5UVODNIK DOI: 10.4312/vestnik.16.5-6 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, V Vestniku za tuje jezike tokrat objavljamo štiriindvajset znanstvenih prispevkov z raz- ličnih področij – jezikoslovja, prevodoslovja, književnosti in didaktike tujih jezikov oz. jezikov stroke. Še posebej nas veseli, da je med temi članki kar sedem takih, ki so jih napisali – ali pri njih sodelovali kot soavtorji – študentke in študentje doktorskega ali magistrskega študija. S področja jezikoslovja objavljamo prispevke v slovenščini, angleščini in francošči- ni. Primož Vitez razpravlja o »besedi« kot robnem pojavu jezikoslovne analize. V fran- coščini piše tudi Tomislav Frleta, ki raziskuje kategorijo osebe v jezikovnih sistemih. Petra Zajc in Monika Kavalir sta s pomočjo korpusne analize ugotavljali, kako se izra- žati kot brontejevski byronski junak (primerjava gospoda Rochestra in Heatcliffa). Jana Jurčević obravnava leksikalno sinestezijo v metaforičnh kolokacijah – združevanje pri- devnikov za opazovanje okusa. Na druga področja posegajo Agata Križan, Oleksander Kapranov in Metka Godec; prva analizira angleška in slovenska poročila o nogometnih tekmah, drugi evidencialnost v govorih kralja Karla III. O podnebnih spremembah, tretja pa komentarje, ki so se v obdobju pandemije pojavili na omrežju Facebook v Sloveniji in Franciji. V razdelek uvrščamo še prispevek Claudie Mejía de la Pava in Silvie Manessi; ukvarjata se z uporabo raziskovalne metodologije v dveh jezikoslovnih študijah. Na področje prevodoslovja uvrščamo tri prispevke. Haithm Zinhom razmišlja o pasteh strojnega prevajanja besedil iz arabščine v angleščino. Vitja Bizjak primerja dva prevoda Hamleta v ruščino. Levente Borsos, Tamás Kruzslicz, Mojca Nidorfer in Chi- kako Shigemori Bučar pa pišejo o avdiovizualnem prevajanju – z medkulturnega vidika analizirajo medosebne odnose, na podlagi zelo zanimivo izbranih jezikov, slovenščine, madžarščine in japonščine. Tudi s področja književnosti v tokratni številki objavljamo tri prispevke. Tema član- ka Anamarije Šporčič je spol in nadljudje v ameriški znanstveni fantastiki. Kaja Ob- reza se pri analizi oseb v srednjeveških francoskih delih in njihovih nemških retekstua- lizacijah s komparativnega vidika osredinja na rekonstrukcijo razmerja, ki jih imata dve informaciji za iste literarne osebe. Irena Samide pa v prispevku s povednim naslovom O koristnosti nekoristnega razpravlja o smiselnosti uporabe poezije pri pouku tujega jezika. Najštevilčnejši so tudi tokrat prispevki s pomočjo didaktike tujih jezikov; objavlja- mo jih v slovenščini, angleščini in nemščini. Lara Burazer in Janez Skela sta se lotila 6 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES poglobljene analize celostnega vsebinsko- jezikovnega učenja (CLIL). Jan Černetič v svojem prispevku obravnava péte pesmi v učbenikih za nemščino kot tuji jezik. Shad- ha Neiroukh, Binu Pathippallil Mathew in Mohsen Ghorbanpoor raziskujejo vpliv orodja za dajanje povratne informacije na avtonomijo učencev tujega jezika. Jaqueline Mora Guarín analizira uporabo seznamov prototipskih polnopomenskh besed za ana- lizo usvajanja besedišča v učbenikih za poučevanje angleščine. Berlinda Mandasari, Maulida Rahmah in Nur Mukminatien predstavljajo razvoj ocenjevalnega modela za ustne predstavitve študentov pri pouku angleščine v indonezijskem kontekstu. Blažka Müller in Cláudia Silva sta se posvetili analizi pisnih izdelkov slovenskih študentov v portugalščini. Dijana Ćorković primerja kulturne vsebine v učbenikih za francoščino kot tuji jezik. Andreja Retelj piše o tem, kako si študentje - bodoči učitelji nemščine pred- stavljajo kakovosten pouk tujega jezika. Sarah Löwenkamp delno posega na področje jezika stroke, saj obravnava analizo jezikovnih napak v tujejezični komunikaciji med zdravstvenim osebjem in bolniki. Saša Jazbec pa razmišlja o čezjezičnosti in potencialu pristopa za pouk nemščine kot tujega jezika in jezika stroke. Številko zaključujemo z recenzijo učbenika Prima aktiv Mojce Leskovec. Želim vam prijetno branje in vas vabim k oddaji prispevkov za naslednjo številko. Meta Lah Glavna urednica