Janko Verbajnšak. Mormr se ]e vrnlL.. V neposredni bližini Blatnega jezera v zapadni Ogiski stoji sredi lepih goric majhen, a tembolj razkošno opremljen grad Csopak. Prekrasni park, ki obdaja grad, je živa priča, da stanuje v gradu v času, ko se godi naša povest, bogata plemiška rodbina, lepi red vsenaokrog pa govori o skrbni gospodinji. In zares je bila grofica Z. ne samo skrbna gospodinja, ki je imela neutrudljivo oko tudi za vsako malenkost pri hisi, marveč je bila tudi sicer zares blaga, da, svojemu otroku-edincu Lajošu predobra mati. Bila je vkljub svojemu visokemu pokolenju, saj je bila v sorodatvu z slavnim Hunijadijem, zelo priprosta v obleki. Zgodilo se je celo, da je tujec zamenjal njeno sobarico z »premilostno gospo«, ker je v njeni priprosti obleki ni spoznal. Kakor v obleki ponižna, tako je bila tudi sicer zares žena lepih 6ednosti ter nič manj pobožna. Le eno napako je imela: napram svojemu sinu Lajošu je bila skoraj prevec popustljiva, da, imela je do njega preveliko ljubezen. V svojem Lajošu je videla le njega, ki naj prevzame bogato dedščino njenib staršev. Skušala ga je torej bolj ohraniti gradu, posestvu, zemeljskim vrlinam, kakor pa Bogu, čeprav je eioer bila za sebe prav pobožna. Ni čuda torej, da je otrok Lajoš v letih zrastel v razvajenega, porednega mladenica — posvetnjaka. Sčasoma je sicer dobra mati začela uvidevafi, kaj je dosegla pri Lajošu s svojo rekel bi živalsko ljubeznijo, vendar je bilo že prepozno. Plevel je zadušil rožice v njegovem srcu, drevo se je nagnilo po mocnejšem vetru in ta je bil takrat — hrepenenje po nasladnem, nečimurnem življenju ter brezbožnost. Kot mlad visokošolec je prišel v vrvež velikomestnega peštanskega življenja, kjer se je zgubil skoraj popolnoma. Dneve je prespal, noči spreminjal v dneve, ko je v družbi slabih tovarišev popival, rajal ter igral. Ni čuda, da je začel tudi telesno hirati, prej cvetoča lica njegova so upadla, oci so izgubile svoj lesk, ki je odsev nepokvarjenega srca. Ko ga je nekoč v Pešti njegova mati obiskala. se ga je naravnost prestrašila. Začela je spoznavati, da je s skrbjo, ga ohraniti samo dedšcini ter življenju, dosegla ravno nasprotno; toda bilo je skoraj prepozno. Ves bolan se je moral vrniti z materjo domov v sveži zrak, pa tudi, da bi ne imel prilike se udajati nočnim orgijam v dvomljivih, velemestnih gostilnah. Zdaj je čakala doma grajskega gospoda kaplana težka in velika naloga: vrniti fantu izgubljeno duševno zdravje! »Čevljev, ki so preveč raztrgani, ne more niti čevljar več popraviti, pa poskusil bom«, je rekel ob ueki priliki grofici. Bila je zare3 težka naloga, in sprva Lajoš niti josti ni hotel pri mizi, kjer je bil navzoč tudi grajski duhovnik. tako zelo je padel v brezbožnost. ^ Duhovnik je priporočil sebe in fante Materi bc^ji ter sel na lov Vrgel je prvo mrežo v obliki fotograficnega, aparata. Ko fant niti slutil ai, g, je fotografiral z namenom, mu ob priliki pokazati sliko, kakšen je zdaj poleg. shke, ki ga je predstavljala še čilega in zdravega. Kmalu^ je spoznal, da s samimi pridigami ne bo pri njem nič opravil, ker je bil preveč priklenjen na življenje; začel mu je torej vzbujati predvsem veselje do življenja, ki bi ga skoraj zapravil. Sprva ga ni hotel poslušati, vendar ga je pa sčasoma tako zelo vzljubil, da mu je obljubil celo, iti z njim na sprehode po krasnem parku ter v okolico. Vsakopriliko je na teh sprehodih porabil duhovnik v to, da mu je slikal lepoto življenja narave, za kar je bil dozdaj popolnoma slep. Prve tedne še sicer ni mogel pozabiti peštanskih veselic ter zabav, a polagoma je duhovnik dosegel, da ni le samo pozabil na vse to, marveč da je celo začel mrzeti takšno življenje. Sploh se je jel čuditi, kako je mogel tako>daleč pasti. Zdaj misli duhovnik, da je čas predooiti mvt Boga ter nadnaravno življenje, toda skoraj bi podrl most za seboj. »0 Bogu pa prosim, da molčite, ker ne verujem v njega«, je bil kratek odgovor. »Pa zakaj ne?« »Ker ga ne vidim, kakor tudi duše ne vidim.« Toda duhovnik se ni dal oplašiti: »Vprašam vas gO6pod, Lajos, imate li možgane, imate pamet?« »Imam, morebiti težje kot vi in več pameti kot vi^ »Dvomim.« »No, pa zakaj dvomite?« ga vpraša Lajoš že bolj yeselo. »Iz istega vzroka, kakor vi dvoroite o bitju Boga ter duše, ker ga ne vidite. Tudi jaz dvomim o vasi pameti, ker je ne vidim.« S tem se je koračal ta pogovor, ki pa je vendar le dal povod Lajosu, da je začel o vsem tem razmišljati, čeprav tega na zunaj ni hotel pokazati. Med tem se je približal adventni čas in Lajoševa mati. je želela, da bi vsaj na sveti božioni praznik šel Lajoš zopet k sv. maši, kakor je nekdaj v otroških letih rad hodil v cerkev, če bi že ne šel k sv. obhajilu. Toda predno je to obljubil, stalo je duhovnika velikotruda, vendar je slednjič dosegel, da mu je vsaj obljubil^ da bo šel. Vsaj to lepo lastnost je imel, da je bil res mož; beseda. »Kaj ne, gospod Lajos, da pridete k polnočnici?« »Pa kaj bom dobil tam«, se ne toliko zaničljivo, kakor bolj šegavo odreže fant. »Kaj bodete dobili, no tisto, česar najbolj pogrešati iifc kar niste našli v veselih družbah peštanskih.« »No, kaj pa bi vendar to bilo?« »Srčni mir«, gospod Lajoš. >Dvomim.« »Gospod, pa poskusite, da vasi dobri inateri na Ijnbo pridite!« Fant se pomišlja, potem pa z odločnim glasom obljubi duhovniku, da se odzove povabilii ter t večje potrjenje proži desnico. Bilo je v Csopaku lepa navada, da so prl polnočnici peli revni otrooi iz bližnje vasi, ki so bili potem od grofice obdarovani s toplo obleko. Tudi tokrat so med sv. opravilom grajskega duho«/iiika peli revni otroci pod vodstvom vaškega učitelja. Ob strani oitarja v klopi sta sedela mati in »in. Grofica je bila zatopljena v gorečo molitev, Lajoš pa je pridno zrl na mlade pevce, ki so bili malodane v raztrgano obleko oblečeni. Sprva si je mislil, ker nimam boljše zabave, sebom pač moral s to zadovoljiti, ko pa je slišal najprej tihe^ potem nekoliko mocneje, a vendar milodoneče nežne otroške glasove, se mu je zazdelo, da to niso člove&ki glasovi,. tako lepi so se inu zdeli. »Tiha noc, o sveta noč«, — razlegalo se je po celi cerkvici, da se je odmevalo tudi v Lajoševem srcu, ki seje začelo topiti. Ni bil več brezbrižen, ni več iskal zabaver v cerkvi, začel si je misliti, odkod pri teh revnih, prezebajočih otrocih ta srcni mir, ki se jim razodeva v vseh njihovih kretnjah in ni se še končalo sveto opravilo, da jeprišel na jasno, da je vendarle Bog, v katerem najde človeško srce svoj mir. Sv. masa je bila kon^ana, duhovnik stopa že v zakristijo, za n.jim pa plane Lajoš. Čemu neki? Njegova mati se je prestrašila, kaj je prišlo fantu, pa kako se začudi, ko> vidi skozi vrata zakristije, kako se Lajoš zgrudi pred duhovnikom na kolena ter precej glasno reče: »Gospod — spoved!« * Kdo je bil bolj vesel, kot kaplan, še bolj pa Lajoševa. mati, ker se ji je vrnil zgubljeni sin. Ko so po obdaritvi pri božicnem drevesu zapeli otroci še enkrat to lepo božieno pesem, se Lajoš ni mogel ve& premagati, pred vsemi pade na kolena pred materjo ter jo prosi odpuščanja za vse bridke ure, ki jih ji je s svojiro razuzdanim življenjem prizadjal. »Mati, zdaj sem zopet vaš in hočem vedno vaš ostatiHvala Bogu, ki mi je pomiril moje razdvojeno srce.« »Svetu se je rodil nocoj Odrešenik, vam pa, gospa gro fica, zopet vaš LajoS«, pristavil je ves ginjen duhovnik. »Nisem zastonj nastavil mreže«, je drugi dan šegavo rekel duhovnik gospodu učitelju, ki se je čudil, kako je to mogoce, da je Lajoš, znan kot brezbožnik, stopil k sv. obhajilu in to še tako ginljivo. »No da, se je pač povrnil zopet en drzni mornar iz razburkanega morja življenja v pristanišče pravega mirur tistega miru, ki nam ga moro dati božično dete«, je sklenil pogovor gospod učitelj ter se vrnil domov, da tudi svoj cem pove, kako lep sveti večer so imeli v Osopaku.