi za tem, da vzredijo dobre čistokrvne konje, in se jim ne zdi škoda za denar, ki ga izdajajo za oplemenitev svojih kobil z najboljšimi žrebci. Po rasti in obliki pripada ljutomerski konj k dirkalnim in lahkim kavalerijskim konjem s pretežno večino plemenite krvi. Večina kpnj je oblikovana na sledeči način?,Glava j^rSredtije velikosti, suha in lepe oblike. Vrat je dolg in lepo zraščen. Pleča in stegna dolga, hrbet pa kratek. Noge razmeroma kratke, suhe in mišičaste. Kobile so večinoma zelo dobre po svojem izvoru, kakor tudi po postavi. Nekatere kobile so po svojem' izvoru mnogo bolj čistokrvne kot žrebci žrebčarne. Geografične, klimatične in površinske razmere popolnoma odgovarjajo uspešni Vzreji dobrih konj in tamošnja konjereja ima pričakovati po mojem mnenju veliko bodočnost pod}pogOjern, da se-ji posveti potrebna pažnja. Iz vsega tega razvidimo važnost vseh ugodnih pogojev za uspešno konjerejo, ki bi mogla biti koristna državi za poljedelstvo, armado in za eksport. Pri tem pa kažejo rezultati zadnjih dveh let ne napredek, ampak začetek padca konjereje. V tem čašu se je namreč število kobil zmanjšalo. Mnogo zaskočenih kobil ostane neoplojenih. Radi slabega prirastka v teh 2 letih so popra-ševanja po konjih in njih cene zelo padle. Bodi mi dovoljeno, da opozorim na nekatere principe konjereje, ki zapadejo često radi pozabljenju, ter navedem nekatere pogreške, ki sem jih imel priliko o-pažati pri konjereji v obeh slovenskih oblastih: Iz prakse konjereje je razvidno, da je sposobnost kobile za pomnoženje potomstva večja, če pride pravočasno k oploditvi ter če vsako leto povrže žrebe. Kobila mora biti zaskočena vsako leto, drugače odstotek potomstva znatno pada. Vzrok nazadovanja konjereje tiči po navadi v žrebcih, ki po svoji krvi, po svoji pasmi in svoji kondiciji ne odgovarjajo popolnoma potrebam konjereje. Treba je vedeti, da je dp konja v òzki zvezi s površinskimi in klimatičnimi pogoji dotičnega kraja; zato se mora v vsa kem okraju Slovenije gojiti konja, ki ustreza tem pogojem. V sedanjem času žrebčama ne more ustrezati vsem tem pogojem, ker nima vseh odgovarjajočih tipov žrebcev. Razen tega se ne nahajajo žrebci v sežigi ple-menitve povsod v odgovarjajočih razmerah in vsled tega oplojajo slabo. Napačno je, da se za žrebce ne skrbi izven časa oplemenitve, kakor je to potrebno, in da se ne iz Vrše nobene predpriprave pred oplemenilno dobo. V začetku sezije plemenitve žrebec ne sme biti masten in slabo razvitih mišic, ker drugače ne vzdrži teže svojega telesa pri zaskočenju. Ako se žrebec nahaja v ne-odgovarjajočih razmerah, je oplemenitev nesigurna ter je on sam (žrebec) izpostavljen raznim boleznim, ki so včasih zelo resne. Konjereja zahteva mnogo Izkušenj, opazovanj in teoretične izobrazbe. Treba je povdariti, da sloni umetnost konjereje na pravilni izbiri plemenskih živali, na pozornem opazovanju pojavljajočih se nesigurnosti podedovanih lastnosti in atavizma,'ki lahko oslabijo rezultate pravilne izbire plemenskih živali. V svrho ohranitve gotove pasme je treba pazljivo motriti oblike organov in potek fizijologičnih procesov, ki so na ta ali drug način v zvezi z oploditvijo živali. Vse te točke so enako važne za živali z veliko plodovitnostjo, ker jev gotovem slučaju zboljšanje plemena nemogoče, v drugem pa se živali lahko še preveč razvijajo. Razen toga je potreben inštruktor konjereje, ki bi predstavljal zvezo med konjerejci in žrebčamo. Obveznost inštruktorja bi bila izbira kobil, godnih za oploditev, izločanje negodnih,. dajanje nasvetov kmetom v. izbiri žrebca, v negi zavodovih kobil, v negi brejih kobil, glede dela in hrane kobil, v negi kobile po povrženju !n končno tudi pouk o negi in vzgoji žrebet Da bi se povečalo zanimanje konjerejcev je potrebno, da se vrše vsako leto premovanja v vsakem okraju oblasti v celi Sloveniji, n a katerih bi se dajale večje denarne nagrade kot se izdajajo Sedaj; razen tega bi bilo priporočljivo dati zavarovati kobile in žrebeta, da bi konjerejec, ki je izgubil kobilo ali žrebeta mogel dobiti zavarovalno premijo. Moje mnenje je tudi, da bi bilo treba preseliti žrebčamo iz Ljubljane na mejo mariborske oblasti, da bi se zmanjšali stroški za čas transporta žrebcev na plemenilne postaje ; razen tega bi se tedaj zmanjšali stroški’ za vzdrževanje poslopij. Za izboljšanje konjereje v ljutomerskem okraju je potrebno vzdrževati žrebce sledečih tipov: 1. Za razvoj dirkalnih žrebcev je treba standardnega1 amerikanskega žrebca z dobrim pedigrijem in visokim rekordom. 2. Za razvoj poljedelskih, kavalerijskih in artilerijskih konj je treba imeti velikega, masivnega amerikanskega dirkača. 3. Za izboljšanje navadnih kobil je treba imeti pol-ktjmega angležkega žrebca. Strdit e „Köniereiec“ _______________________________Dflfe 15. decembra 1928 III I! Illfi 1 ' ì Pregleò 11| I premouanja konj u fDariborski oblasti u letu 1928. ifek. štev. H Leta . Datum Ktaj ' premo-vanja ' Prigon v skupini Vkup Premovanih : v skupini a 9 JUt > Obdarovanih diplomo v skupini s ■ a a > Obdarovanih s priznanico v skupini : a p > Opombe 1. 12. ■ : 3. 4.' ' 5. ■ 6. 1. '!2,; 3. i? 4. 5. 6. 1. $p, 3,: 4. 5. 6. 1* 2i 3; 4. 5. 6. i. Julii, 23. Žale c ■'s 15 7 Is 1 33 5 13 6 1 3 1 28 1 1 1 1 2. tt 24. Smaije 12 14, 3* 9 42 9 10 -5 1 6 30 1 1 1 4 3 7 3. cO ■ n 25 Sv. Lenart .8 4 7 9 1 29 8 3 7 a s 1 27 1 2 3 2 2 4 4. fM ti 30. Ptuj 21 10 10 11 1 53 18 6 8 1 8 1 41 • 1 2 3 5. o> 9 31. Ormož 17 14 9 15 3 58 15 12 7 : 12 3 49 - 2 3 2 1 8 3 3 1 S 7 6. rH Avgust 13. Ljutomer 23 26 21 30 12 112 8 19 12 B 10 5 54 3 3 2 .2 10 3 ■'3 7. n 14. Beltinci. 28 29 24 17 4 102 17 14 11 10 : 2 54 1 - 2 ';3' 4 3 1 8 8. September 21. Prelog 13 42 25 13 2 31 126 9 18 14 6 2 12 61 3 ! 2' 2 1 ,8 3 2 2 9 9. »f 21. Čakovec 19 31 20 7 1 26 104 15 16 16 8 1 18 74 5 \ 2 1 8 1 2 2 1 6 Vkup 146 185 130 116 25 57 659 104 111 .86 , 71 16 30 418 16 14 9 2 2 43 14 18 12 4 48 Datum Kraj premo- vahja Izplačane premije v skupini 2. 3. 5. 6. a a Jt > Prispevki oblasti privai Prilike pngon mate- rijal > « «'S >o g 5 bo O c Opombe Julii Jt tt tf M Avgust •f rj September Vkup 23. 24. 25. 30. 31. 13. 14. 21. 21. Žalec Šmarje Sv. Lenart Ptuj Ormož .Ljutomer Beltinci Prelog Čakovec 990-- 1.450*- 1.600*- 2.480’- 2.460’ 1.440*- 2.300- 1440* 2.910** 2.740- 1.440*- 650'- 920- 2.160*7 2.860- 2.000*- 3.390*- 3.790*- 1.040 590 1.520 1.320 1.370 1.860 1.510 2290 2.590* 760 750 1.420 970 1.700 1.340 1.230 1.120 1.550 17.070* 19.950 — 14.090* 10.840*— 150* 100 100 450 1050 250 300 300 2.700 1.250* 2.150- 3.400*- 5.680*- 4230* 5,290*- 5.790* 8.140* 8:550*- 7.290*- 9.790*- 13.290*- 1.930 1.410 2.890 4.440 5.550 7.290 8.840 6.450 6.000 2300 3.880 2.900 3.700 3.000 950 6.840 68*050- 38.800- 29.570 slab srednji slab n. dober lep. lep lepo srednji dober M srednji izboren It’ dober srednji 320*— Vkup Premije 68.050’-Kovači 320* 68.370— na to : Mrb. oblast 38.800’— Okrajni zastopi itd. 29.570— 320** 68.370 — Skupina 1. Kobile z žrebeti. 2. 4—3 letne žrebice. 3. 2 letne žrebice. ■ 4. 1 letne žrebice. - 1 5.1 in 21etui žrebižkL 6. delovni kopji. Rej ni smotri mrzlokrvne pasme. ' ; Po izkušnjah zadnjega desetletja je frörba1 rflotörja proti živi konjski sili prizadejala povsod, hujši trdar'èc ■ mrzlokrvni pasmi kot pä toplokrvni Glavrii vzroki tega pojma bi tičali'v dejstvih; dia toplbkfVria bastò krijb potrebo vojniških jezdnih konj in da ilgra kot nagli konj za uporabo1 (kasač) in kot luksuzni' konj uTogo, ki daues v kritumih- državah ^-’ skoro bi rekel — narašča. 1 Kar se. tiče mrzlokrvne pasme, nas naj predvsem interesira vprašarije, kateri tip (ne glede na pasmo) bi riaj bii pri današhjili gospodarskih- prilikah v féjì najbolj : primeren in: odgovarjajoč: ' V prejšnih časih''ko 'tovornr'-’avto Sé bi obvladalce-' Ste, sb'kdnjérejei skušali doseči kar največjO' obilnost in žal tudi Višino, četudi’ je bil pr! tem konj, ki‘ ga. rejec ni prodal, torej tudi plemenska kobila za gospodarsko :poijSlkrdelb Velikorpretežak. Vzrok te rètte smeri jetični’v tein, da je prodajna cena rastla sorazmerno z obilnostjo Ogromnostjo) konja. Odprodajah" so 'se taki tdžRi konji mrzlokrvne pašine predvsem ihdustriji fa težko vprego. Pri tem je velika obilnost nudila vsekakor prednost radi tega; ker je izdatnost njegove vprežne sposobnosti bila odvisna od dveh momentov: Od ftbtrahfe energije konja kot rriotorja in od njegove-' lastne teže, ■ki jo je mogel »vložiti v opremo«. In k<5B®*9<5r®©<5S®t9GČ^a£)(SCSaSSI!®aSGSSa9SCSa9 ©I , -----.. ■; ; ,■-v- ■ -, ,J§) KO010I3 ir) ; dPREme zqkonje od nauodne do najfinejše ur?te' za. lahko iri ležbo uožnja, " kakor tudi ! -bazne potrebščine : O eŽH e P L' R H T E . za konje .In’uqzque,' suetiljke za koSje/ bičeOnike, brkde, kresal-nike za noge. Dalje uelika izbira 'potnih kbOčekou, ročnih torbic, listnic, nahrbtnikov, gamaše i. t d. .... nagobčniki in ouratniki za pse SONILHI lERiHEHl '•'iz ‘a m 1 iri e T ti žag e IURH KRRU05 Rleksandroua cesta št. 13 5Iomškou trg št. 6 •mB RI BO R SiSSS jg MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR JURČIČEVA ULICA ŠT. 4, TEL. 24. PODRUŽNICA: STROSSMAYER3EVA ULICA ŠT. 5 TISKARNA. LITOGRAFO A IN KNJIGOVEZNICA prevzame vsa. v to stroko spadajača dela najcenejein najkulatneje ■ r MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34 BRZOJAVI: DÌNCÉN MARIBOR % TECEFON 2öä SKCADIŠČA SE NAHAJAJO V MLINSKI ULICI 2 IN, 12-14 NA DROBNO f