GDK: 175.2+181.1:(497.12*06) Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi Botanical Ramblings over Rock Faces above Ribjek upan the Kolpa River (S SLOVENIA) Marko ACCETTO * Izvleček: Accetto, M.: Botanična potepanja po ostenjlh nad Ribjekom ob Kolpi. Gozdarski vestnik, št. 4/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 21. Avtor navaja nova nahajališča 31 rastlinskih taksonov in dveh asociacij, ki v kvadrantu sredM njeevropskega kartiranja flore 0454/3 in v nekaj primerih tudi v sosednjih kvadrantih (0454/1 ,4) še niso bile omenjene. Jv1ed rastlinskimi taksoni je Arabis scopoliana novost v flori Kočevske in hkrati njeno tretje, po 238 letih odkrito nahajališče v Sloveniji. Ključne besede: flora, Kočevska, Slovenija 1 UVOD INTRODUCTION Med številnimi naravnimi lepotami Slo- venije ima dolina zgornje Kolpe zagotovo posebno mesto. Marsikateri njen kotiček je s svojimi posebnostmi biser za sebe. Za območje mogočnih, slikovitih, na pogled divjih in težko prehodnih astenij nad Rib- jekom ob Kolpi (slika 1 ), to zagotovo velja. V okviru mreže srednjeevropskega kar- tiranja flore leži le-to v delu kvadranta 0454/3, ki je bil floristično že dodobra proučen (Štimec 1982). Kljub temu sem menil, da je malo verjetno, da bi že kdo stikal za rastlinami po teh brezpotjih. Botanična vedoželjnost me je zato speljala v ta čudoviti skalnati svet v lanskem poletju večkrat. Ker sem na teh potepanjih naletel na nekaj zanimivih rastlinskih vrst oziroma taksonov, jih prinašam ljubiteljem rast- linskega sveta v pričujočem prispevku. Z njimi dopolnjujem floristično podobo ame- ·Dr. M. A. dipl. ing. gozd., 1301 Krka, Hočevje 26. SLO 208 GozdV 54, 1996 Synopsis: Accetto, M.: Botanical Ramblings over Rock Faces above Ribjek upan Kolpa River (Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 4/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21. The author states new localities of 31 plant taxa and two plant communities which in the quadrant 0454/3 and in some cases in the neighboring quadrants (0454/1 ,4) of the Central European flo- ra mapping have not been mentioned yet. Among the plant taxa Arabis scopoliana is a novelty in the flora of the Kočevsko region and at the same time the third known locality in Slovenia confirmed 238 years after the first quotation. Key words: flora, Kočevsko, Slovenia njenega kvadranta; v nekaj primerih, ko gre za zaokrožitev razširjenosti zanimi- vejših rastlinskih vrst oziroma za nova najdišča te-teh na Kočevskem, navajam tudi najdbe v sosednjih kvadrantih. 2 KRATEK ORIS OBISKANEGA OB- MOČJA 2 SHORT DESCRIPTION OF VISITED AREA Visoka, prepadna in previsna ostenja na jugozahodnem robu Borovške gore med Možem (1113 m) in Strmo rebrijo zapirajo obsežno hudourniško vodozbirno območje. Naravne sile so ga oblikovale tako, da teče glavna hudourniška struga, Ribiški potok, v smeri sever-jug ob vznožju precej niž- jega, z gozdom poraslega grebena na zahodni strani in se pri zaselku Ribjek izliva v reko Kolpo. Glavnina hudourniških pri- tokov priteče ob večjih deževjih vanj le iz bočne vzhodne in deloma severovzhodne strani, to je izpod najvišjih predelov ob- močja. Tam so tudi najvišja ostenja, katerih zgornji robovi se končujejo v nadmorski višini med 920 m in 1060 m. Višina astenij 1' Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob K~lpi je dokaj različna, največja se ponekod spuščajo tudi do 250 m globoko. Območje je orografsko .izredno pestro, saj se menjavajo strmi ostri grebeni in ponekod iz njih kipeči "!urni", med katerimi je najbolj opazen Ribješki Turn (slika 2), globoke strme grape z zglajenimi in z gruščem posutimi hudourniškimi strugami, stene, police, kamini in gruščnata strma do zelo strma pobočja. Od daleč vidne zelene površine (slika 3) v obliki jezikov in drugače oblikovanih ploskev nad robovi in pod vznožji sten, na njihovih policah, v grapah in strmih pobočjih, so pretežno travišča vednozelenega šaša in kalniške vilovine (Seslerio kalnikensis-Caricetum. sempervirentis), ki pestrijo to povsem skalnato območje. Ta travišča so po- sebnost območja. Pogosto so na redko poraščena s črnim barom (Pinus nigra Arnold), ki gradi lastno združbo (Genisto- Pinetum januensis Tomažič 1940) le na nekaj najbolj strmih skalnatih grebenih ali policah. Nikjer v Kolpski dolini ni zbrano na enem prostoru tolikih površin teh travišč. Zato ne preseneča, da tu živi tudi so- razmerno dokaj številčna, v preteklosti naseljena populacija gamsov (Rupicapra rupicapra). Edine poti, ki so speljana ob vznožjih astenij, po grebenih in grapah, so delo teh rogarjev. Zal se te največkrat končujejo v za nas težko prehodnih pe- činah. Ob vznožjih astenij so na več mestih tudi globoko v skalo vrezani spodmoli (slika 4) in jame, ki so hkrati njihova počivališča in zavetišča, o čemer pričajo njihove sledi in iztrebki. Izpod stropa enega takih spod- malov ob vznožju proti zahodu izpostav- ljene stene pod Možem se je tudi ob večji suši nabirala voda v manjši kadici. V stenah je najpogostejša združba pred- alpskega petoprstnika, geografska različica z Justinovo zvončico (Potentilletum cau/e- scentis var. geogr. Campanula justiniana), na povirnih mestih ob njihovih vznožjih ali sredi njih pa dobimo združbo alpske mast- nice in mahu Euc/adium verticil/atum (Eu- c/adio verticil/ati-Pinguiculetum a/pinae). Mnoge združbe, ki se pojavljajo v teh ekstremnih ekoloških razmerah, so še neraziskane. Med gozdnimi združbami je na plitvih tleh najbolj razširjena združba bukve in črnega gabra s topokrpim javorom ( Ostryo- Fagetum M. Wraber ex Trinajsti6 1972 var. geogr. Acer obtusatum Marinček et. al. 1980) s številnimi njenimi razvojnimi stop- njami. Na globljih tleh se pojavlja še bu- kovje s tevjem v varianti z vimčkom (Hac- quetio-Fagetum var. Epimedium alpinum Košir 1962). V najnižjih legah nam posa- mične rastlinske kazalke kislosti kažejo, da gre ponekod za presip permskih kam- nin. Poleg omenjenih fitocenoz se na podobnih globljih ali plitvejših tleh pojavljajo še druge, manj razširjene združbe. Zara- ščajoče ali že zaraščene travniške površine pa kažejo, da je bila v preteklosti tod raba zemljišč večja. Matična podlaga območja je razmeroma enolična in pravo nasprotje reliefni pest- rosti. V zgornjem delu, kjer je glavnina astenij, prevladujejo sivi in svetlosivi jurski apnenci, v spodnjem delu zgornjetriadni dolomiti (Savi6 & Doze! 1985). Med jur- skimi apnenci v proti jugu in jugozahodu ter proti zahodu izpostavljenih ostenjih so sicer ugotovljene razlike v njihovi strukturi, vendar so te pomembne le za strokovnjake geologe. Poznano je, da se v dobršnem delu Kolpske doline prepletajo vplivi visoko- kraškega dinarskega podnebja s Bub- mediteranskimi in subpanonskimi. Zato vlada tu posebno, v primerjavi s celinsko prevladanimi območji, toplejše podnebje, kjer tudi ne prihaja do temperaturnih obra- tov. Sodeč po podatkih padavinske postaje Osilnica, ki ima že 1785 mm letnih padavin, so tod submediteranski in subpanonski vplivi ublaženi, nekoliko močnejši pa so vplivi dinarskega podnebja. Na to kažeta tudi flora in vegetacija. 3 NOVA NAHAJALIŠČA 3 NEW LOCALITIES 3.1 Scopolijev repnjak (Arabis scopo/iana Boiss.) Scopolijev repnjak je bil pri nas v Sloveniji zaradi svoje redkosti in klasičnega najdišča na Nanosu, uvrščen tako v Rdeči seznam (T. Wraber & Skoberne 1989) kot tudi med sto znamenitih rastlin na Slovenskem (T. Wraber 1990). Po sedanjem poznavanju Gozd V 54, 1996 209 Bolanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi razširjenosti in času odkrivanja te ilirsko- balkanske razširjene križnice, je bila naj- dena najprej na robu (severozahodnem) areala, kar se je pri odkrivanju rastlinskih vrst že velikokrat zgodilo. Kar neverjetno je, da smo od prvega Scopolijevega od- kritja te vrste na Nanosu čakali na drugo najdbo na Notranjskem Snežniku približno 21 O, na tokratno tretjo najdišče v Sloveniji in prvo na Kočevskem pa že okoli 238 let. Scopolijev repnjak sem v času ploditve (slika 5) našel v ostenjih med Možem in Strmo rebrijo nad Ribjekom ob Kolpi na treh krajih. Najprej v skalni razpoki v zgornjem delu proti jugu izpostavljenega ostenja (0454/3, n. v. 920 m, S, SW, W. Leg. 9. 7. 1995, det. 17. 7. 1995), teden dni pozneje še na zaraščajočem drob- noskeletnem travišču vednozelenega šaša in kalniške vilovine pod vznožjem okoli 50 m visoke, proti jugozahodu odprte stene, in nazadnje, nedaleč proč na več mestih pod previsno, proti zahodu izpostavljeno steno pod Možem. Spodnji floristični popis na prvem naj- dišču kaže, da je Scopolijev repnjak "gost" na rastišču združbe predalpskega peto- prstnika, geografska različica z Justinovo zvončico: nadmorska višina 920 m, lega (S), nagib 90 stopinj, jurski apnenec, stena, površina 1 m2, pokrovnost 5%: Arabis scopoliana 2, Campanu/a justin/ana 3, Rhamnus pumi/us 2, Sesferia kalnikensis 2, Ke mera saxatilis 1, Edraianthus grami- nifo/ius 1, (ocena pokrovnosti po Schuwerk 1986). Floristični popis na drugem najdišču (neposredna okolica Scopolijevega rep- njaka) v nadmorski višini 950 m, lega SW, nagib 35 stopinj, geološka podlaga jurski apnenec, travišče vednozelenega šaša in kalniške vilovine, površina 0.7 m2, po- krovnost 30 %, skalnatost 40 %, vsebuje naslednje rastlinske vrste: Arabis sea- po/iana 7, Sesferia kafnikensis 3, Phy- teuma orbicufare S, Conval/aria maja/is 2, Asplenium viride 2, Betonica alopecuros 1, Ctenidium mol/uscum 3. V popisu flore na tretjem najdišču v nadmorski višini 970 m, lega W, nagib 1 O stopinj, jurski apnenec, površina 0.5 m2, pokrovnost 70 %, skalnatost 50%, so na- vzoče tele vrste: Arabis scopoliana 6, 21 O Gozd V 54, 1996 Se s/eria kafnikensis 7, Hieracium murorum 3, Cyc/amen purpurascens 2, Aster be/- lidiastrum 1, Myce/is mura/is 1, Bromus erectus 1, Galop/aca sp. 6. Četrti popis v bližini prejšnega in zato v isti nadmorski višini, ekspoziciji, nagibu, kamnini in skalnatosti ter na površini 0.4 m2 in pokrovnosti 60% kaže naslednjo floristično podobo: Arabis scopoliana S, Ses/eria kafnikensis 6, Aster bellidiastrum 3, Hieracium pi/oseffoides 3, H. murorum 2, Cyc/amen purpurascens 1, Gafium mol- tugo 1, Patenti/la cau/escens 1, Galop/aca sp. S. Tretji in četrti popis sta si dokaj podobna, vendar ne zadoščata za določitev mikro- asociacije. Iz vseh štirih popisov je razvidno, da raste Scopolijev repnjak tod na različnih rastiščih, drugačnih kot na območju No- tranjskega Snežnika, kjer ga dobimo na rastišču čvrstega šaša in travnolistne vr- čice (Edraiantho-Caricetum firmae) Zanimivo je (glej karto 1), da ležijo vsa dosedanja najdišča v Sloveniji približno na isti, hiperboli podobni krivulji. Sama najdba Scopolijevega repnjaka na Kočevskem ne preseneča, saj je to vmesno nahajališče med severozahodnimi robnimi nahajališči in glavnino najdišč v ilirsko-balkanskih gorah. Presenetljivo dolgo pa je obdobje, po katerem je bila ta križnica ponovno najdena. Primerki Scopolijevega repnjaka so bili oddani v herbarij LJU. 3.2 Alpski volčin (Daphne alpina L.) Na Kočevskem je alpski volčin veljal za redko vrsto, na kar kažeta le dve navedbi njegovih nahajališč (Martinčič 1961, Accetto 1994). Tokratna najdba v novem kvadrantu je tretja (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1000 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995). Na obrav- navanem območju je dokaj pogost in raste posamič iz skalnih razpok. Podobno ga dobimo tudi v združbi predalpskega peto- prstnika. Z novimi najdi~či, ki se navezujejo na doslej poznana, lahko ugotovimo, da se pojavlja na Kočevskem na zelo majh- nem prostoru, za zdaj le med Strmo rebrijo in Krokarjem. ' Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi 3.3 Travnolistna vrčica (Edraianthus gra- minifolius (L.) DC.) Travnolistna vrčica (slika 6) spada med vrste, ki so bile na Kočevskem odkrite zelo zgodaj (Fleischmann 1844). Novejša na- hajališča (Martinčič 1961, Štimec 1982, Accetto 1993) ter po 151 letih potrjena najstarejša navedba v Goteniški planini (Accetto 1994) kažejo, da ta vrčica na Kočevskem ni redka. Novo nahajališče v novem kvadrantu (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1000 m, S do W. Leg . & det. 9. 7. 1995) Slika 1: Ostenja pod Možem (1113 m) Photo 1: Rock Faces underMož (1113m) Slika 2: Ostenja nad Ribjekom ob Kolpi Photo 2: Rock faces above Ribjek upan Kolpa zapolnjuje vrzel med zdaj poznamm1 na- hajališči na zahodu z onimi na vzhodu Kočevske. Pri tem moramo poudariti, da je travnolistna vrčica tu tako pogosta kot v nobenem od doslej poznanih predelov. Praktično jo dobimo v vseh ostenjih, kjer raste bodisi posamič ali v manjših skupinah iz razpok, na manjših policah, na robovih in vrhu skal predvsem v združbi pred- alpskega petoprstnika, medtem ko jo na travišču vednozelenega šaša in kalniške vilovine vidimo le redko. Združba čvrstega šaša in travnolistne vrčice, v kateri raste na območju Notranjskega Snežnika, tod Slika 3: Ribješki Turn Slika 4: Travišča na zgornjem robu ostenij Gozd V 54, 1996 211 Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi še ni bila ugotovljena. Z novim najdiščem se je na Kočevskem izoblikoval določen zaokrožen areal te vrste, ki sega od Belice do sten nad Srobotnikom ob Kolpi. Ločena od tega so nahajališča v Goteniški planini, medtem ko je njena tretja navedba pri Predgradu (Fleischmann 1B44) ostala za zdaj nepotrjena (glej karto 2). 3.4 Hayekova lepnica (Si/ene hayekiana Hande/-Mazzeti & Janchen) Ob številnih novih nahajališčih Hayekove lepnice na Kočevskem (Accetto 1993, 1995b) smo pričakovali, da bo odkrita še kje. To se je tudi uresničilo, saj je bila najdena na več mestih tako na obrav- navanem območju (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1040 m; S doW. Leg. & det. 9. 7. 1995) kot tudi stenah nad Belico (0454/1, n. v. B50 m, NW. Leg. & det. 10. B. 1995). Ta vrsta se na Kočevskem pojavlja v ostenjih, ki se dvigajo v dveh, od severa proti jugu potekajočih pasovih (glej karto 3). V prvem pasu se pojavlja od Velike gore do konca Borovške gore, drugi krajši je v južnem delu Spodnjeloške gore. V splošnem je to vrsta z zahodno-ilirsko razširjenostjo. 3.5, 3.6 Tanki šaš ( Carex brachystachys Schrank & Moll.) in Justinova zvončica ( Campanu/a justiniana Wit.) V vseh doslej poznanih nahajališčih na Kočevskem (M. Wraber 1964, Piskernik 1967, Accetto 1993, 1995a,b) se tanki šaš pojavlja posamič ali v manjših šopih pred- vsem v hladnih legah, najpogosteje v subasociaciji, ki jo gradi, združbe Justinove zvončice in mahu zaveščka (Neckero- Campanuletum justinianae caricetosum brachystachyos Accetto 1995). V toplih legah se pojavlja le na povirnih mestih, kjer uspeva združba alpske mastnice in mahu Euc/adium verticil/atum. Na obravnavanem območju sem ga v manjši vdolbini v steni pod Možem (0454/3, n. v. 970 m, W. Leg. & det. 15. 7. 1995), iz katere trajno polzi voda, prvič našel v gosti ruši (slika 7). Tu gradi še nedoločeno mikroasociacijo, ki jo predstavlja spodnji floristični popis. 212 Gozd V 54, 1996 Nadmorska višina 970 m, lega W, nagib 15 stopinj, jurski apnenec, površina 1 m2, pokrovnost 1 OO%. Z: Carex brachystachys 7, Adenosty/es glabra 5, Pinguicu/a alpina 3, Mycelis mura/is 2, Homogyne sylvestris 1 M: Cratoneuron commutatum 9 Tanki šaš sem našel tudi v sosednjem kvadrantu 0454/1 (stene nad Belico, n. v. 500 do BOO m, N. Leg. & det. 12. B. 1995), kjer raste skupaj z Justinovo zvončico v asociaciji Neckero-Campanuletum justi- nianae caricetosum brachystachyos var. Aster bellidiastrum. V manjših ostenjih na proti severu odprtem pobočju nad Belico dobimo to fitocenozo na več mestih. Ju- stinova zvončica, ki je bila tod najdena le na skalovju pod električnim daljnovodom Draga-Čačiči (Štimec, T. Wraber 19B2), se pojavlja tudi višje, na zahodnem strmem pobočju pod neimenovanim vrhom s koto 975 m in na severnem skalnatem delu pobočja pod Dragarskim vrhom (9B1 m). V obeh omenjenih predelih raste predvsem v subasociaciji Neckero-Campanuletum justinianae neckeretosum crispae Accetto 1995. Z novimi najdišči vrste Carex brachy- stachys se je izoblikoval na Kočevskem manjši areal (karta 4), ki je skladen z opisanim pri Hayekovi lepnici. Vednost o arealu Justinove zvončice se po merilih srednjeevropskega kartiranja flore ni spre- menila, saj gre za nova najdišča v že ugotovljenem kvadrantu. 3.7 Ostnati šaš (Carex mucronata All.) To alpsko vrsto, ki se v primerjavi s prej omenjenim šašem pojavlja na Kočevskem predvsem na toplejših legah, so že ne- kajkrat omenjali (Martinčič 1956,1961, Štimec 19B2, Accetto 1993, 1995). Našel sem jo tudi v obravnavanem kvadrantu, to je v ostenjih med Strmo rebrijo in Možem (0454/3, n. v. BOO do 1060 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995). Najpogosteje jo dobimo v združbi Po- tentilletum cau/escentis var. geogr. Cam- panu/a justiniana. Tudi pri tem šašu že lahko govorimo o njegovem arealu, ki se delno prekriva z arealom Hayekove lepnice (karta 7). · j Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi Arealne karte novih nahajališč obravnavanih rastlinskih vrst Area/ map s of new /ocalities for the plant species de alt with "_<7 U