a*' r V k List 28. 'f c v # Tečaj LX. i a in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vid. za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 11. julija 1902. t 1 9 ¥ 1 ' t r m 9 t 1 9 v 1 # i1' i1 ' i1' ¥ 1 ' • 1 nr * t 1 9 ¥ K " ¥ *' i * np ' • ; r^^ ^ i ~ ^in nn ^ I ^ nn ^in ^t^ t^ np r|n ^jp» ^ir^ nn tp ^jr^ # ¥ 1 Protestni shod. Narodno-papredna stranka je priredila v nedeljo, m v dne dcmu" rotestiral slancev v deželnem zboru. sokolovi telovadnici je sloves v 0 Narodnem katoliško*narodnih po- Na shodu so govorili različni govorniki. Zupan Hribar je pojasnil, da pravi vzrok obstrukcije je ta, da katoliškonarodna stranka nima v deželnem zboru večine. Poslanec dr. T ax&aj^^-^a^tisal splošni po- ložaj v deželi in označil histifjpe. Poslanec dr. Ferjančič je dokazal. ^narodna gpnja s splošno in jednako volilno pravico je samo slepilo, deželni odbornik GLr.a s-salli o, ki jo ima prebivalstvo od o b str uk ci j e oziroma Grasselli Je mej drugim rekel: » Po kratkem, a mučnem trpljenju iznenada prominulo prvo zasedanje novoizvoljenega deželnega zbora kranjskega. Oglejmo si nekoliko zapuščino, da zremo, kakšne posledice bode imel prerani konec delovanja deželnega zastopa in kdo bode plačal zapuščinske pristojbine. Deželnemu zboru se je bilo letos baviti z mnogimi važnimi vprašanji. Samo po sebi se umeje, da ni mogoče spuščati se v podrobnosti, ker nam je pičlo odmerjen čas razpravljanja. Na prvem mestu mi je omeniti programa za se je trdilo, da so vsi silno nujni in da treba se jih lotiti brez odlašanja, če hočemo oteti neizogibne pogibelji našega ubozega kmeta-trpina. Naj omenim par teh projektov. je barja« Stroški zanje so proračunjeni na 4,200.000 kron. podjetju samem nam tukaj ni govoriti: govorilo odločno se le 0 njem že mnogo in govorilo se bo še mnogo. Osuševanje barja je bila priljubljena vaba, s katero so klerikalci lovili volilce iz ljubljanske okolice v svoje mreže. Celo jeden tistih 12 nujnih predlogov, s katerimi so klerikalci pred 14 dnevi na jedni strani obstruirali v deželnem zboiu, na drugi strani pesek v oči metali svojim vernikom, se tiče osuševanja barja. Vse je bilo pripravljeno, da stvar pride na dnevni red v letošnjem zasedanju deželnega zbora, ker je bilo delom. Ta kdo i riv?! naši okoličani priliko ričati, kako je njihovim zastopnikom ljudstva! pri srcu skrb za blaginjo podjetje te vrste je uravnava. Mirne i. Kre dita je dozdaj zanje na razpolaganje 280.000 kron Ta znesek je že precej pri koncu; tekom meseca avgusta utegne biti ves porabljen. Za popolno izgo-tovljenje vsega dela bode pa še treba kakih 250.000 kron, katere bosta morala zložiti država in dežela. se mora delo, na pol dovršeno, vso gotovostjo pričakovati, da bodo povodnji poškodovale dozdanja nepopolna dela, z drugimi besedami, več ali manj dozdaj izdanega denarja nega. bo zavrženega in izgublje- Dokler delo ni dovršeno, odnaša vsaka večja uravnave rek in zagradbe hudournikov, kakor tudi voda izkopani materijal, ki je nakopičen ob strugi za napravo vodovodov in drugo preskrbovanje z vodo. Mirne, in ga pušča po preplavljenih njivah in trav-Ta program obsega vse projekte, o katerih se je nikih na škodo njihovih posestnikov, kateri že itak kedaj govorilo v deželnem zboru, projekte, o katerih težko čakajo, da bi uživali blagodejni učinek urav- Stran 272. nave, za katero so tudi sami morali skladati. Pre-trganje dela bi pa imelo še drugo britko posledico. Zdaj je delo oddano pod dosti ugodnimi pogoji podjetništvu. katero razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi. Podjetništvu ne bode nič žal, če se delo prekine na nedoločen čas, ono bode le zahtevalo odškodnino, pozneje pa ne bode hotelo prevzeti dela pod zdajnimi pogoji. Mogoče je, da se delo podraži na ta način za kakih 50.000 kron, če se ne nadaljuje nepretrgoma. Kako pa naj se nadaljuje delo, če deželnemu odboru ni dovoljen potrebni kredit? Stvar je v resnici nujna in to je moralo znano biti klerikalnim poslancem, pa jih ni oviralo, da so z brezvestno razposajenostjo ustvarili tak kritičen položaj. Toda dovolj detajla! Omenjam le, da je v napo-minanem programu naštetih 68 melioracijskih projektov, kateri so že toliko godni, da je mogoče misliti na njih izvršitev še v tekočem desetletju. Poleg teh pa je navedenih še 115 projektov, kateri pridejo polagoma na vrsto. Deželnega odbora poročilo o tem programu na koncu naglaša, da je pred vsem dobiti zadostno število tehničnih močij, „če se to veliko podjetje sploh hoče hitro in za deželo blagonosno izvršiti". Z ozirom na to potrebo je deželni odbor tudi sklenil načrt o reorganizaciji deželnega stavbin-skega urada s primerno pomnožitvijo tehniškega osobja, katera je tem potrebnejša, ker poleg vsega druzega čaka deželo nujna dogradnja brambovske vojašnice in deželne blaznice. Vrhu tega je neobhodno treba posebnih tehniških močij za vzdrževanje in intenzivno nadzorovanje cest, deželnih in okrajnih, da bode moči okrajnim cestnim odborom na razpolaganje dajati zvedence, za katere se v enomer oglašajo. Pa kaj pomaga: vse bo ostalo pri starem! Prej omenjena cujna in imenitna dela za izboljšanje gospodarskih razmer na kmetih bodo morala čakati odrešenja, ker se je klerikalnim kmetskim poslancem zljubilo onemogočiti delovanje deželnega zastopa. Isto tako bodo morali kmetovalci potrpeti za kakšna posojila in podpore, ki jih morda krvavo potrebujejo. Gorenjci se živo zanimajo za svojo kmetijsko šolo; deželni zbor bi bil imel letos določiti, kje bodi ta 0 kmetijska šola, a deželni zbor je zaključen in Gorenjci naj še dalje čakajo na svojo kmetijsko šolo, pa slavo pojö svojim poslancem! Kar sem dozdaj razpravljal, zlasti uravnave rek, zagradbe hudournikov in preskrbovanje z vodo, to se tiče v prvi vrsti kmetovalcev. Da pa kmetovalci ne bodo mislili, da so sami oni prizadeti od klerikalnih deželnih poslancev očetovske skrbi za občo blaginjo, moram pripomniti, da so tudi obrtniki nekoliko deležni dobrot klerikalne taktike v deželnem zboru. Posebno hvaležni morata biti za to taktiko obrtni zadrugi v Kropi in v Št. Vidu. Trgovinsko ministrstvo podpira obrtne zadruge s stroji, ki jim jih ali daruje ali posoja ali pod jako ugodnimi pogoji prodaja. Ministrstvo je želelo, da se pridruži tudi dežela temu pospeševanju obrta in deželni odbor je s posebnim ozirom na žrebljarsko zadrugo v Kropi in mizarsko zadrugo v Št Vidu postavil v proračun 10.000 K za ta posebni namen — za letos pač zaman! Dosti zanimljivoga bi bilo še povedati, na pr. kako se je klerikalcem prej mudilo za deželno pre-skrbovalnico za starost, dočim se niso zmenili zanjo zdaj, ko so imeli načrt dotičnih pravil pred seboj; pa omenim končno samo še, da se nahaja v deželnega zbora zapuščini nad 90 prošenj, med njimi: prošnja posestnikov iz Podcerkve in Nadleska za podporo vsled povodnji; prošnja za prispevek k gradnji vodovodov v Šmarji, na Razdrtem in na Velikem vrhu; prošnja dolenjskega kletarskega društva za podporo; prošnja mlekarske zadruge pri Sv. Mi-helu v postojinskem okraju; več prošenj za podpore k gradnji cest in mostov, izmed teh posebno prošnji glede mostov čez Savo pri Zagorju, pa čez Savo in Krko pri Brežicah; prošnje rektoratov visokih šol, oziroma raznih podpornih društev na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Ljubnem za podporo ubogim dijakom; prošnje srednješolskih ravnateljstev v Ljubljani, v Kranju, v Novem mestu, v Idriji in v Kočevju isto-tako za podpore ubogim dijakom; prošnja za zvišanje učiteljskih prejemkov; prošnja postojinskega učitelj-stva za zvišanje stanarine in za draginjske doklade; potem pa dolga vrsta zasebnih prošenj za podpore in miloščine, za zvišanje pokojnin in podaljšanje vzgoje valnin itd. Vse te prošnje so ostale nerešene: deželni zbor kranjski je zaključen. Prosilci in prosilke, zahvalite za to virtuoze iz škofovega glasbenega zavoda!" Priobčili smo ta govor, ker se iz njega vidi kakšen sad je rodila obstrukcija v deželnem zboru, kakšen uspeh so dosegli katoliško-narodni poslanci s tem, da so deželni zbor razgnali. Protestni shod je soglasno sprejel naslednjo resolucijo: * Narodno • napredni volilci vojvodine kranjske, zbrani dne 6. julija 1. 1902 na protestnem shodu v Ljubljani izjavljajo: 1. da smatrajo nezaslišano, celi slovenski narod sramoteče postopanje klerikalne stranke in v prvi vrsti nje voditelja dr. Šusterčiča v deželnozborskih sejah dne 21. in 23. junija 1. 1902 za skrajno frivolen, ker popolnoma iz trte zvit političen manever, uprizorjen zgolj v svrho novega brezvestnega beganja in sleparjenja nerazsodne mase kmečkih volilcev ter puntanja istih zoper vsako, popolnemu cerkvenemu usužnjenju naroda nasprotno posvetno avtoriteto; 2. da stor6 odgovorno za vse neizogibne zle posledice tega razdirajočega počenjanja ono cerkveno oblast, ki je na neizmerno kvar katoliški veri postavila v naši deželi svojo avtoriteto v brezpogojno službo nekrščanskemu klerikalnemu fanatizmu; Letnik LX. NOVICE da izrekajo svoje pomilovanje onim osebno je konec redovniškim šolam v Franciji, vsaj za sedaj, ker dostojnim klerikalnim poslancem, ki niso imeli po- vlada De bo dala tacih avtorizacij. guma, da se bili očitno uprli označenemu, za narodnogospodarsko napredovanje vsega prebivalstva brez razlike stranke, v prvi vrsti pa njihovih kmečkih volilcev skrajno pogubnemu postopanju; da pa nasprotno čestitajo na izrednem taktu m uzornem samozatajevanju narodnonapredni de- želnozborski delegaciji, čije sleherni člen stoji previsoko, da bi ga zamogle dosezati poulične psovke dr. Šusteršiča; Angleška. liko na bolje, da vršilo kronanje. Angleškemu kralju se je obrnilo že to- se bo meseca septembra morda venderle Švicarsko mlekarstvo oziroma sirarstvo. Piše Rok Klemenšek iz Solčave. da pozivljejo to delegacijo, izrekajoč jej po polno zaupanje, naj Meseca avgusta lanskega leta na potovanju po z vso odločnostjo nadaljuje ne- Švici sem opazoval med drugim tudi švicarsko mle- izprosni, vsako paktiranje izključujoči boj zoper se- karstvo in sirarstvo Pri tem sem se večkrat vprašal danjo klerikalno stranko v deželi, pač pa naj se za- kdaj bo tudi slovenski kmet tako redno in umno vzema za potrebno, vsem produktivnim stanovom gospodaril z zakladi, katere mu narava tako razno- pravično volilno reformo. vrstno ponuja. Saj tudi naša mila domovina ima v Politični pregled. bo- svojem krilu, kakor jo že Vodnik opeva, mnogo gastva. Nahajajo se gorice, kjer sladko vince zori i lepe njive, kjer se klanja bogato klasje, nahajamo Notranji položaj Tudi v politiki zavlada prav v hribe in doline, kjer se gozd najlepše razvija, pa tudi kratkem Čas miru, kakor vsako poletje. V ministrstvih proračun za prihodnj leto, pravljajo se pretrgaj Tedaj pride najbrž do končne odločitve pn- godbena pogajanja pa kmalu in se začno šele koncem avgusta iznova. mnogo sočnih pašnikov in travnikov za plemenito živinorejo. ima vsak kraj radi podnebne lege Vender pa Deželni zbori Letošnje zasedanje deželnih zborov in sestave prsti svoje posebnosti; in ravno to je po rednega zgodilo. Največ pozornosti obuja tirolski deželni zbor, v katerem se delajo jako resne priprave za to, da se končno je izredno mirno. V nobenem deželnem zboru se ni nič iz- treba in predmet umnega gospodarstva, da razmere v katerih živi, in zemljo katero ima obdelovati, spoznava, presoja, in se tako dobrega poprime, in se s tem, kar mu stvarnica ponuja, okoristi. In ravno v tem je švicarski kmet zares mojster, kantonu Bern, v visokem gorovju je dolina „Emen- resi trentinsko vprašanje. Vse okolnosti kažejo na to, da se posled Italijanom venderle dovoli toliko let zahtevana avto- Za nas Slovence je ta zadeva posebno važna, kajti to nomna je gotovo, da kakor se reši italijansko vprašanje na Tirolskem, tako se reši slej ali prej tudi slovensko vprašanje na Štajerskem zboru je bila z in na Koroškem tržaškem deželnem veliko gN prejeta reforma volilnega reda. Slovenski po slanci so ta načrt odločno pobijali, ker je skrajno samovoljen in silno prikrajšanje okoliČanskih Slovencev. Ti ugovori seveda thai" (od tukaj najglasovitejšega sira ime Ementhaler Käse), ki radi svoje visoke lege ni nikakor prikladna planinah, kakor pa po za pridelovanje žita, raste travnikih in njivah sočna trava, in razsodni Švicar niso ničesar legli Načrt je bii sprejet, a že danes je po- je že pred blizo 100 leti v tem okraju najprej začel Ti so polnoma gotovo, da ta načrt ne zaaobi cesarjeve sankcij V istrskem deželnem zboru je bilo nekaj burnih sej. posledica tega, da so slovanski poslanci začeli odločnej stopati, česar gospodujoča italijanska stranka še ni navajena Se bo pač morala navaditi spoznavati, da se mu je bolje okoristiti s tem. kar na- mu narava sama ponuja, namreč s sočno travo, kakor pa se siliti s pridelovanjem žita.. Začeli so z vso skrbjo gojiti mlekarstvo ter Državni zbor se po sedanjih dispozicijah skliče me- natanko spoznavati vse poskuse z mlekom, in razne seca ptembra in sicer mej 22. in 28. septembrom Zboroval bo potem kakih šest mesecev Italija Najvažnejši dogodek na polju mejnarodne politike je potovanje italijanskega kralj v Petrograd Kralj pojde 13. t. m. iz Italije in se bo pet dni mudil na Ruskem kemične spremembe, to je pri sirarstvu, in s tem so prišli polagoma do vrhunca, na katerem stoji dandanes švicarsko sirarstvo. Sedaj pa imajo zunaj Berna sirarsko šolo, v ka- Dejstvo, da gre kralj prej na Rusko nego v Berolin, se zelo teri se izobražujejo v tej stroki mladeniči ne samo različno komentira. Večinoma se smatra to kot dokaz, da tro- zveza nima več realnega pomena nego da postala gola formalnost cesarjem Vesti da se italijanski kralj Snide z avstrijskim na Tirolskem neresnična. Italijanski kralj ne iz Švice, ampak iz vseh delov naše pol oble. Na tej šoli redijo obe v Švici najbolj razširjene goveje pasme to je sive in bernerberg šeke in šekaste. obišče avstrijskega cesarja, vzlic trozvezi Francija V kratkem času, kar vlada ministrstvo ki Combes se izkazalo, da v m Na tej šoli smo videli kravo bernskega plemena, tehtala 730 kilogramov, stara pet let, mleka pa oziru od tega je dala lansko leto 6300 litrov. Da si pa izredijo take ministrstva ni dosti pričakovati. Pač pa se je ministrstvo z miekarice? v to je potreba tudi natančnega opazovanja veliko eneržijo oprijelo izvrševanja zakona zoper kongregacije. Dalo je zapreti 135 redovniških šol in v parlamentu izjavila, da morajo redovi prositi za avtorizacijo, če hočejo ustanoviti kak šolo ali kak hospic. Parlament je temu pritrdil tem in rednega postopanja. Od vsake krave se mleko natanko izmeri po množini in tolščobi, se vse natanko zapiše in se tako spoznava vrednost krav mlekaric. Stran 274. Letnik LX. Za pleme redijo le junce najboljših krav in mlekaric, mleko; pa bili so trezni in srečni, pa tudi previdni in na podlagi tega se je ozir mlekarstva toliko izbolj- Nesreče, ki so pri kolesju raznih tvornic delavcu na šala švicarska goved. Molzej v vici samo dvakrat stavljene, so tam jako redke. na dan, v jutru in zvečer, to pa čisto ob določenem času; molzejo samo moški, pa čedno in do zadnje kaplje, kajti zadnje mleko je najbolj mastno. Krmijo tudi samo dvakrat na dan in s samim senom. Slame nimajo, ke v 80 setev žita skoro povsem opustili. Raznih odpadkov pa se kravam tudi ne poklada, posebno tam ne, kjer gre mleko v zadružne sirarne. zadružne sirarne se sploh ne sprejme mleko, razven, da so krave krmljene s samim senom ali Prav rade volje so nam razkazovali po sirarnah švicarski sirarji, kako se dela sir. Ogledali smo si 7 zadružnih sirarn, pa na planinah smo videli bolj po starem in priprostem načinu kislega mleka delati sir. iz tudi sladkega in travo. Na pašo v poletju pač gonijo skoro vse krave, drv in premoga, potem Obrtnijske raznoterosti. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja sena, slame, deloma Teletom dajo mleko ne zizati, ampak samo piti iz posode, ki ima lesen ustnik, kakor kravji zizek. Posoda ima obliko naše vrtne kropilnice. Napajanje bodo vršile zakupne obravnave ovsa za leto 1902/1903 se v preskrbovalnih postajah Gradec 16 Maribor 25 Celje 23. Ljubljana 21. Celovec 31. Beljak 29 Trst 18. Gorica 10. in pri okrajnem glavarstvu Bruck ob Pulj Muri 12 14 julija 1902, pri mestnem telet je pri taki mlečnosti krav in natančnosti, katere uradu Ptuj 22 in pri občinskem uradu Trbiž 28 julija 1902. so privajeni v Švici, tudi ozira vredno Mleka piti pa dajo teletom samo v prvem tednu 3- do 4krat na dan, pozneje samo 2krat, in sicer po litre na enkrat, 8 litrov na dan čisto natanko. Teletom pa, Ponudbe morajo dospeti ob gori navedenih obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom oziroma okrajnemu glavarstvu v Brucku, mestnemu uradu v Ptuju in občinskemu uradu v Trbižu najkasneje do 10. ure dopoludne. NatanČneji pogoji se izvedo pri dotičnih preskrbovalnih magacinih, pri ki so za pleme namenjeni, dajejo mleko do 9 mesecev, okrajnem glavarstvu v Brucku na Muri, mestnem uradu v cd tretjega meseca naprej le po 6 litrov na dan, na- Ptuju in občinskem uradu v Trbižu Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. zadnje tudi posneto mleko, a se jim po sedanjih razmerah vender dobro obrestuje, ker prodajajo junce plemenjake eno leto stare do 200 kron v inozemstvo, tako, da sedaj že imajo zopet boljše uspehe pri od • t reji mlade živine za plemensko uporabo, kakor pa pri sirarstvu. Kako zna Švicar gospodarsko računati, prav dobro kaže tudi ta-le slučaj: 13. avgusta smo Kmetijstvo. si ogledali v okraju Gosvile 4 sirarne. Kmetje tamkaj pošljejo vse mleko do zadnje kapljice v sirarne, teleta pa prodajo ko so po eden teden stara, sosednim pla- kmetje v n: ncem v okraj Apencel. Apencelarji so hribih, kjer ni tako lahko mleka v sirarne pošiljati, zato pa mlada teleta oddojijo in na ta način mleko jako dobro uporabijo. Saj še za mesarja dojijo teleta do 3 mesece. Dobro rejena teleta plačajo mesarji po 100 do 120 kron. Lepše živali pa prodajajo zopet za pleme. Ali bi se ne dalo v enakem tudi pri nas kaj doseči? Po naših pokrajinah pa je bilo mlekarstvo še pred par desetletji veliko bolj domače in razvito, kakor dandanes, in so znale mnoge slovenske gospodinje sir delati. Odkar pa se je začelo nesrečno žganje in razni tovarniški in tujezemski pridelki na pr. čaj med nami toliko širiti, se pa žalibog naravna domača hrana opušča in prezira, a s tem pa tudi ginejo du- R o j i. Kakor drugi stanovi, tako se mudi tudi čebelar, ki je večinoma kmetovalec rad zunaj v naravi, da gleda krasno, tako modro urejeno stvarstvo božje in diha blagi vonj kipeče cvetane. Katero čebelarsko srce bi se ne vzradostilo ter navdalo hvale Stvarniku-Bogu podobno žgolečemu škrjančku v nebesnih višavah ko naletava na nebroj medunosnih rastlin in vidi na vsaki izmej njih čebelico pri marljivem delu, kako skrbi za blagor svojega gospodarja in vsesava sladki, pri vsaki hiši neizogibno potrebni med? Še bolj vesel je pa čebelar, ko, vrnivši se domov, ugleda na veji košate cvetoče hruške obilen lep roj. Urno poišče svojo rojelovno vršo, prinese vže pripravljen panj, da spravi roj v novo stanovanje. 4 Pri rojenji čebel pridejo v poštev nekatere stvari, na katere se mora čebelar ozirati, ako noče imeti ševne in telesne moči naroda. Tudi to je v Švici velike škode. Nanje naj v sledečem na kratko opo- mnogo drugače. okraju Cug smo si ogledali 7. avgusta med zorimo. Zajeti roji pogostokrat uidejo iz svojega novega drugim tudi tvornico za papir. Delavci v papirnici domovanja. Da to zabraniš, ogrebi v panj, ki nima pa so imeli takrat ravno malo južino, in kakor na- nikakega slabega duha ki je popolnoma snažen vadno v takih podjetjih, si tudi tukaj delavci hrano Ako moreš dati panju zadelan sat, ti bo vidno napo svoji volji omislijo. Pa boste vprašali, kaj so jedli predoval. Ker imajo roji živo potrebo, da stavijo satje, ali pili? Vedite, da ne šnopsa, pač pa beli kruh in zato jim ne smemo ustavljati samih gotovih, vže iz- NOVICE Stran 275. delanih satov; praznih okvirjev, ki imajo samo satne tovanjskem izletu lahko najti zopet svoj panj: kajti začetke, pa jim tudi ne dajajmo nad pet, ali največ ako se zmoti in zaide v sosednji panj, jo tamkaj šest, za katerimi naj pride takoj stekleno okence ali brez usmiljenja zabodejo do smrti. Ker se mlade mrežica in lesena deska, ki imajo nalogo zadržati kraljice na svatovskem izletu tako rade poizgube ali toploto, da ne uide, ker je hlad zelo na potu stavbi jih ptice pozobljejo, zato preglejmo poznejše roje in satja in razvoju zalege. Ko so okvirci vže dozidani starce od časa do časa, je-li imajo matice. Ako opa-in ako je pričakovati še bogate medene paše, potem zimo zalego, smo lahko mirni, matica je pri hiši. Da in kako je treba pozne roje, ako nimajo v % septembru dovolj ljudstva in živeža, družiti, o tem hočemo poročati enkrat v jeseni ob zato primernem času. obesimo še eden ali dva okvirca v panj, in sicer tako, da pride en okvir pred tretji sat od spredaj in drugi za njim, ker čebele v gnjezdu ne trpijo nobenih praznin, ampak jih urno izpolnijo. Ne smemo pa pozabiti dati okvircem vselej satne začetke, da čebele pravilno napravijo satje. Ako opazimo, da kak sat ne gre pravilno od rok čebelam, moramo koj poseči vmes in pogrešek popraviti, kajti zakrivljeno in Danes še kličemo: Kmetovalec, pečaj se pridno s čebelarstvom, ki upliva tako blagodejno na srce in značaj človekov! — o povprek stavljeno satje dela pri premakljivih panjovih samo veliko zgago. Ako dene m o v kak panj satne kosove različne velikosti, tedaj obesimo manjše bolj spredaj pri žrelcu in večje bolj zadaj; to pa zato, ker čebele v sprednjem delu veliko hitreje stavijo, nego v zadnjem. Seveda satni začetki ne smejo imeti duha po miših, urinu (scalnici) itd., kajti v tem slučaju bi se roj lepo zahvalil za ponujano stanovanje in poslovil. Ko Zaupnik (Spisal E. K.) (Dalje). Vsa zbegana je hitro dejala: Oprostite. Ne bodite hudi. Včasih imam sila Ne bodite je ves roj v panju, nesi ga takoj na odločeno mesto neumne misli. Tako je bilo ravnokar sedaj, pa sem v ulnjak, ne postavljaj ga pa pod ali nad ali celo se morala sama smejati svoji neumnosti, poleg materinega panja, ker bi se pri prvih izletih veliko rojevih čebel pomotoma vrnilo v stari panj. hudi. Zakaj bil hud? je odgovoril in navidezno Prvenci ali prvi roji pridejo najraje kako so- mirno dalje računal. Ona pa ga je gledala parno, toplo, mirno opoldne, za katerim rada nastopi nevihta ali deževni dnevi. Ako čebele vsled, slabega In zakaj bila to neumna misel? njenih prsih se je nekaj upiralo. Neka stvar, vremena ne morejo na pašo, jim v treh dneh poide ki jo je bila dolgo potlačevala, se je jela upirati tira-ves živež, ki so ga prinesle kot roj seboj za doto in niji. Ivani je bilo sedaj dvajset let. če jim ne pomagamo čebelarji, morajo poginiti. Celo Zakaj bi bila to neumna ideja? je ponovila. o lepih dnevih moramo podpirati roje z medom, ako In ta hip je že ljubila Ivana, pač ne da bi bilo dejstvo je paša zelo pičla. To je temeljni kamen uspešne dospelo do njene zavednosti. Vsa njena volja je bila čebeloreje. Le pri obilni paši nima pitanje rojev no- do dobrega premagana. Nekaj druzega se je prerivalo benega pomena Tudi moramo opomniti, da se roji skozi skorjo njenih načel, kakor pišče, ki prekljuje ne smejo nikoli pitati precej prvi večer, ker naravni jajčevo lupino, in se je začelo gibati v njeni notra-roj vzame seboj vselej brašna za tri dni na pot. Ako njosti. Tam je bilo toliko mladosti, svežesti, življenske bi roj pred časom pitali, utegnil bi nam takorekoč iz gole objestnosti drugi dan odnesti pete. Zato po- moči in vsa ta tvarina, doslej pod uplivom neke kladajmo šele tretji večer po rojitvi. Zal, da. mnogi začetniki o kakem pitanju rojev ne marajo nič slišati. umetne volje potlačena v mrtvilo, je začela siliti na dom. Tri, štiri tedne se je to godilo tajno, ne da bi bila Ivana opazila in pojmila izpremene, naenkrat je Kdor pita, ta bo kmalu z veseljem opazil, kako urno pri§ia ura? ko je vedela, kaj je. Zaman je klicala na napreduje izdelavanje satja in zalege. Da ne nastane ropanje, ne svetujemo mazati pomoč spomin; zaman si je v duhu slikala onega, ki jo bil naučil sovražiti moške; zaman je lovila panjev od znotraj z medom; veliko boljša v ta namen tisto uro, ko si je bila zapisala v možgane „načela u je melisa, bela kopriva ali kaka druga medonosna rastlina. m » ideje a Čuvstvo se je zmagoslavno razširjalo po vsem njenem bitju in drhčoč je vprašala: Zakaj ni Majhnih in poznih rojev naj začetnik niti za- zaljubljena v mene? stonj ne jemlje, ker ne bo imel ž njimi druzega nego jezo in stroške. Sedaj se ni več smejala sama sebi. Vsa je trepetala in v njeni duši je nastalo sovraštvo proti ne- Ako imamo v ulnjaku panjove z neoplojeno znanki, ki se ž njo še pečajo njegove misli. Pa, zakaj? Ali sem izgubila nado? Saj ga matico, zaznamujmo jih z majhnimi šopki ali s kako pisanobarvano rečjo, da more mlada matica po ženi- ona gotovo ne ljubi. On trpi, trpi Ha To je tolažba Letnik LX. Sramovala se je te misli, ali vender se je je oklenila. 5 ' — Ali kdo ve, če se ne zgodi jutri, kar se ni zgodilo včeraj ? Jutri — ali pa že danes — in tedaj ... — Ne, to ni mogoče, da bi prišlo že tako daleč z menoj. Saj se kar plašim te misli, da bi ga ona uslišala. In vender je tako in vsa lastna tolažba in vse pomirjevanje mislij ne pomaga. Zakaj ne ljubi mene!? V uradu je bila tako nemirna, da ni mogla delati. Na srečo ni bilo ta dan mnogo opravka. Vsak hip je pogledala Ivana Aleksejeviča in njeno srce se je krčilo ob teh pogledih. — Kako trpi radi nje! Ah, zakaj ne ljubi mene! Če bi vedel, kako ga ljubim! . . . Kdo ve, če bi vedel . . . Njej je bilo, kakor bi bila mačka, ki preži na svoj plen. Zdelo se j; je, kakor bi morala skočiti tja k njegovi mizi, pograbiti ga za rame in mu drhniti svoj topli dih v obraz, upreti svoj bodeči pogled v njegove oči in ga prisiliti, da jo gleda, kakor ptič kačo, pa tedaj zakričati: Bodi moj! Čuješ! Ti moraš biti moj! Objemi me, poljubi me, pritisni me na svoja prsa, močno, močno! Poljubi me, vroče, vroče, pa pij moj poljub z mojih usten — ah, pij, da se napiješ moje ljubezni, moje silne, strastne, neizmerne ljubezni! Kakor bi bila začarana, je upirala svoj srepi pogled v Aleksejeviča, ki je ušteval dolge vrste številk v svoji knjigi. Delo mu je uspevalo, bilo mu je, kakor bi mu ležalo nekaj svinčenega v glavi, v rokah, v trepalnicah. Čutil je tisti pogled, ki se je upiral nanj, ali vedel ni, kaj ga moti. Končno je vznemirjen odložil pero. Sedaj je videl, kako ga Ivana gleda. — Za božjo voljo, kaj pa Vam je? jo je vprašal. — Meni? — Njen glas je bil nenaravno hripav. . — Meni? Nič mi ni. < — Saj ste videti, kakor smrt. Ona se je nasmejala po priliki tako, kakor bolnik nad odprtim grobom. ► — Kako me vprašujete! Kaj pa Vi? Kako pa ste Vi videti z Vašim mučeniškim licem? Kaj pa je Vam ? . . m ^ • V * . I Nervozno je govorila, nekam razkačeno, a skozi • p vso zlost je prebijala neka skoro obupna bol, da je Ivan ves presenečen vstal. V uradu ni bilo nikogar. *TI V ' ^ t Jj A Iv i - Et xitf .. vi T '. ' 1 ' V-f v t • i ^^^ « ^ » " <• * % - 1 > ' — Kaj pa se godi pravzaprav z nama? je Alek-sejevič vprašal. Kaj pa je vse to ? Zakaj moram tako • v * trpeti? Vi ne veste, da je to grozno. In vi ste krivi, Vi, Vi. ".. — Jaz? ... Ha, ha! Jaz sem kriva, da ste Vi ^ Mb W-Ütu1 -Jl I§~> ItOEi «DTj v i » i -.'VJFSr^MhBbmhB i^K^fittHKjiBHB^BBc 1 zaljubljen in da je ona neumna, ali okrutna ali kaj vem kakšna? A 4 f- \ 1" w f • * Ll ■ t '' y « i » y - j • W h '2. •' * *"1v » * I — Ona? . . , Kdo? . . . — Kdo? Kdo? . . . Ona, ki morda niti ne ve, da je žena. Kajti to je vse neumnost, to je nenaravno, neresnično. Žena zahteva ljubezni in če se ji upira, se laže sama sebi. Ali veste to? — Jaz, jaz? — Vi, vi! Kaj je bilo treba tega, da se vse v meni zvija, da gledam, kako se tu mučite in da se sama mučim ... — Vi se mučite? Zakaj Vi? — Pustite me. Ne mučite me še bolj z Vašimi t vprašanji. Pokaj ste prišli sem! Odidite, odidite, prosite, naj Vas premestijo, ali pa odidem jaz. Aleksejevič se je odvrnil Neka čudna teža mu je pala v prsa in v rokah je očutil krč. Obraz se mu je konvulzivično nagubančil. Počasi se je zopet na pol obrnil proti Ivanu in dejal: — Dobro, jaz pojdem. Ivana je zaihtela. Ali takoj . se je premagala. Samo glas se ji je še tresel, ko je odgovorila. — Pojdite! Torej pojdite ... Pa pojdite! Sedaj da se Aleksejevič ni mogel več premagati. — Za Boga, ne vem, kaj delam in kaj naj bi delal. Ali ne vidite, kako trpim? Ne vidite, da trpim radi Vas ? In zakaj moram trpeti ? — Radi mene? Ta hip je razumela vse — vse — a vrata so se odprla in v sobo je stopila neka ženska, da odda priporočeno pismo. In potem so neprenehoma prihajali ljudje in oba sta imela polne roke opravkov. Ali kaj delo! Saj sta se sedaj razumela, saj sta si bila z onimi maloštevilnimi besedami povedala vse. Dosedanjo trpljenje je minulo — ali ne vse trpljenje. Ivana je ljubila s celim svojim bitjem, vsaka žilica v njej je zahtevala ljubezni in izpolnitve žgočih želja ... Ali Ivan Aleksejevič ni razumel tega in Ivana se je čudila sama nad seboj. Nekdaj je vender smatrala ljubezen vse drugače — vse drugače. Za hip se je spomnila onega bivšega tovariša, ki ji je bil napolnil dušo s studom in zgražaje se je vpraševala, ali je ona boljša, nego je on bil tedaj. Neki taj nostni gibljaj v njej je sicer posredoval proti tej misli, ali ona si ni mogla raztolmačiti, v čem bi bila pravzaprav razlika. Silila se je, kakor je le mogla, da bi pregnala tiste misli, a zaman. Pred njenim duševnim očesom so vstajale čudne slike, ki so mučile njeno domišljijo in ji razburjale kri do blaznosti. Včasi so drhtele vse žilice njenega telesa, vroče ji je bilo, kakor bi bila v parni kopelji, zrak jo je dušil — in domišljija ji je slikala tiste slike /v bujni krasoti in zdelo se ji je, kakor bi. tajni zbori peli veličajne himne. Neki večer je bila že tako silno zbegana, da se ni mogla nikakor več premagovati. Kakšna je ta ljubezen! En poljub, en tak poljub, kakor ga ona za mišlja, in morda bi se vrnil mir v njeno dušo, morda bi se ji ohladila! Ta misel je ni več zapustila, rila i NOVICE ji je po možganih, kljuvala ji je v srcu, prelivala se izlet v Benetke na Lloydovem pamiku „Leda" ali „ Selene", je po žilah. Ali je bila misel, ali občutek, ali vzbur- ako se bo «glasilo zadostno število udeležencev. 10. številka „Učiteljskega Tovariša" z dne 1. julija je objavila dotični poziv. Iz tega povzamemo, da bi se odpeljali izletniki iz Trsta vedela samo kana kri? Naj si bode, kar hoče to, da se ne more več vladati, in ker ne more, se tudi noče. pograbila ovratnik in klobuk in z blazno hitrostjo pohitela v Aleksejevičevo stanovanje (Konec prih ) ne more, ne more silni ekstazi je itr. Novice. Osebne vesti. Namestnik državnega pravdnika v Ljubljani gosp. Viktor Verderber je imenovan deželnosodnim svetnikom v Mariboru, okrajni sodnik v Kostanjevici gospod Rajko Doležalek je imenovan deželnosodnim svttnikom in načelnikom okrajnega sodišča istotam, namestnik državnega pravdnika v Ljubljani gosp. dr Gustav S mole j je imenovan deželnosodnim svetnikom v Celju — Poštnim asistentom v TržČu je imenovan gospod Matko Svetlič. Pravosodni minister je imenoval kontrolorja deželne kaznilnice v Gradcu Julija Rabitscha oskrbnikom in nadzornika ženske kaznil- v Begunjah, Rudolfa Zorattija. kontrolorjem kaznil- nice nice v Ljubljani železniškemu stavbnemu vodstvu na Jesenice prideta stavbinska pristava gg. Oton Müller iz Bregenca in Makso Rohlena z Dunaja Provizoričnim profesorjem na ljubljanskem učiteljišču je imenovan g. dr. Ivan Orel, doslej suplent na tem zavodu. Poštarja gg Alojzij S ehre v v Jesenicah m Fran Šusteršič v Črnomlju sta pomaknjena v I razreda 4. stopnjo, v raz- 16 5 do avgusta ob 2. uri popolnoči in h1 L urni vožnji dospeli v Benetke po ter se vrnili v Trst 18 avgusta okoli 1. uri po noči. Da bode pripravljalni odbor vedel za določeno število oseb, naj se vsakdo, ki se misli udeležiti tega zanimi- vega izleta, zglasi pri Sv. Antonu blizu Trsta go in s Antonu Germeku, učitelju mu pošlje kron: toliko pri velja vožnja tja in nazaj Pričakujemo, da se ne bo zglasilo samo učiteljstvo. temveč tudi neučitelji v mnogobrojnem številu za ta velezanimivi izlet, saj se jim ponuja najlepša prilika, da si ogledajo vse znamenitosti tega mesta Obrtni inšpektorati. „Wiener Zeitung" prinaša naredbo trgovinskega ministra sporazumno z tranjih ministrom no- zadev, razleljuje našo državo v 29 nadzorovalnih okrajev za poslovanje obrtnih nadzornikov. V naših deželah bodo sedeži obrtnih nadzornikov v Gradcu, v Ljubnem in v Celovcu. Cela Kranjska je prideljena graškemu obrtnemu nadzorniku Umrli. V Starem trgu pri Ložu je po dolgi mučni bolezni umrl gosp. Fr. Petsche. trgovec, posestnik in gostilničar. lastnik nagloma umrl is tiskarne. Slovenjem gosp. Ivan Saje. gradcu je V Ljub- ljani le po daljši bolezni umrl ravnatelj kranjske hranilnice gosp. dr. Josip Suppan v starosti 74 let. Ubila se je v četrtek zjutraj pri stavbi Zupančičeve razreda hiše v Sodnijskih ulicah 42 let stara omožena delavka Marija Korenčan, roj. Oglajnar, stanujoča na Karolinški zemlji št. 14. Nosila je strešno opeko po odru pod streho in po lastni krivdi reda 2 stopnjo Anton BerČon so v pomaknjeni poštarji in postarice gospod padla skozi neko odprtino pri dimniku 15 metrov globoko v Ljubljani, gdč Klementina Watzak v klet. Razbila si je lobanjo in je bila takoj mrtva. Zapustila Šmartnem pri Litiji, gosp. Josip Pogačnik v Podnartu in je tri nepreskrbljene otroke gde. Evgenija Endlicher v Straži. Njen mož se nahaja v Ameriki. Na električni cestni železnici bi se bila v sredo Staroslovenska maša. V nedeljo zjutraj je bila zvečer okoli pol 8. ure na istem mestu na Karlovski cesti, v trnovski župni cerkvi staroslovenska maša, katem je daroval kjer je ponesrečil arhitekt Oton Heinz, spet skoraj pripetila grško unijatski župnik v Ricmanjih, gosp dr Požar, asi- večja nesreča Iz veže pri mestni ubožnici je priletela Ciglarjeva stiral pa mu je domači župnik, gosp. Ivan Vrhovnik. Maša deklica na železnični tir ravno, ko je privozil električni voz je bila darovana za god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila Voznik Leopold Jeglič, isti, ki je povozil Heinza, je voz še in Metoda. Prisostvovalo je maši jako mnogo občinstva iz pravočasno ustavil, to pa le, ker je vozil počasi in ne v na- najboljših narodnih krogov, na čelu vsem odbornice Ciril-Me- vadnem diru, v katerem vozi po Karlovski cesti. todove podružnice Soglasna maši, je, da je slovenska sodba vseh. so bili pri tej Pogreša se posestnik z Rakitne Franc Peršin. maša naredila nanje utis, kakor ga Mož se je v ponedeljek s svojo kočijo peljal na semenj v Ljub- latinska nikdar ne more narediti. ljano prešiče kupit in od tedaj ni sledu o njem. Ker je Peršin Prevzetje trgovine. Trgovino s papirjem, s pisalnim jako varčen, trezen in delaven mož, je le mogoče, da se mu in risalnim orodjem gosp Josipa Petriča na Sv. Petra cesti je zgodila kaka nesreča, če ne kaj hujega. Kdor kaj ve o 9 in na Resljevi cesti št. 7 je prevzel gosp Bahovec. njem, naj to naznani orožnikom. Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje piidobninske glavne vsote in znižanje pridobninskega davka od podjetij zavezanih javnemu dajanju računov za leto i -SfcS 1902. Po ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 11. ju- Tat v cesarskem gradu cesarskem gradu v Išlu splazil se je pred nekaj dnevi popoludne mlad Človek uija 1902, štev. 36 270 se je v smislu članov IV. do XI. v neko shrambo, ter od tod prišel polagoma neopažen v sobe postave . 1902 z dne 25. oktobra 1896 drž zak. 220 za Popustek na zemljiškem davku na petnajst od- zgornjega nastropja, seveda, v onem oddelku grada, kjer nikdo ne biva. Vzel je na nekem hodniku sveženj ključev, s katerimi stotkov in na hišnorazrednem in hišnonajemniškem davku na je varno in polagoma odpiral sobe je pregledoval zna- dvanajst in pol odstotka določil, 2 je ostalo znižanje pridob- menitosti, ter se lepo mirno zabaval s tem Ko se je utrudil ninske glavne vsote kakor preUkla leta, ter se je znižalo vlegel se v naslanjač kjer pal Ko je drugo jutro da\čno merilo za v § 100 odstavek 1 in 5 omenjene postave nadzornik prišel pregledovat stanovanje, ustrašil se je, videč o neposrednih davkih navedene, javnemu dajanju računov za- na stežaj odprte sobe, ki so bile navadno zaprte, ter mnogo vezane podjetbe na 10 odstotkov. stvari več ali manj v neredu Predno, da bi sam zasledoval Letošnja XIV. glavna skupščina »Zaveze a v- tatu, zaprl je vse vhode ter obvestil bližnj orožništvo Po strijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« se bo vršila dolgem iskanju so našli mladega človeka skritega v peči, kjer 14 15 in 16 avgusta v Trstu Ob tej priliki namerava pripravljalni odbor za prireditev zborovanja prirediti poučni je poleg nekaj manjših stvari, katere si je prilastil, imel je tudi vseh 39 ključev, katere je pri vhodu vzel. Tat se je iz- Stran 278. NOVICE Letnik LX. govarjal, da ni nameraval ničesar slabega, samo ker je bila ravno prilika, hotel si je ogledati cesarski grad. Policija mu tega seveda ni verjela ter ga izvabila seboj, da si ogleda, seveda brez ključev tudi — jetniŠke prostore. — Imenovanje blaženim. Pri sv. Stolici se pripravljajo izvanredne stvari, ki se tičejo avstrijske cesarske hiše. 7. junija t. 1. so bili. doposlani sv. Stolici vsi akti, ki se nanašajo na imenovanje blažene nadvojvodinje Magdalene Avstrijske, umrle dne 10. septembra 1. 1590. v Hallu pri Inomostu. Iz omenjenih aktov je razvideti, da je bila nad-vojvodinja Magdalena zares tako pobožna žena, da je njeno imenovanje blaženi popolnoma opravičeno. Leon XIII se tudi resno zanima za to zadevo, ki se utega uresničiti še to leto, kar bi bilo velikega pomena za katoličanstvo naše, po hudih borbah tako razburjene države. Ker je 10. september tudi V-dan tragične smrti cesarice Elizabete, ie mogoče, da bode 10. septembra t 1. Avstrija praznovala praznik tega imenovanja s posebnimi slavnostmi. — Nož. Dva italijanska podanika delavca 401etni Dibari in 261etni Priori sta se v torek popoludne sešla med vagoni do kraja proste luke pri Barkovljah, ondi sta se sprla in jeden je padel zaboden z nožem v prsi, drugi pa jo je pobrisal po morju v Barkovlje in od tod v hrib. Ranjenega Bibaro so potem našli ter prevedli v tržaško bolnico, kjer je umrl O pregledovanju trupla so dobili, da mu je nož" prerezal želodec, vsled česar je moral umreti. Ubijalec Priori je šel peš do Gradiške, ondi se je priglasil oblastniji in povedal, da je ranil Bibara, ali da ga ni hotel usmrtiti; ampak da ga je samo v silobranu z nožem ranil. Pri Priori so dobili dva mošnjička za spravljanje denarja, iz Česar bi se lahko sklepalo, da je seboj vzel tudi denarnico svojega zabodenega sodruga. Zločin se je izvršil o belem dnevu na samem, brez navideznega povoda, prepira ali razburjenja vsled pijače. To je tudi del proslavljene kulture. — Preučen je hotel biti namreč neki seljak v okolici Temešvara. Bil je velik poznavatelj zdravilnih zelišč, ter je pri ljudstvu vsled svoje domače vede in izkustva, užival mnogo ugleda, ter si zaslužil s svojim zdravilstvom tudi dosti novcev. Nekega dne pa je njega samega poprijela huda želo-deČna bolezen, ter mu domača navadna zdravila nikakor niso hotela pomagati, ga je obšla čudna želja, namreč, da pogleda sam svoj želodec, kaj da mu ie pravzaprav. Preparal si je trebuh, a do želodca ni prišel, poprej je vsled slabosti in bolečine omedlel, kjer so ga našli izkrvavelega in napol mrtvega prenesli v bolnišnico. — Zastrupljeno kosilo užili so trije delavci v neki gostilni v Oseku na Hrvatskem Prišeiši od dela, naroČili so si grahove juhe. katero so slastno pojedli Toda takoj jih je jelo boleti in gristi po želodcu, ter so strahoma vprašali krčmarja, kaj da je bilo v jedilu. Krčmar pokliče gospodinjo, katera, da pomiri goste, jame sama jesti isti grah ter ponovno zatrja, da je bilo kosilo pravilno kuhano. Toda tudi njo je prevzela v teku nekaterih minut bolest, na kar je pozvani zdravnik konstantiral zastrupljenje. Izpral je nesrečnim žrtvam želodce ter dosegel, da je bilo krčmarici in dvema delavcema bolje, vsaj toliko, da so se mogli vrniti po svojih opravkih. Le jeden, ki je jedel največ, ostal je pod nadzorstvom zdravnika, kateri je po svojih sodrugih nadzoroval tudi stanje odšlih. Toda vsa skrb, vse prizadevanje je bilo zaman, predno je bila peta ura popoludne, bili so mitvi vsi trije reveži delavci, edino krčmarica je ostala pri življenju Obiastvo je takoj odredilo najstrožjo preiskavo, ter zaplenilo vse one primesi kakor moko, zabelo, sol, posode in drugo, kar se je rabilo pri kuhanju jedila. Natančna preiskovanja dokazala so najhujši strup ar-zenik v moki, katero je kupila krčmarica pri nekem peku. Tudi ondi se je vršilo sodnijsko preiskovanje, a na sled pro-vzročitelju tega groznega čina se do sedaj še ni prišlo. Uboge žrtve so bile pokopane ob splošni ganutosti in pomilovanju, želodce pa je vzela zdravstvena komisija, da jih nadalje preiskuje. Da se je li to grozodejstvu zvršilo namenoma ali po pomoti, to že dokaže preiskava, vsekako pa bi moral biti človek, ki bi vedoma povzročil smrt Človeku, ki mu ni storil nikdar za las žalega, hujši ko tiger v puščavi. (Dostavljamo, da je zadnja preiskava našla strup arzenik v hiši krčmarja, ki je bil namenjen za miši, a je po pomoti prišel v jed) — Židovstvo na Ogrskem. Madjarski židovski 1 st „Ravnopravnost" prinaša zanimivo statistiko o naseljevanju Židov na Ogrskem Pred 10 leti je bito v samem mestu Budimpešti 66.000 Židov manj, kakor jih je sedaj. V županiji maramoški narastlo je Židovstvo v tem času od 45 073 na 56 006, v županiji peätanski od 23 792 na 30.154, v županiji Bereg od 14 358 na 19 055 in tako dalje Od prvega ogrskega mesta do-zadnjega trga povsod se je pomnožilo Židovstvo V skupnem je v teku zadnjega desetletja v celi Ogrski narastlo število Židov od 725.222 na 851.222, torej več, kakor za celih stotisoč. Čud no ni, da ogrski narod propada in trpi težko bedo, vsaj ima dosti pijavk — Vinska klavzula. Dasi bode sedaj vinska klavzula, ta nesreča za dalmatinske in istrske vinogradnike, odpravljena, vender pripomnjuje po vsej pravici k temu hrvatski „Obzor" sledeče: Vinska klavzula ni edini bič omenjenih vin, ampak da se izvrstno dalmatinsko sploh in istrsko vino ne more razširjati, so krive povsod velike davčne doklade za vino tako, da se na Dunaju na primer liter pravega dalmatinskega vina ne more prodajati pod 60 — 70 krajcarjev in ker je tako drago, je samo ob sebi umevno, da se ga ne proda mnogo. Vidi se. da se gre povsod na roko pivovarnam in se jim daje vse mogoče olajšave. Ko bi ne bilo vseh teh okolnosti, bi plemenita vina našla mnogo dobro plačujočih odjemalcev. — Goljufija pri maturi. Več dijakov kapošvarske višje gimnazije si je hotelo olajšati maturo. Ukradli so iz ravnateljeve pisarne naloge za pismeni izpit. A imeli so malo sreče ali malo spretnosti pri tem ter so jih zasačili. Pričela se je stroga preiskava in je bilo radi tega izmed 23 abitu-rientov 14 od izpita suspendiranih in je le 9 dovoljeno delati maturo. — Samomor častnika. Baron Springk, častniški na mestnik v Kesztelyju,1 je dobil zapor, iz katerega je ušel, hitel domov, vzel denar in si kupil revolver. Potem je šel v gledališče, da vidi svojo ljubico igralko. Ko so prišli orožniki tja ponj, je bežal na ulico, potegnil revolver in se ustrelil. Baron Springk je bil jako labkomišljen Človek in je že preje izjavil, da se umori, ko zapravi svoje premoženje. — Strašna rodbinska žaloigra. V Fužinah blizu Reke je živela premožna rodbina Mance. Imeli so večje posestvo in trgovino ter tudi zalogo vina. Mož Jurij in žena Katarina Mance sta se v zadnjem času večkrat sporekla in včasih tudi za hudo sprla. Uzrok temu je bilo, ker je mati Katarina razvajala dvajsetletnega sina Antona s tem, da je pustila, da je jemal denar v prodajalnici, kojega je potem lahkomiselno zapravljal. Pred tednom je bil v Fužinah semenj in Mancetovi so delali še precej dobre kupčije in je prišlo dosti denarja skupaj. Ta dan je vzel mladenič iz miznice 100 kron denarja pa je Šel zapravljat. To pa je opazil o*.e in začel oštevati svojo ženo zaradi potuhe sinu A žena je jemala sina v varstvo ter je dokaj razdraženo odgovarjala moža Ker je bil ta nekoliko vinjen, se je tako razjezil, da je pograbil velik nož ter se hotel zaleteti v ženo. To videvši pa se je vrgla proti očetu 181etna hči Ana, lepo, vitko dekle in mu hotela iztrgati nož; pri tem pa si je prerezala na roki vse štiri prste Ko se je oče oprostil hčere, planil je na Ženo ter ji z vso močjo porinil dolgi nož v srce, da se je ž na na mestu zgrudila mrtva. Ko je mož to storil, bežal je v podstrešje ter vzel seboj nož in revolver. Oadi se je poskusil i ^ đ w - I ■ •. * t - * • Stran ustreliti, a ker se ni zadel, porinil si je nož v trebuh in se vsega razrezal po drobju tako, da je v dveh urah umrl. Pri-hitevši ljudje so potem odnesli trupla obeh starišev v mrtvašnico. Mej tem pa je ravno prišel domu sin. Ko ta ugleda strašen prizor, bil je v početku, ko bi bil okamenel, potem pa je počel bežati proti nekemu gozdu in izginil. — O koncu sveta. Znani učenjak dr. V. Mayer izdal je nedavno zanimivo knjigo o koncu sveta t. j. poginu naše zemlje, katera mora poginiti polagoma po ohlajenju, ali pa nenadoma vsled kake katastrofe. Knjiga je v bistvu podobna knjigi „Konec sveta" Amona Zagoršeka in je na nekaterih mestih tako pisana, kakor bi bil pisatelj naravnost vzel snov iz Zagoršekove knjige. — Mayer pravi med drugim, da zamore priti katastrofa iz zemlje same ali iz vsemirja. Iz zemlje same izvirajoča katastrofa zamore priti vulkanskim potom, kateri pojav je bil iz Vezuva močan dovolj, da je zasul in pokončal Pompeji in Herkulanum. Izbruh vulkana Krakatorya na Lu-danskem otočju, ki je zahteval 50 000 človeških Žrtev in tako tudi sedanja strašna katastrofa na Martiniku, so pač priče, da iz središča naše zemlje lahko nenadoma udari katastrofa, ki bi imela posledic, katerih nikdo niti ne sluti. Ako bi na primer strašen vulkan Manadoa na Havajskem otočju naenkrat izbruhnil in bi s svojo vsebino lave zasul morje, nastala bi na zemlji taka katastrofa, da bi v nekaterih urah izginil cel človeški rod. Kajti prav takim uzrokom je pripisati tudi znani bibliški vesoljni potop. Istotako nagli konec sveta bi se za-mogel pripetiti, ako bi naša zemlja trčila skupaj s kakim kometom. To bi bil strašen prizor, kakoršnega si Človeška fantazija niti ne more izmisliti. Na zemlji bi se vse uprav narobe obrnilo. Da se to ne zgodi tako lahko, zato je že poskrbela priroda sama, ker je sestavljen svetovni sestav na veličastni podlagi privlačnosti in ravnotežja. Ali ta večni zakon je podvržen premembam in ima svoje življenje. Dogajajo se tudi na zvezdiŠČu gibanja in katastrofe, katere človek zamore celo opazovati. Tudi svetovi na zvezdišču umirajo. Ista usoda torej čaka tudi naše zemlje na ta ali oni način, tudi naša zemlja umrje naravne ali tudi nagle smrti. — Cvetlice in vulkanski prah. Na St. Vincentu v Antilah se je pokazala v vrtovih čudovita sprememba. Opazujejo namreč, da povsodi tam, kamor je padel prah iz ognjenikov, rastejo cvetlice izvanredno bujno in njihovo cvetje je mnogo krasnejše ko prej S tem je dognan dokaz, da je grah iz Vulkanov izborno — umetno gnojilo. Poroča se tudi, * da je 1. 1812. po izbruhu bila ondi letina nenavadno bogata, kar je prihajalo od vulkanskega prahu. — Telefon na Švedskem Najbolj razširjen v praktične in zabavne namene je telefon na Švedskem. V Stokholmu ima na primer neki hotel s 500 sobami, v vsaki teh sob jeden aparat, s katerim se lahko telefonira po vsej Švediji. Vsako stanovanje ima svoj telefon, na ulicah so telefonske postaje in ni je prodajalne, bodi še tako majhne, ki ne bi imela telefona. Na Švedskem ni potreba nikdar iti iz sobe, doma se labko govori z vsakim in povsod. Tri minute Časa na daljavo 458 hm stane 58 oerov (58 vinarjev) — Loža v pariški operi. Imeti v pariški operi ložo, to je nekaj posebnega, s Čimur se ne more vsaki ponašati. Ne samo, da so lože jako drage, tudi za denar jih ni dobiti, ker so dedni predmet, ki ostane po cela stoletja v eni in isti rodbini. Tu ne koristijo navadno celo milijoni ničesar, le kdor spada k najvišji družbi, je tako srečen, da si more s Časom abonirati ložo. A celo aristokrati morajo Čakali često-krat leta in leta — zaman. Le enkrat se je napravila izjema. Po smrti nekega barona je bila loža prosta; nje abonement je znašal 11 000 frankov. Ložo bi bil imel dobiti grški poslanik Delyannis, ki ni bil le član najvišje družbe ampak se je ponašal tudi z lepim premoženjem. Delyannis je bil torej prvi prosilec, toda ložo je dobila gospa Humbert, sleparka, ki je znala s svojimi zlaganimi in izposojenimi milijoni pridobiti velikanski upliv in zveze tudi v aristokratskih krogih. — Falbova vremenska prerokovanja. Letos ima Falb Še kolikor toliko sreče s svojo vremensko pratiko, torej se že smemo še nadalje zanašati na njegova naznanila. Tako nam za ta mesec napoveduje še vedno bolj hladno deževno vreme ter tudi dosti neviht Dan 5. julija bode kritičen prve vrste. Padal bode po planinah sneg. Posebno pa bode neviht od 16. —20. julija v goratih krajih, kjer tudi brez toče ne bode. Še le koncem julija se bode pojavila navadna poletna vročina, ki bode trajala približno do 25. avgusta, od tedaj naprej pa bode zopet prav mnogo neviht in deževja. — Izgubil 700.000 rubljev pri igri. Bogati ruski grof Avgust Potočki je kot strasten igralec izgubil en sam večer 700.000 rubljev. Zgubitek je plačal takoj, vender ga je ta nesreča tako bolela, da se je hotel usmrtiti, kar pa je preprečil pravočasno njegov sluga. — Statistika kolesarjev. Nek strasten kolesar, ki je moral imeti mnogo časa in potrpežljivosti, je izračunal, da je sedaj na svetu 10 milijonov kolesarjev. Ako se v lepem vremenu polovica teh vozi in povprečno prevozi vsakteri 20 angleških milj na dan znaša dolžina vse ceste, katere so premerili v teku enega dneva kolesarji 100,000 000 milj. Teh sto milijonov milj je toliko, kakor, če bi šel kedo štiritisočkrat okoli zemlje. — Zdravniki angleškega kralja. Bolni angleški kralj ima v sedanji bolezni petero zdravnikov in sicer dva kraljeva sta lord Bister in sin Friderik Treves, kot kraljeva telesna kirurga, Thomas Smit počastni telesni kirurg sir Francis Laking, telesni zdravnik in sir Thomas Borlov domači zdravnik kraljeve hiše. Operacijo na črevih je izvršil 501etni Friderik Treves, ki je v operacijah eden prvih strokovnjakov sveta. Tretji, sir Thomas Smith, ki je ziravil kraljico Viktorijo. Kot vseučiliščnemu profesorju dijaki niso mnogo zaupali njegovi učenosti, ter so na oglas, s katerim je bil proglašen za telesnega zdravnika kraljice Viktorije, zapisali prve besede angleške himne: Bog Čuvaj kraljico. — Mesto London in kronanje. Predzadnji četrtek, kakor znano, bi se bilo imelo vršiti kronanje angleškega kralja. Kako je izgledal London, to največje mesto sveta, o tej priliki, naj poročam na kratko čitateljem „Novic". Po dolgem deževju in neprijetnem zimskem vremenu, ki je bilo deloma krivo, da se je bolezen shujšala, nastopilo je najkrasnejše vreme Krasno višnjevo nebo se razprostira čez orjaško mesto in solnčni žarki žgo tako pekoče, da je marsikateri visoki državnik vesel, da mu ni bilo treba obleči težke uniforme, okinčane z zlatom in hermelinom, ali z zlatom obteženega državnega fraka. Iz vseh predmestij je bilo skupaj, možje z ženami in žene z otroci v naročji so zapustili in zaklenili svoja domovja ter se podali fr središče stolice, da vidijo — ne slavnost kronanja, marveč — priprave za kronanje in res nepopisen slavnosten kinč, V početku je vladala na valovečimi masami neka potrtost, ko pa so listi in plakati razglasili prvi buletin o.kraljevi bolezni, ki je poročal, da se je rana zboljšala, postalo je ljudstvo boljše volje. Listi so tudi poročali, ako se bode zdravljenje tako napredovalo, utegne se zvršiti kronanje zares meseca septembra ali vsaj oktobra. Seveda se je v ljudstvu vkljub tem „ugodnim" poročilom utrdila neka tamna zavest, ki izvira iz vraže, kateri je angleško ljudstvo že po naravi podvrženo. Na vseh ustih je plavalo U3odno ime „Eivard" in med občudovanjem orjaških in krasnih priprav ni ljudstvo govorilo skoro ničesar druzega, nego o u*>odi raznih kraljevih rodbin posebno o kraljih, ki so nosili ime Eivard. Od šestih Edvardov prednikov sedanjega kralja stä bila in sicer Edvard II. in Eivard V., umorjena, a Eivard IV. in Edvard VI. stal umrla že v zorni mladosti, „črni princ" Edvard Waleski je umri že pred svojim očetom, Eivard in Henrik VI je pal kot žrtev Riharia III znanega Stran 280. Letnik LX kraljevega morilca, a sin tega tudi Edvard je umrl že v svojem 13 letu. Kralj Jurij III. je imel brata Edvarda, kot vojvoda Jorški že v 21 letu m tudi jeden je umrl njegov sin Edvard je umrl v istem mesecu ko kralj. Tudi umrli najsta- rejši sin sedanjega kralja je bil Edvard, a sedanjemu v kralju Edvardu VII je prorokovala ciganka, pa dac postane kral) angleški, ali kronan ne bo. — Ako se je vkljub temu prerokovanju, ki se je hotelo na tako grozovit način uresničiti, v slavnostno krilo in hotel kljubovati cigan- London oblekel skemu prerokovanju, je pač krivo to in ono. Nekateri so bili mnenja, da se je s tem hotela odvrniti pozornost prebivalstva od nasledkov vojne v južni Afriki ter fijasko, ki ga je doživela Anglija pred Buri, vreči v pozabno^t. Namen se je res deloma dosegel, ker vse govori zdaj o kronanju in kralju ter o čudnem dogodku, ga bode imel beležiti angleški zgodovinopisec, da bi se priprave za kronanje Edvarda VII lahko spremenile v priprave — za njegov pogreb. Živali in potres. Kakor skoro vsakokrat, opazilo se je tudi pri zadnji vulkanični katastrofi, da so živali, naj si bode domače ali divje, že skoro cel mesec poprej slutile pre- tečo nevarnost Tako so bili konji in psi že meseca aprila nenavadno divji in nemjrni, da jih je bilo težko krotiti. Kače, katerih je lazilo na stotine ob žreln vulkana in njega bližini pridrvile so se iz skalnatih dcmov v bližino St Piera. Enako so ptiči zapustili zračne gorke vrhove, ter se pomaknili v obližje bivališč, kakor bi jim ubogi Človek mogel dati zavetja v preteči nevarnosti. Enake prikazni, kakor govori zgodovina, godile so se pred zasutjem rimskega mesta Pompeji samo, da so tedaj ljudje vpoštevali to bojazen živali j, ter se tudi več ali manj pravočasno rešili, kar pa sedaj ni bilo mogoče Novo starodavno grobišče so razkrili v Girgi v gorenjem Egiptu. Profesor zdravstvenega zavoda v Zairu, Smith, grobišče preiskal in se je izkazalo, da je grobišče staro že 8000 let in se nanaša na najstarejšo prazgodo vinsko Čudovito je, da so vsi mrliči tako dobro ohranjeni, da in kite, da celo mišice skoro v vseh nestroh- dobo. se nahajajo na njih še lasje, nohtovi in živci so nestrohnjeni. Možgani so še popolnoma nespremenjena očesna njeni in nekateri imajo jabolka. Dragocen metulj. V novojorŠkem naravoslovnem muzeju nahaja se dragocena zbirka metuljev, katero je umrli učenjak Herman Strecker zapustil omenjenemu muzeju in ka- tero cenijo strokovnjaki nad milijon dolarjev vrednosti. V zbirki se nahaja metulj redke vrste, kateri stal nič manj kakor 35.000 kron. Za tem metuljem je odšla posebna ekspedicija v daljne puščave ameriške, da ga morda zasledi v večjem številu. Toda po večmesečaem trudu in voju ujeli so samo dva te vrste in tako je jeden prišel v zbirko učenjaka Streckerja; kateri je dal zanj nič manj kakor toliko, kar je stala ekspedicija namreč 35 000 • Loterijske srečke. V Brnu dne Na Dunaji dne Gradci dne julija t. L: 16, 29, 87, 13 84 julija julija t. • f 24, 30. 42, 88, 19 70, 64, 71, 27, 38 Tržne cene. V Ljubljani dne 11. julija 1902. Pšenica 10 (ž K7 ječmen K proso K 6 - h, turšica K 6 30 h, leča K 12 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i ajda K 6 50 fižol K 7- t a • o j p =3 "t pa s s» C? CO a, o i Nf M*« S prr cQ o M cTi Odgovorni urednik Hajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki