218 SlovenSki čebelar 6/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2015 Leta 2015 je gospodarske in rodovniške matice vzrejalo 31 vzrejevalcev. Štirje so jih vzrejali na ro- dovniškem vzrejališču Rog-Ponikve, preostali pa v svojih vzrejališčih gospodarskih matic. Vse matičar- je, ki so jih vzrejevalci pripravili za vzrejno sezono, je pregledala delovna skupina za potrjevanje vzreja- lišč. Pregledane in izmerjene so bile njihove morfo- loške značilnosti, ugotovljena morebitna navzočnost povzročitelja nosemavosti ter ocenjena mirnost če- bel na satju, strnjenost zalege in obarvanost zadnjih obročkov zadka. Pregledanih je bilo 177 potencial- nih družin, potrjenih je bilo 64 matičarjev in trotarjev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo čebeljih matic. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 37.257 matic. Izvo- ženih je bilo 49 % vzrejenih matic. Preizkušanje potomcev Pravo kakovost posameznega matičarja po- kažejo šele rezultati njegovih potomk. Pogodbeni čebelarji so lani izvedli že enaindvajseto testira- nje potomstva (progeni test). Petindvajset čebelar- jev je testiralo 620 čebeljih matic, ki so izvirale iz 44 matičarjev. Vsako matico so spomladi 2014 vstavili v družino, jo prezimili in leta 2015 z njo če- belarili. Med letom so z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Testi- ranje je anonimno in čebelarji ne vedo, čigave mati- ce testirajo. Da bi bilo testiranje čim bolj primerljivo, vsak čebelar testira matice vsaj štirih vzrejevalcev. Na testni postaji v Seničnem je pri 30 čebeljih dru- žinah test izvajal tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki je testiral matice petih različnih vzrejevalcev. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičarja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane la- stnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 x donos medu (v kg) + 1,94 x toč- ke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selekcijskega indeksa matic za posamezne vzreje- valce. Čebelarjem priporočamo, da si matice, s katerimi pomlajujejo čebelarstvo, priskrbijo pri vzrejevalcih z istega geografskega območja. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po pov- prečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testira- nih matic v letu 2015 Št. Vzrejevalec Si 1 Gaber 19,91 2 Donko 19,91 3 Ivan Dremelj 19,91 4 Bali, Čebelarstvo Pislak 19,91 5 Herbaj 19,91 6 Debevec 19,91 7 Jug 19,90 8 Janko Bukovšek 19,54 9 Janez Dremelj 19,45 10 Tratnjek 19,44 Leta 2014 je bil povprečni indeks približno 14, saj je bilo leto izjemno neugodno za čebelarjenje. Le- ta 2015 je bil povprečni indeks znova normalen (pri- bližno 19). Lanski povprečni donos medu testiranih družin je bil 23,0 kg, povprečna ocena rojivosti je bi- la 3,11 in mirnosti 3,17 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2015 Št. Vzrejevalec Matičar Rojivost n 1 Janko Bukovšek 36101–2012 4,000 6 2 Bali, čebelarstvo Pislak 7104–2010 3,800 10 3 Janko Bukovšek 11217–2012 3,750 4 4 Janez Dremelj 38901–2013 3,727 11 5 Jug 380 3,571 7 6 Andrejč 25552–2012 3,545 11 7 Potisek 38902–2013 3,500 8 8 Kapun 28462–2009 3,444 9 9 Gaber 11653–2013 3,429 14 10 Luznar 20427–2011 3,400 5 Najbolj prepoznavna lastnost kranjske čebele je mirnost. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2015 Št. Vzrejevalec Matičar Mirnost n 1 Janko Bukovšek 11210–2012 3,750 8 2 Tratnjek 32830–2013 3,727 11 3 Luznar 20427–2011 3,667 6 Peter Podgoršek*, peter.podgorsek@kis.si, Mitja Nakrst, mitja.nakrst@kis.si in Maja Smodiš Škerl**, maja.smodis.skerl@kis.si * Kmetijski inštitut Slovenije ** Dr., Kmetijski inštitut Slovenije 219SlovenSki čebelar 6/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4 Janez Dremelj 38901–2013 3,636 11 5 Koštomaj 32001–2012 3,625 8 6 Vozelj 32600–2011 3,600 10 7 Zaletelj 8975–2012 3,556 9 8 Janez Dremelj 8565–2011 3,500 8 9 Jug 380 3,500 8 10 Bali, Čebelarstvo Pislak 7104–2010 3,500 10 V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po pov- prečnem donosu medu; test pri potomstvu 2014 Št. Vzrejevalec Matičar Donos medu n 1 Ivan Dremelj 34009–2012 33,825 12 2 Vozelj 32600–2011 33,040 10 3 Koštomaj 366 33,038 8 4 Bali, Čebelarstvo Pislak 16630–2013 32,567 15 5 Debevec 4602–2011 32,438 8 6 Potisek 38903–2013 31,878 9 7 Vozelj 27255–2013 31,667 9 8 Kelemen 343–2012 30,500 8 9 Andrejč 25552–2012 30,400 10 10 Janez Dremelj 38901–2013 30,200 11 Za vsako družino so čebelarji na lestvici od 1 do 4 ocenili tudi obarvanost. Ocenjenih je bilo 453 če- beljih družin. Povprečna ocena obarvanosti je 3,49 točke od štirih možnih, to pa je znova slabše kot le- to prej. Najvišjo oceno je dobilo le še 59,1 % če- beljih družin, 31,3 % jih je dobilo oceno 3, 7,5 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo devet ali 1,9 %. Ker so vzrejališča čebe- ljih matic dragocen vir kakovostnega in čistega plemenskega materiala, ti rezultati kar kličejo po ustrezni zakonski ureditvi statusa območij okoli vzrejališč oz. plemenilnih postaj. Nadzor nad prometom s čebeljimi družinami znotraj teh (zaščitenih?) območij bi vzrejevalcem občutno olajšal vzrejo kakovostnih in čistih matic kranj- ske čebele. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na pro- izvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. Poskrbite za ustrezno shranjevanje osmukanega cvetnega prahu Ker v tem obdobju čebelarji poleg medu pridobi- vate tudi cvetni prah osmukanec, naj vam posredu- jemo nekaj kratkih napotkov za njegovo obdelavo in skladiščenje. Cvetni prah osmukanec je mikrobiolo- ško zelo občutljivo živilo. Svež vsebuje od 20–30 % vode, zato ponuja ugodne razmere za razvoj in raz- množevanje plesni, kvasovk in drugih mikroorganiz- mov. Seveda moramo tudi pred odvzemom cvetnega prahu poskrbeti za ustrezno higiensko pridobivanje (npr. za čistočo smukalnih predalčkov). Po odvze- mu dnevne bere iz smukalnega predalčka mo- ramo osmukanec v čim krajšem času shraniti v zamrzovalnik. Če želite ohraniti svežega, ga morate seveda pred zamrzovanjem še očistiti in iz njega od- straniti morebitne tujke. Če ga nameravate posušiti, pa ga lahko očistite tudi pozneje. Z zamrznitvijo vsaj za 24 ur pred nadaljnjo obde- lavo zavrete rast kvasovk, ki bi lahko povzročile kvar- jenje pridelka. Za daljšo obstojnost pa osmukanec največkrat sušimo na toplem zraku. Posušen pride- lek je tudi preprosteje distribuirati. Sušenje osmu- kanca naj vedno poteka v nadzorovanih razmerah in pri temperaturi največ 35 °C. Čebelarji ga namreč pogosto sušijo pri temperaturi 40 °C ali celo več. To- likšna temperatura je občutno previsoka, saj povzro- či zmanjšanje kakovosti pridelka (uničenje encimov, denaturacija beljakovin …). Osmukanca nikoli ne su- šite na soncu. Če ga sušite naravno, ga postavite v senčen prostor, ki je na prepihu. Najpriporočljive- je pa je osmukanec sušiti v toplotnih komorah z nadzorovano temperaturo. Ker je težko natančno napovedati, kdaj je osmukanec posušen, saj je čas sušenja odvisen od začetne vsebnosti vode v njem, priporočamo, da to preverite z valjanjem nekaj gru- dic med prsti: če se te med seboj ne sprijemajo, je to znak, da je osmukanec ustrezno suh. Rok trajanja posušenega osmukanca je – če je skladiščen v su- hem, hladnem in temnem prostoru – do dve leti. Še vedno pa je zamrzovanje osmukanca edini na- čin shranjevanja, med katerim se ne poslabša njegova izvorna kakovost. Poskrbeti morate tudi, da osmukanec shranjujete v primerni embalaži in da ga pred prodajo ustrezno označite. Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si * Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane