Leto VI. ■ St. 39
KOČEVJE 23. septembra 1961
Cena 15 din
Pred letnimi konferencami Zveze komunistov
Na seji Občinskega komiteja ZK Kočevje, 15. septembra je poročal organizacijski sekretar Ivan Vesel o pripravah na letne konference organizacije ZK. Iz poročila in razprave smo povzeli nekaj misli.______
Letne konference ZK v lanskem letu niso bile najboljše pripravljene. Nekatera poročila so bila premalo konkretna. Omejevala so se na notranjepartijska vprašanja in se izogibala konkretnih nalog. To se je zlasti pojavljalo v terenskih organizacijah. Del osnovnih organizacij je obravnaval manj pomembna vprašanja, o katerih si morajo biti komunisti na jasnem. Ena izmed slabosti, ki smo jih opazili Pri lanskih volitvah je bila tudi nezadostna pomoč članov Občinskega komiteja osnovnim organizacijam. Premalo smo vztrajali v tem, da so člani komiteja in komisij nudili resnejšo pomoč Pri vsebinskih in kadrovskih pripravah konferenc.
Pred letnimi konferencami moramo odpraviti omenjene slabosti. Konference naj pomenijo mobilizacijo vseh komunistov za reševanje osnovnih nalog na svojem področju. Te naloge je osvetlil zlasti seminar Občinskega komiteja in vodstev osnovnih organizacij, ki smo ga imeli v mesecu marcu tega leta. Se posebej pa je naloge osnovnih organizacij osvetlil II. plenum CK ZKJ in III. plenum CK ZKS, ki je razpravljal o aktualnih idej-no-političnih nalogah ZKS. Kot osnova za pripravo poročil naj služijo tudi zaključki Občinske konference ZK. Na letnih kon-refencah bodo nedvomno prišle do veljave dragocene izkušnje, ki so si jih organizacije pridobile pri izvajanju sklepov VII. kon-gresa, novega programa in sta-tuta, kakor tudi pri drugih važnih akcijah v zadnjem času. Od konferenc pričakujemo, da bodo sprejele konkretne sklepe za nadaljnje delo vsake organizacije.
Leto 1961 je leto velikih novih prijemov v našem družbenem in ekonomskem življenju. V izvajanju petletnega plana gospodarskega razvoja bomo izpolnili naloge, ki so velikega političnega in gospodarskega pomena za razvoj vsakega posameznega kraja.
Razvijanje novega sistema nagrajevanja po učinku v gospodarskih organizacijah in javnih službah vpliva na kvalitetno krepitev socialističnih odnosov med ljudmi. Spričo takega stanja raste pomen in vloga osnovnih organizacij ZK. Vplivale bodo na upravne in družbene organe, sindikate, SZDL, zbore proizvajalcev in druge organe. S tem, da sc osnovne organizacije ZK usmerjajo k bistvenim vprašanjem kolektivov in komune, bodo morale prav tam iskati vsebino za letne konference. V podjetjih bodo n. pr. obravnavale delo komunistov v delavskih svetih, upravnih odborih, sindikatih, zborih proizvajalcev, zavzemale se
bodo za uvajanje novega siste-am nagrajevanja v splošni delitvi dohodka, opozarjale bodo na mesto, ki ga ima njihovo podjetje pri krepitvi komune, na vlogo proizvajalcev v podjetju in komuni.
Osnovne organizacije naj kritično ocenijo delo in stan je organizacije, kakor tudi posameznih članov v izvajanju konkretnih nalog, ki so jih sprejemale. Poročila naj konkretno obdelajo uspehe in pomanjkljivosti, ki so se pojavile v delu. Konkretno je treba oceniti aktivnost posameznih članov v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, kakor tudi aktivnost v druž-beno-političnih organizacijah. Ko ocenjujemo aktivnost posamez-
SPORED
prlredilcv t poiaslilev praznika občine Kočevje
SINDIKALNA TEKMOVANJA:
28.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje polfinale
—	od 16. uri odbojka polfinale
ob 16. uri namizni tenis posamezno finale
29.	SEPTEMBRA
—	ob 16. uri nogometna tekma
30.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje finale
—	ob 16. uri namizni tenis — skupinsko polfinale
30. SEPTEMBRA
—	ob 10. uri centralna proslava obeh osnovnih šol in gimnazije
—	ob 20. uri svečana akademija — sodelujeta: pevski zbor »Jakob Galus« in dramska skupina DPD "Svoboda« Kočevje
1.	OKTOBRA
—	ob 8. uri ocenjevalne vožnje motornih vozil prireja AMD Kočevje
—	ob 9. uri pohod po kurirskih stezah okupiranega Kočevja
—	ob 9. uri meddružinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču SD Kočevje
—	popoldan izlet na Mestni vrh
—	v mraku kres z ognjemetom
2.	OKTOBRA SINDIKALNA TEKMOVANJA:
—	ob 15. uri odbojka finale
—	ob 16. uri namizni tenis, skupinski finale
—	ob 16. uri promenadni koncert pred spomenikom izvaja godba DPD »Svobode« Kočevje
3.	OKTOBRA
—	ob 10. uri slavnostna seja ObLO Kočevje
—	ob 14.30 uri nogomet finale za tretje in četrto mesto ob 16. uri nogomet finale za prvo in drugo mesto
—	ob 20. uri Mesto gledališče iz Ljubljane izvaja Strgarjevo dramo »Heroica«.
Tekmovanja v namiznem tenisu bodo v Šeškovem domu,
balinanje na dvorišču Zidar Kočevje, ostale igre pa na Sta-
dlonu Kočevje.
nih članov naj se oceni tudi pa-pasivnost posameznikov. Na drugi strani pa je treba razbremeniti člane, ki so preveč obremenjeni z delom.
Tudi za številčno rast članstva, posebno iz vrst mladih proizvajalcev, naj bi osnovne organizacije več napravile in pomagale mladini pri njeni vzgoji in delu. Mladina hoče delati, želi pomoči in sodelovanja. Izobrazba je osnovno vprašanje mladine in osnovne organizacije se v tem ne smejo zapirati same vase. Temu vprašanju naj bi posvetili večjo skrb osnovne organizacije, predvsem na vasi.
Terenske organizacije naj ocenijo delo komunistov pri uveljavljanju stanovanjskih skupnostih in hišnih svetih, kakor tudi v drugih organih družbe.
Poseben problem je še organizacijski formalizem. Dnevni redi sestankov so preveč enolični. Taki sestanki so suhoparni. V terenskih organizacijah je veliko članov, ki ne delajo samo v okviru osnovne organizacije, pač pa delajo v merilu občine, okraja in republike, vse to naj se pri oceni dela komunistov upošteva in ne sodi samo po tem, če pride na sestanek in plača članarino. Terenska organizacija naj postane enota, ki bo člane povezovala in jih seznanjala s smernicami višjih vodstev ZK, ter analizirala pomembna vpraašnja za aktivnost izven osnovne organizacije. So primeri, da so nekateri člani vključeni v več akti-
Posojilo za tovarno stehta
Upravni odbor Stanovanjskega sklada in Svet za gospodarstvo sta dala predlog ObLO, da je odobril posojilo za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Tovarno bodo v izgradnji sofinancirali ObLO v LRS. Proizvodnja ravnega stekla je v naši državi še nizka in ga moramo uvažati.
vov. O takih primerih se je treba pogovoriti s člani, da bodo sami povedali v katerem aktivu želijo delati. Na drugi strani so tudi člani, ki se izgovarjajo samo na svoje strokovno delo in zaposlitev, v ostalem družbenem delu pa so neaktivni. Vsak član ZK nekje mora družbeno delati, drugače ne more biti član.
Tudi za osnovne organizacije na vasi naj velja načelo, da morajo svoje člane usmerjati k širši družbeni dejavnosti v raznih organih upravljanja in problemom komune. Zlasti je treba analizirati delo komunistov v SZDL, LMS, krajevnih odborih, zadružnih svetih in drugih organih upravljanja.
Za vse organizacije ZK je nujno, da temeljito pripravijo program dela, ki naj zajame vse delo organizacije in tudi ideološka vprašanja. Poiskati obliko ideološkega izobraževanja za vsakega člana, to ni lahka naloga. V to delo se večkrat sekretariati osnovnih organizacij vse premalo poglobijo. Naš družbeni razvoj dnevno poraja vprašanja, katera komunisti morajo poznati, če hočejo biti družbeno aktivni.
Podrobna analiza in razprava o nalogah osnovnih organizacij ZK v kočevski občini je pokazala, da je še vrsta vprašanj v osnovnih organizacijah, ki jih je treba na letnih konferencah obravnavati. Na koncu razprave je Občinski komite sprejel sklep, da sc skličejo sektorske konference za člane sekretariatov osnovnih organizacij, na katerih se bodo pogovorili o pripravah za letne konference osnov. org. ZK.
Festivalske proslave v Sodražici
Zadnji dan I. Ribniškega festivala sta bili dve najpomembnejši proslavi v Sodražici. Sodražica se je v nedeljo 17. septembra odela v zastave. Trg je bil zelo lepo okrašen, kar je dalo kraju slavnostni videz. V Sodražico je prišlo ta dan veliko ljudi iz bližnje in daljnje okolice. K slavnostnemu razpoloženju je veliko pripomogla tudi godba Ljudske milice, ki je imela tega dne v Sodražici uspel koncert, sodelovala pa je tudi na prireditvah.
Ob 10. uri dopoldne se je zbralo pri novem strelišču v bližini Sodražice precej ljudi. Med drugimi gosti smo opazili tudi ljudskega poslanca Matijo Maležiča, sekretarja ObK ZK Ribnica Franca Debeljaka, predsednika Obč. odbora SZDL Boga Abrahamsberga, predstavnike ribn. garnizona, Okrajne strelske zveze iz Ljubljane, goste iz Kočevja in druge.
Predsed. Strelske družine Sodražica Ivan Gradič je v krajšem govoru orisal delo in napore članov Strelske družine Sodražica pri graditvi novega strelišča. Med drugim je dejal: »Danes proslavljamo zgodovinski dogodek — 20-letnico revolucije, istočasno pa poklanjamo v počastitev tega praznika svojemu namenu novo strelišče, katero bo služilo naši mladini in ostalim članom za strelski šport...« Nadalje je omenil, da so nekateri člani SD Sodražica vložili pri gradnji strelišča v delo nad 3.500 prostovoljnih delovnih ur. Zahvalil se je tudi za pomoč KZ Sodražici, »Galanteriji« Sodražica in vsem, ki so omogočili, da je dobila Sodražica strelišče.
Zatem je govoril pokrovitelj,
V zadnjih letih smo z dobro organiziranim delom in z vsemi modernimi metodami zdravljenja dosegli predvsem, da se je zmanjšala umrljivost, zlasti pri nas v Sloveniji. Nismo pa dosegli večjih uspehov pri zmanjšanju obolevnosti. Naša zdravstvena služba, ki je dobro organizirana, kljub vsem naporom zdravstvenih delavcev še vedno ne dosega, kar bi želeli. Vzrokov za to pa je več. Eden glavnih pa je množičnost obolenja. Vedeti moramo namreč, da smo z zmanjšanjem umrljivosti podaljšali življenjsko bodo TBC bolnikov, kar pomeni, da smo bolezen napravili kronično. Iz tega sledi, da je čedalje več ljudi v stiku s TBC bolniki. Posebno če pomislimo, da se dokaj visok procent hospitaliziranih bolnikov ne zdravi zadosti dolgo v bolnici ali sanatoriju, da predčasno zapuščajo zdravilišča na lastno zahtevo ali pa jih morajo odpustiti disciplinsko. Take bolnike je potem treba zdraviti doma. To pa obremenjuje zdravstveno službo, ker taki bolniki zahtevajo nenehno skrb, bodisi,
Predsed. SD Sodražica Ivan Gradič ob otvoritvi strelišča v Sodražici
(Foto: »Novice«)
predsednik ObLO Stane Goršič.' Orisal je pomen in namen proslavljanja 20-letnice vstaje. Govoril je tudi o našem notranjem razvoju ter pri tem med drugim dejal »da so dani objektivni razlogi in pogoji za normalen gospodarski razvoj brez protežira-nja posameznih panog gospodarstva. Za to bodo delovni kolektivi ob takih pogojih morali res smotrno gospodariti in smotrno razporejati sredstva za osebni standard in za nove investicije. Ob takih ukrepih in razvoju bo tudi komuna imela mnogo več nalog in več pristojnosti pri reševanju problemov, ki vplivajo na življenjsko raven občanov.« Nato je še dejal: »Strelišče, ki ga danes otvarjamo v Sodražici, je bogat prispevek sodražkih prebivalcev, še posebno pa so-
V boju proti tuberkulozi
Dnevi od 24. do 30. septembra naj bi šli mimo nas v znanju boja proti tuberkulozi, tem tednu bomo pregledali kritično naše delo in ugotovili, kako daleč smo že prišli v prizadevanjih za izkoreninjenje te hude dolgotrajne in za vso našo skupnost še vedno tako problematične bolezni.
da je to samo kontroliranje zdravljenja, bodisi, da je treba urediti bolnikom take življenjske pogoje, ki ustrezajo vsem higienskim predpisom v pogledu prehrane in zlasti v stanovanjskem in ekonomskem smislu.
Vseh teh nalog pa sama zdravstvena služba ne zmore. Veliko in nepogrešljivo pomoč pri tem delu mu nudi organizacija RK, ki nesebično in vztrajno pomaga povsod, kjer le more in kjer je potrebno. RK pomaga ustvarjati take pogoje, ki vplivajo na čim hitrejše zdravljenje in pomaga odstraniti vse tiste škodljive vplive, ki so omogočili bolezni, da se je razvila. Pa ne samo to! RK skrbi tudi za to, da je bolnik pravilno poučen o bolezni in zdravljenju. Le bolnikova prosvetljenost in prosvetlje-nost njegove okolice je poroštvo, da bo bolnik discipliniran in da bo uspeh zdravljenja doma prav tolikšen, kakor če bi se zdravil v bolnišnici.
Jasno je, da vseh problemov ne morejo reševati še tako do-
(Konec na 2. strani)
dražke strelske družine... Posebno priznanje zaslužita predsednik SD Ivan Gradič in tajnik Vence Drobnič in vsi, ki so kakorkoli prispevali, da je strelišče dograjeno.« Potem je pretrgal trak in izročil strelišče svojemu namenu.
Po končani slovesnosti pri otvoritvi novega strelišča se je množica ljudi napotila v Sodražico, da bi prisostvovala drugemu pomembnemu dogodku — vzidavi temeljnega kamna novega zdravstvenega doma. Na častni tribuni so se zbrali: ljudski poslanec Matija Maležič, direktor OZSZ Ljubljana tov. Kovačič, predsednik ObLO Stane Goršič, sekretar ObK ZK France Debeljak, predsednik Občinskega odbora SZDL Bogo Abra-hamsberg in drugi gostje.
Slovesnost je začel tov. Samsa Danilo, zatem pa je v imenu kolektiva Zdravst. doma Ribnica in režijskega odbora za gradnjo zdravstvenega doma govoril dr. Kumelj. Uvodoma je dejal, da je nov zdravstveni dom za ta predel nujno potreben, ker sedanji prostori ne ustrezajo svojemu namenu. Spričo tega so že pred leti začeli razmišljati o gradnji zdravstvenega doma v Sodražici. Režijski odbor je na pravem koncu prijel za delo in zbral precejšnja sredstva, ki jih bodo dali prebivalci. Dom in inventar bo stal okrog 30 milijonov. S samoprispevki domačinov in pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ObLO in ostalih bo dom predvidoma do 4. julija prihodnjega leta dograjen. Dr. Kumelj je v svojem govoru med drugim tudi dejal, da bo nov zdravstveni dom najlepši spomenik padlim borcem v NOB.
Predsednik ObLO Stane Goršič je zatem vzidal temeljni kamen in ob tem zaželel, da bi bil dom do predvidenega roka dograjen. Direktor OZSZ tovariš Kovačič pa je v krajšem nagovoru obljubil vso pomoč Okrajnega zavoda. Toplo pozdravljen je spregovoril nekaj besed tudi tov. Maležič, ki je pohvalil prizadevnost prebivalcev Sodražice in okolice ter med drugim dejal, naj bi drugo leto poleg zdravstvenega doma izročili svojemu namenu tudi še kak nov obrat.
Slovesnosti je prisostvovalo nad tisoč ljudi, potem pa so se napotili na trg, kjer je bil koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane. S tem so bile slovesnosti v Sodražici zaključene.
Predsed. ObLO Ribnica S. Goršič je vzidal temeljni kamen za nov zdravstveni dom (Foto: »Novice«)
V BOJU PROTI TUBERKULOZI
(Nadaljevanje s 1. strani)
bre zdravstvene ustanove niti ob pomoči RK, če ne bodo sodelovale z njimi vse družbene organizacije, skratka vsa naša skupnost. TBC je socialna bolezen, zato se mora proti njej boriti vsa naša družba, predvsem pa tiste družbeno-politične sile, ki na široki fronti ustvarjajo življenjske pogoje delovnega človeka. Glavni cilj našega boja je najti bolnika, ga zdraviti in ozdraviti, in tako zmanjšati vire okužbe. Nič manj važno pa ni omogočiti zdravim ljudem višji življenjski standard, omogočiti higienski način življenja, posredovati ljudem načela sodobne prehrane, poučevati jih, kako naj pravilno izrabijo delovni odmor, navajati jih k gibanju na svežem zraku in k športu.
Moderna znanost nam ni dala v roke samo sredstva za zdravljenje, temveč tudi za večanje fizične odpornosti, zlasti otroškega organizma proti tuberku-
lozi. To je zaščitno cepljenje — besežiranje. Cepljenje ni nevarno. Po svetu so cepili že milijone otrok, in to z uspehom. Naš boj bo popoln šele takrat, ko bomo uspeli cepiti prav vsakega otroka že ob rojstvu ali pa vsaj v najzgodnejši življenjski dobi. Tako bomo zmanjšali obolevnost naših otrok in mladih ljudi.
Ob tednu boja proti tuberkulozi naj vsak izmed nas pomisli, da lahko kaj kmalu zboli tudi sam. Prav vsak je zato dolžan, da se odzove pozivu RK za sodelovanje v boju proti TBC. Vsak lahko doprinese delež v tem boju na svojem delovnem mestu, v kolektivu ali na vasi, pa tudi doma pri reševanju socialnih in ekonomskih problemov in pri odpravljanju škode, ki jo povzroča TBC naši skupnosti. Zlasti je važno, da poučimo vso našo mladino o nevarnosti tuberkuloze. Le tako bomo s skupnimi silami uspeli zmanjšati tudi obolevnost, kar bo v prid nam vsem.
Dr. Zakrajšek Velena
Velik napredek v Opekarni
V četrtek, 14. septembra, so v okviru I. Ribniškega festivala v Opekarni v Ribnici odprli umetno sušilnico za sušenje opeke, pognali so v obratovanje nov bager za izkop ilovice, na peči so namestili aparate za kurjenje peči. Delovni kolektiv je dosegel največji tehnični napredek za katerega se je boril v vsem času povojne izgradnje.
Poleg delovnega kolektiva, ki je povabil na to slovesnost tudi še vse stare in upokojene delavce, ki so pred leti delali v Opekarni, so bili na slavnosti še prisotni: Adi Amon, zastopnik gradbenikov Slovenije, Ignac Volč, direktor Opekarn Ljubljana, Jože Suhadolc, šef opekam na Viču, predstavniki občine Ribnica
V Opekarni je začel obratovati nov bager
(Foto: »Novice«)
in Kočevje. Kolektiv in goste je pozdravil Anton Sobar, o delu kolektiva pa je govoril predsednik DS tov. Marn.
Veliko bi lahko govorili in pisali o delu in življenju kolektiva ribniške Opekarne. Opekarna — umazano delo, v blatu in prahu je tekel znoj po človeku vse leto. V poletnih mesecih pojejo svojo pesem transmisije strojev, ki so pesem dela in ustvarjalnosti, življenje pa teče dalje v čas novih dni. Pozimi brijejo mrzli vetrovi po jamah, med kozolci in stela-žami, ki režejo človeku do kosti. To so bili toni in zvoki življenja za ljudi opekarne v preteklosti. Danes pa vlada tudi v opekarni tista toplina dela, ko delo ni več muka, pač pa veselje življenja. Pesmi lokomobile in transmisij so se pridružili še motorji, ki pojejo novo pesem. Ljudje so nasmejani in zadovoljni, nov čas in novo življenje je zajelo tudi ljudi blata, prahu in znoja iz katerega se vedno bolj dvigajo v napredek tehnike in znanosti.
Ribniška opekarna je začela obratovati leta 1894. Do leta 1920 so delali v opekarni Italijani, med njimi sta delala samo dva Slovenca. V tistem času je bilo sramotno delati v opekarni še za moške, katerim so ljudje dejali, da so same barabe. Ženske so bile pa vse, samo ne ljudje, če so delale v opekarni.
Po prvi svetovni vojni so si slovenski delavci opekarne Ribniške doline s stavko izbojevali enakopravnost z italijanskimi delavci, da so prejeli za enako delo enako plačilo. Do leta 1929 so prevzeli vsa dela domači delavci, da ni bilo potem potrebno več italijanskih strokovnjakov. V času NOB je opekarna pogorela do kraja, požgali so jo Italijani. Od predvojnih delavcev jih je ak-
Kmalu po 14. uri so se zgrnili ljudje pred domom. Pred domom so se postrojih preživeli borci prve Ribniške čete na čelu s prvim komandantom Ribniške čete (kasnejšim Ribniškim bataljonom) — Filipom Tekavcem-Gašperjem.
Slavnosti so prisostvovali državni sekretar za finance LRS in ljudski poslanec Matija Maležič, sekretar ObK ZK France Debeljak, predsednik ObLO Stane Goršič, predsednik Obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg in drugi.
Godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane je najprej zaigrala državno himno, potem pa je v jedrnatem govoru govoril o slavni epopeji narodnoosvobodilne vojske, o žrtvah in zmagah, predstavnik krajevne organizacije ZB NOV Sodražica Vence Drobnič. Med drugim je tudi dejal: »Ponosni smo, da je bila na tem kraju že v začetku vsta-
Partizansko slavje naTravni gori
V nedeljo, 17. septembra je bilo na Travni gori veliko partizansko slavje, ki bo številnim udeležencem ostalo v trajnem spominu. V domu na Travni gori in okolici, ki je bila vsa v zastavah, se je zbralo veliko ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Povsod je vladalo veselo razpoloženje. Srečali so se stari znanci iz narodnoosvobodilne vojne in obujali spomine na slavne dni NOB, sklepala so se poznanstva, povsod si čutil praznično razpoloženje.
vsejala seme upora po vsej Ribniški dolini...«
Potem je spregovoril prvi komandant čete tovariš Gašper. Na njegov predlog so z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev I. Ribniške čete in vseh borcev, ki so darovali življenje za svobodo. Zatem je orisal rast čete, ki je bila usta-
tivno sodelovalo v NOB 90 %. Od 50 zaposlenih moških je bilo 33 aktivnih borcev v NOV, padlo pa jih je 18. To je velik prispevek kolektiva Opekarne v boju za svobodo.
V povojnih letih so Opekarno takoj obnovili. Delovni kolektiv je veliko prispeval pri obnovi s prostovoljnim delom. Tehnično se je obrat zelo izpopolnil. Z umetno sušilnico, novim bagrom in novimi aparati na peči se je obrat dvignil na višjo stopnjo proizvodnje. Delo je danes veliko lažje, ker so odpadla težaška dela, ki so prej bremenila človeka, danes pa opravljajo to stroji.
Trak na umetni sušilnici je prerezal predsednik ObLO Rib-
je četa številčno že precej narasla se je preimenovala v bataljon. četa in kasneje bataljon je zadajal sovražniku in domačim izdajalcem hude udarce. Ljudje so svoje borce radi sprejemali in jih podpirali. Tov. Gašper se je v govoru spomnil tistih preprostih in dobrih ljudi, ki so preskrbovali njegove borce s hrano, jih obveščali o premiku okupatorja in sploh pomagali pri njihovem poslanstvu. I. Ribniška četa je odigrala zgodovinsko vlogo pri razvoju partizanstva v Ribniški dolini in okoliških krajih...
Tov. Tekavec Filip-Gašper je potem odkril na domu spominsko ploščo, ki bo govorila sedanjemu rodu in zanamcem, da je bila tu, v prvem letu sovražne
okupacije, ustanovljena prva borbena partizanska enota in takoj po ustanovitvi začela neenak boj s številčno veliko močnejšim okupatorjem. Predsednik Obč. odbora ZB Ribnica Vinko Kersnič se je zahvalil borcem ribniške čete za njihovo junaštvo v času NOV, potem pa je predal ploščo v varstvo krajev-hi organizaciji ZB NOV Sodražica.
Po svečanosti pred domom se svojemu namenu izročili nov vodovod, ki je bil domu že dolgo potreben. Tudi temu pomembnemu dogodku je prisostvovalo veliko ljudi.
Slovesnosti, ki so bile v okviru I. Ribniškega festivala, so bile pri kraju. Zaživelo je plesišče, mladi pa tudi starejši pari so se zavrteli v prijetnem taktu. Povsod si opazil nasmejane obraze, povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ko so se v večernih urah vračali ljudje na svoje domove, je marsikateri izmed njih sklenil, da bo na gostoljubno Travno goro kmalu spet prišel...
Spominski svečanosti na Travni gori je prisostvovalo veliko ljudi
je, v juliju 1941. leta, ustanovljena I. Ribniška četa, ki je takoj od ustanovitve zadajala strah in trepet okupatorju. Četa se je pod vodstvom komandanta Te-kavca-Gašperja in komisarja Janeza Kmeta kmalu razvila v zelo borbeno edinico. Četa je
novljena 13. julija 1941 pri kapelici na Travni gori. Četa je najprej štela 8 mož, potem pa se je stalno večala. V začetku septembra istega leta je štela že 27 ljudi. Četo so sestavljali prekaljeni komunisti in najnaprednejši ljudje Ribniške doline. Ko
Festivalski dnevnik
Ves prejšnji teden je bila Ribnica slavnostno razpoložena v znamenju praznovanja I. Ribniškega festivala in 20-letnice ljudske revolucije. V festivalskih dneh so se zvrstile številne prireditve, ki si jih je ogledalo okrog deset tisoč ljudi, vse od gospodarskih in kulturnih razstav ter športnih in večernih kulturnih prireditev. Lahko trdimo, da je bilo v Ribnici in v okoliških krajih ravno za večerne kulturne prireditve precejšnje zanimanje, saj so jih obiskovali dan za dnem tudi ljudje iz oddaljenih krajev, Sodražice, Velikih Lašč, Kočevja in drugod.
Butterfly (V. Bukovčeva in Raj-
Iz dela ObLO Kočevje
niča tov. Stane Goršič, aparate na peči pa je pognal v tek sekretar Obč..komiteja ZK Ribnica tov. Franc Debeljak. V opekarni je zapela nova pesem dela, ki je v radost in veselje delovnih ljudi.
V zvezi z reorganizacijo šolstva sta na svoji seji 8. septembra občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Kočevje na predlog Sveta za prosveto sprejela odločbo o ustanovitvi Zavoda za prosvetno pedagoško službo. Svet za prosveto je ugotovil, da bodo stroški za to službo veliko cenejši, če ObLO ustanovi samostojni zavod. V sporazumu s predstavniki ObLO Ribnica, ki so bili istega mnenja, da bodo stroški te službe cenejši, če občina Kočevje in Ribnica ustanovita samostojni zavod, je bil dan na seji obeh zborov predlog za ustanovitev. Zavodu se .bo po sklepu ObLO Ribnica pridružilo tudi območje občine Ribnica.
Nadalje so odborniki sprejeli prečiščeno besedilo statuta občine Kočevje. Stari statut je bil zastarel in ni več ustrezal sedanjemu stanju teritorialne razdelitve občine. Tudi posamezna določila statuta o delu komisij niso bila v skladu vsakdanjega dela organov ObLO.
Z novimi predpisi so se ukinili okrajni gozdni skladi, njihove
Smrl generalnega sekretarja OZN
V turobnem vzdušju in veliki žalosti se je v torek 19. septembra začela v New Yorku XVI. zasedanje Generalne skupščine OZN. Na tem zasedanju je bilo predvidenih za obravnavo 87 točk, med katerimi so najvažnejša naslednja vprašanja: nemško vprašanje, berlinska kriza, atomski poskusi, kolonialni problemi, sprejem Kitajske v OZN in ekonomski razvoj zaostalih delov sveta. Vsa ta vprašanja so bistvene važnosti za življenje ljudi po svetu.
Vsem tem vprašanjem se je pridružilo še eno vprašanje, ki je pretreslo ves svet od severnega do južnega tečaja. Generalna skupščina OZN je začela XVI. zasedanje brez svojega generalnega sekretarja Daga Hammarskjolda, ki je obležal mrtev na zemlji Rodezije v Afriki. Politika kolonializma je ubila generalnega sekretarja OZN. Čeprav je njegova smrt zavita še v temo, je vsakomur jasno, da je njegovo smrt povzročila ta politika, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je do tega prišlo, kar bo ugotovila še preiskava. Politika kolonializma je v februarju letos ubila Patricie Lumumbo, Okita in Mpola, sedaj še Hammarskjolda in njegove spremljevalce. Padel je zaradi te politike prvi državljan sveta. Svet je v skrbeh za bodočnost.
Kje so tiste sile, ki povzročajo te nečloveške zločine proti ljudem, človeštvu in miru v svetu? To je povedala Beograjska konferenca šefov izvcnblokovskih držav in svet na to opozorila. Ali svet in človeštvo kot celota noče tega videti? Ali ni v svetu dovolj moči, da bi to preprečili? Tako se vprašujejo danes ljudje po vsem svetu.
Generalna skupščina OZN bo morala to jasno povedati, saj je tribuna in vest ljudi vsega sveta. Ljudje po vsem svetu pričakujejo na to odgovor.
Kolonialna politika v Kongu je povzročila, da je svet zabredel v še večje težkoče, povzročila je smrt Daga Hammarskjolda, ki je opravljal svoje posle kot generalni sekretar OZN. Padel je v Rodeziji v Afriki z letalom, to je na tisti zemlji, na kateri se ljudje borijo za svobodo in enakopravnost življenja, kjer se bojuje pravica z nasiljem in napredek z zaostalostjo.
pristojnosti so prenešene na občine. Zbora sta sprejela odlok o ustanovitvi gozdnega sklada občine, ki ga bo vodil upravni odbor, ki je bil imenovan.
Na predlog Sveta za gospodarstvo sta zbora odobrila tudi razširitev poslovanja Ljudski restavraciji v Kočevju. Poleg hrane za abonente bodo v bodoče nudili hrano tudi drugim gostom. Tudi točenje brezalkoholnih in alkoholnih pijač, je sedaj v Ljudski restavraciji dovoljeno.
Kmetijskemu posestvu »Snežnik Kočevska Reka je ObLO odobril poroštveno izjavo za najetje posojila v znesku 40 _milijonov, ki ga rabi za uvoz živine in obratna sredstva. Obrtni center »Oprema« Kočevje je zaprosil garancijsko izjavo v znesku 8 milijonov. S tem posojilom bodo adaptirali poslovne prostore. »Tekstilana« Kočevje je zaprosila za garancijsko izjavo v znesku 57 milijonov. To posojilo potrebuje za obratna sredstva. Vrtnarija Kočevje je zaprosila za 2 milijona, ker mora poravnati dolg za obratna sredstva. Vodna skupnost Kočevje-Ribnica potrebuje posojilo v znesku 30 milijonov za dograditev vodovoda. Za vsa ta posojila je ObLO sprejel garancijske izjave.
V nedeljo, prvi dan festivala, je nastopilo Kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc iz Ljubljane s pevskim koncertom. Rutinirani, priznani pevski zbor je zapel poslušalcem vrsto domačih in umetnih pesmi priznanih avtorjev in tako ponovno potrdil svojo kvaliteto.
Naslednji večer so nastopili telovadci zveznega razreda in s svojimi nastopi osvojili vse gledalce. — Prostor v starem ribniškem gradu pred obsežnim platojem letnega gledališča je bil vsak večer do zadnjega kotička zaseden. S tem so Ribni-čanje ponovno potrdili, da z največjim veseljem sprejemajo vsak kulturni dogodek, posebno' še, ker pomenijo nastopi, ki so se zvrstili v festivalskih dneh, le »kulturno drobtino«, ki smo jo le redkokdaj deležni.
Brez dvoma je bil za Ribnico največji kulturni užitek torkov večer, ko so nastopili Slovenski oktet, baletna skupina ljubljanske Opere in priznani solisti ljubljanske Opere. Pred razkošno osvetljenim odrom se je nabralo toliko ljudi, kakor noben večer prej, poslušalci pa so z burnim in dolgotrajnim ploskanjem pozdravljali nastopajoče.
Po nastopu Slovenskega okteta, ki je ogrel vse poslušalce, je nastopila operna solistka Vilma Bukovčeva z arijo iz opere Ru-salka, Lidija Sotlerjeva pa je zaplesala kratko epizodo iz baleta Sefide. Čajkovskega balet Labodje jezero sta izvajala Tatjana Remškarjeva in Metod Jeras. Poleg tega smo lahko poslušali še Rajka Koritnika arijo iz Puccinijeve opere Tosca, V. Bukovčevo z arijo iz opere Madame Butterfly, arijo iz opere Carmen ter duet iz Madame
Družbeno uveljavljanje žensk
Na seji komisije Občinskega odbora SZDL Kočevje so v četrtek 14. septembra razpravljali o aktivnosti žensk v našem javnem življenju. Razprava je bila zelo pestra in plodna. Nešteto je problemov naših zaposlenih žena, tako na delovnem mestu kakor tudi doma v družini. Naše žene-matere in dekleta so dosegle v našem družbenem razvoju že veliko uspehov. Uveljavile so se na vseh področjih družbenega razvoja kot enakopravni tovariši na delovnih mestih v proizvodnji in ostalih službah in prav nič ne zaostajajo za moškimi.
Vendar pa je problemov še vedno dovolj. Ženske še vedno nimajo tistih pogojev v življenju kot moški, pa naj bo to doma v družini ali pa na delovnem mestu. Še vedno so zapostavljene bodisi od moža ali na delovnih mestih. Obstoja še vrsta problemov, katere je potrebno rešiti.
Komisija je predlagala, da se imenuje iniciativni odbor konference za družbeno aktivnost žensk. Konferenca naj se skliče v mesecu oktobru, iniciativni od-
bor pa bo v tem času pripravil vse potrebno za sklicanje. Na tej konferenci bodo sodelovali predstavniki družbenih organizacij in delovnih kolektivov. Konferenca bo postala stalni organ za družbeno aktivnost žensk.
0 delitvi dohodka
Na Obč. komiteju ZK Kočevje je 19. septembra predaval Ignac Nagode o delitvi dohodka na KGP Kočevje. Predavatelj je orisal organizacijske priprave, merila in obračunavanja, ki so jih pridobili na KGP pri delitvi dohodka. Važno je bilo v tem to, da so uredili enotna načela za ekonomske enote, katerih je v podjetju 28, kakor tudi delitev dohodka v samih ekonomskih enotah, kjer delijo dohodek sami proizvajalci. V tem so na KGP dosegli že lepe rezultate, proizvajalci sami o teh vprašanjih že živo razpravljajo in odločajo o delitvi dohodka po ekonomskih enotah.
ko Koritnik). V baletnem delu so nastopili še Tatjana Remškarjeva, Lidija Sotlerjeva in Stane Polik s tretjim dejanjem baleta Bahčisarajska fontana. Nastope je na klavirju spremljala Zdenka Lukčeva. Za konec se je Slovenski oktet poslovil od Ribničanov z ribniško himno »vre, vre, vre...« ter s pesmijo »Žabe svadbo so imele«.
Ribniški veseli večer v sredo je privabil ljudi tudi iz oddaljenih krajev, kajti vsakdo je hotel videti, česa so zmožni Ribniča-nje, stari, priznani šaljivci in zbadljivci. Od tega večera smo pričakovali res precej, vendar z rahlo bojaznijo, da ne bi zašli v vode plitkega, cenenega smeha. Toda nič takega ni bilo in z večerom smo bili kar zadovoljni. Kakor je pomenil ves festival pregled in oceno dosežkov na gospodarskem in kulturnem področju v občini, lahko smatramo veseli večer za kritično oceno in šibanje slabih strani v različnih dejavnostih; z nič manjši muspehom pa so obdelali tudi, lahko bi rekli, problematično odhajanje nekaterih ljudi v tujino, povezanim z dviganjem individualnega standarda. In končno — ribniški hu-j moristični večer je bil ravno v sredi festivala, saj je o tem dejal Primožev Primož v intervjuju z radijskim novinarjem: »Ja, festival bo trajal glih en teden in če se tako vzame, ste danes prišli ravno na sredino naše fe-stilijade!« — In kaj nam je bilo najbolj všeč? Prizor na carini, Primožev intervju, kronika in še kaj... Končno tudi ne moremo mimo zelo uspešnega nastopa Slemenskih fantov, ki so nas s svojim petjem prijetno presenetili.
»Ko sem zadnjikrat govoril v Ribnici, mi je bilo osem let,« je dejal drugi večer pred pričetkom svojega koncerta dirigent Bojan Adamič. »To je bilo v šoli in sem kar precej jecljal... Upam, da bom danes govoril nekoliko bolje...« — Grad je bil skoraj premajhen, toliko ljubiteljev zabavne glasbe je prišlo v Ribnico in človeku se je kar dozdevalo, da ga bodo po stari ribniški navadi morali raztegniti! Ob spremljavi velikega orkestra RTV Ljubljana so nastopili tudi pevci zabavne glasbe Anton Irgolič, Majda Sepe, Marjana Deržaj in Nino Robič. Ljubitelji moderne glasbe so tako prišli na svoj račun, pa tudi dirigentu Adamiču, ki je med programom mar-siaktero »razdrl«, moramo priznati, da ni skoraj nič jecljal!
V petek zvečer je bila v gradu filmska predstava, v soboto pa je nastopila domača Svoboda s Štefančevo igro »Včeraj popoldne«. Obiskalo jo je precej ljudi, kar je bilo ribniškim igralcem v posebno priznanje za njihov trud.
Zadnji dan je zopet minil v znamenju splošnega praznovanja. Praznovali sta Ribnica in Sodražica, Travna gora in Grmada, veselo razpoloženi so bil; obiskovalci Francetove jame, ki se razvija v turistično točko.
Tudi v tretje ni šlo
V nedeljo so igrali kočevski nogometaši tretjo tekmo v jesenskem kolu z NK »Svobodo« iz Kisovca pri Zagorju. Tudi ta tekma je bila izgubljena s 4:0. Po trditvi igralcev je bila igra enakovredna, le proti koncu tekme so prejeli 4 gole. To bi bil znak, da niso imeli dovolj vzdržljivosti, kdor pa pozna razmere,
Na željo velike skupine mladine je TVD Partizan Kočevje ustanovil rokometno sekcijo. Odbor društva se zadeva odgovornosti z ustanovitvijo te sekcije, ker se bo tako razširila dejavnost društva, vendar je bilo nujno ustreči mladini, ki se vnema tudi za to zvrst športa.
Zaenkrat gostuje sekcija na šolskem igrišču, kjer igralci marljivo trenirajo. Da bi si pridobili potrebnega znanja in rutine v igri, smo moštvo prijavili za tekmovanje v prvi ligi dolenjske cone, kjer nastopa 8 klubov in društev. Ker je mlado moštvo novinec, niti ne pričakujemo še vidnih uspehov, a vendar nam je že prva tekma pokazala, da so se fantje resno poprijeli.
V Grosupljem so igrali minu-
se temu ne bi čudil. Nogometaš in vsak športnik mora iti na tekmovanje prespan in spočit ter telesno pripravljen. Je z našimi nogometaši tako? Z vsemi prav gotovo ne, in to se na tekmovanju temeljito maščuje. Možno pa je, da politika sestavljanja moštva ni pravilna, kar često tudi zelo vpliva na slabo igro. Na-
lo nedeljo z moštvom tamkajšnjega Partizana, ki je že star ligaš. Izgubili so z 31:19, kar je za novinca ugodna razlika. Poleg tega so pa v prvem polčasu še celo vodili z 13:11. Največ golov je dal mladi Einsiedler. Kot odličen vratar se je izkazal Kastelic Marjan. Tudi ostali igralci so se pokazali kot borbeni tekmovalci. Vse kaže, da bo v Kočevju tudi rokomet lepo napredoval, ker je med mladino veliko zanimanja, tehnično vodstvo TVD Partizana bo pa moralo skrbeti za pravilno usmerjanje in vzgojo teh mladih športnikov.
Prihodnjo nedeljo gostuje v Kočevju rokometno moštvo iz Ribnice.
A. A.
ši igralci so že takoj v začetku igre zastreljali enajstmetrovko, kar je tudi slabo vplivalo na nadaljnji razplet tekme.
Vsekakor bo moral odbor kluba nekaj pokreniti, ker ne gre tu samo za slabo afirmacijo kočevskega nogometa, temveč tudi za neodgovorno trošenje družbenih sredstev.
Mladincem to pot tudi ni šlo, in so izgubili s 5:0. To je sicer prva izgubljena tekma, a vendar kaže, da tudi tu ni bilo nekaj v redu. Nujno bi bilo nekaj pokreniti, da ne bi bilo prepozno dokler se da še kaj popraviti, ne le samo glede nadaljnjih tekmovanj, temveč tudi v medsebojnih odnosih med igralci in odločitvami tehničnega vodstva kluba.
Za smeh
TOLAŽBA PA TAKA
Mož se je odpeljal z avtomobilom že zgodaj zjutraj in ga pozno zvečer še ni bilo domov. Njegova soproga je tarnala: »Joj, kar srh me spreletava ob misli, da se sedaj zabava s kakšno deklino.«
»Kar mirna bodi,« jo je tolažila soseda. »Morda pa ni tako hudo. Morda se je le kam zaletel in pobil.«
ROKOMETNA TEKMA V GROSUPLJEM
o(hhama/cUu>
Qilanic pcehioalceo Zahvale Jkodaht izgubljena foektici
KOČEVJE
Poročili so se: Kužnik Franc, kurjač iz Rudnika 23, star 20 let in Ivanc Marija delavka iz Salke vasi 92, stara 18 let, Novak Milan, kurjač iz Kočevja, Roška c. 14, star 22 let in Ro-šelj Frančiška, delavka iz Želj n 54, stara 21 let, Struna Fortunat, kurjač iz Željn 36, star 24 let in Rošelj Marija, delavka iz Željn 54, stara 20 let, Gjerek Ivan, traktorist iz Mahovnika 28, star 28 let in Kreslin Frančiška, delavka iz Mahovnika 28, stara 22
let,. Magdič Joso, mizar iz Kočevja, Rudniško naselje, star 22 let in Kužnik Marija šivilja iz Kočevja, Trata, stara 24 let, Mu-tič Savo, delavec iz Lipnika 23, star 24 let in Babič Mara, gospodinja iz Lipnika 25, stara 22 let.
V Hinjah sta se poročila: Jerič Stanko iz Salke vasi 75, star 25 let in Plot Jožefa iz Ratja 31, stara 28 let.
Rodile so: Hajtnik Marija, delavka iz Kočevja, Trg svobode 21 — dečka Sama, Požun Ivana, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 30 — dečka Viktorja, Novak Marija, delavka iz Starega loga 3 — deklico Jelko. V Novem mestu so rodile: Briški Slavica iz Podlesja 6 — dečka Janka, Nuz-^°rfer Marija iz Željn 28 — deč-"3 Slavka, Žlebič Ana iz Rajn-dola 1 — deklico Slavico in Po-Povič Jela iz Kočevja, Trg 3. oktobra 25 — dve deklici Ljubico in Olgo.
Umrla sta: Vabeč Stjepan, delavec iz Livolda, star 25 let in Mauhar Cvetka, otrok iz Kočevja, Črnomaljska c. 7, star 4 dni.
DOLENJA VAS
Poročila sta se: Sapeta Jože, delavec iz Hriba 2, Loški potok, star 33 let in Tušek Jožefa, gospodinjska pomočnica iz Grčaric 37, stara 19 let.
Rodila je Mihelič Slavka, gospodinja iz Dolenje vasi 127 — deklico Nevenko.
KOSTEL
Umrla sta: Mavrovič Martin, kmetovalec iz Slavskega laza 16, star 84 let in Bukovac Matija, hiizar iz Pirč 12, star 51 let.
LOŠKI POTOK
.V Ljubljani sta se poročila: Košmrlj Albin, trgovski pomočnik iz Retij 26, star 23 let in “enčina Nada, trg. pomočnica iz Segove vasi 41, stara 20 let.
Rodili sta: Lavrič Iva, računovodkinja iz Hriba 13 — deč-
-Novice« - glasilo Občinskega Jdbora SZDL Kočevje in Ribnica, “jdaja ln tiska CZP »KOČEVSKI v Kočevju. Urejuje ured-“'škl odbor. Odgovorni urednik e*er Sobar. Uredništvo in upra-* v Kočevju, Ljubljanska cesta »so teuton uredništva in uprave .^■Naročnina je 500 din, polletna
0	din in j0 je treba plačati v
•	inosemstvo 1000 din oz.
«n?*2®rJ®ke dolarje. Tekoči račun:
1	»Lu.V265 Prt Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
ka Aleksandra in Debeljak Pavla, trg. pomočnica iz Malega loga 18 — deklico Martino.
Umrla sta: Levstik Jože, osebni upokojenec iz Travnika 50, star 84 let in Zbačnik Marija, roj. Car, gospodinja iz Travnika 52, stara 73 let.
ZAHVALA
Tovarišu Klunu dr. Janezu, zdravniku iz Kočevja, se iskreno zahvaljujem za vso skrb in požrtvovalnost v moji težki, dolgi bolezni. Priporočam se še za nadaljnjo naklonjenost — hvaležna Kati Turk iz Drage
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubega očeta, brata, strica in starega
ALOJZA ZALARJA iz Salke vasi
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se za vence kolektivom, gasilcem in posameznikom. Se posebno se zahvaljujemo tov. Romanu Rojcu, rudarski godbi ter govornikoma tov. Fugarju in Kendetu
Žalujoči:	žena Marija, sin
Alojz z družino, hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo.
PRODAM
Ugodno prodam skoraj novo motorno kolo, znamke »Panonija« 250 ccm.
Hajšek Herman, Morava 22
e
Prodam nad 1.000 kom. stare opeke — zidake in nad 1.000 ko-
madov strešne opeke — bobro-vec, po nizki ceni. Naslov na upravi »Novic«.
•
Prodam skoraj novo motorno kolo znamke Puch 175 ccm. Naslov na upravi Novic.
PREKLIC
Podpisani Lovro Suhič preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Francu Mekišu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Suhič Lovro,
Reška 13 a, Kočevje
SLUŽBA
Šiviljsko vajenko sprejme Fabjan Marija, Kočevje, Šeško-va 18.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kegljaškega kluba, ki so plačali članarino, da bo trening kegljačev na kegljišču v Stari cerkvi od 26. septembra dalje vsak torek in četrtek od 15. ure dalje.
Kegljaški klub Kočevje
OBVESTILO
Prebivalstvo obveščam, da bom 1. oktobra t. 1. na Bregu pri Kočevju odprl tapetniško-sedlarsko delavnico. Cenjenim strankam se priporočam.
Deržek Valter, Breg 13
OBVESTILO
Živinorejska služba KGP Kočevje sporoča, da se vrši osemenjevanje krav privatnikov vsak dan, razen ob nedeljah od 13. do 14. ure na Veterinarski postaji Kočevje.
KGP Kočevje
JADRAN, KOČEVJE: od 22. do 24. sept. amer. barvni cinema-scop. film »Mlada kraljica«, 25. in 26. sept. amer. barvni film »Zlato v džungli«, 27. in 28. sept. franc, film »Prevaranti«, od 29. sept. do 1. okt. amer. barvni cinemascop. film »Ni imena na naboju«.
SVOBODA, RUDNIK: 23. in 24. septemb. zahodnonemški film »Trije iz Varieteja«, 30. sept. in 1. oktobra amer. film »Fantovski večer«.
RIBNICA: 23. in 24. septembra angleško-ameriški vistavision film »Podaj roko hudiču«, 30. sept. in 1. okt. i tali j.-nemški vista vis. film »Ne pozabi me«.
SODRAŽICA: 23. 24. sept. amer. barvni film / »Osamljeni maščevalec«, 30. sept. in 1. okt. nemški film »Odvzeta sreča«.
LOŠKI POTOK: 24. okt. ruski film »Rodil se je človek«, 1. okt. jugosl. barvni film »Edini izhod«.
VELIKE LAŠČE: 23. in 24. sept. amer. barv. film »Komu zvoni«, 30. sept. in 1. okt. franc, barvni film »Njeno življenje«.
DOBREPOLJE: 23. in 24. sept. jugosl.-italij. barvni cinemasc. film »Dubrovski-maščevalec«, 27. sept. amer. barvni vitavis. film »Dejvi kroket in gusarji«, 30. sept. in 1. okt. amer. barvni cinemasc. film »Zadnji lov«.
KOČEVSKA REKA: 23. in 25. sept. amer. film »Obtežilna priča«, 27. sept. sov j. barvni film »Mavla«, 30. sept. in 1. okt. jugosl.-franc. barvni film »Mihailo Strogov (Carski sel)«.
PONIKVE: 28. sept. amer. barvni vistavis. film »Dejvi kroket in gusarji«.
PREDGRAD: 23. in 24. sept. ital. film »Neapeljsko zlato«, 30. sept. in 1. okt. nemški barvni film »Kapetan iz Kepenika«.
BROD NA KOLPI: 23. in 24. sept. jugosl. film »Vrnil se bom«, 30. sept. in 1. okt. sov j. film »Ogenj nad stepo«.
Slikar-amater Veljko Oražem, ki je med festivalom razstavljal v Ribnici svoja olja in akvarele, je med drugimi razstavil tudi svoj avtoportret, ki sodi poleg nekaterih razpoloženjskih slik med njegova najboljša dela. To sliko je imel dalj časa razstavljeno tudi v ljubljanski Moderni galeriji
Prebivalci občine Kočevje!
Uredite okolico stanovanj, tako da bodo imeli mesto in ostala naselja prazničen videz v dneh od 1. do 3. oktobra, ko bomo praznovali občinski praznik. Okrasite zunanjost stanovanj in razobesite zastave.
SPORED
tekmovanj delavskih iger
23.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje Rudnik : Kemična, »Zidar« : ObLO
24.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje Tekstilana : Zdravstveni dom, »Avto« : Inštalacija
25.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje Ključavničarstvo : Oprema, Itas : Prosvetni delavci. KGP je prost
—	ob 15. uri odbojka Tekstilana : Zdravstveni dom, »Zidar« : Kemična
—	ob 15. uri streljanje ObLO, »Zidar* * in Rudnik
26.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje. Igrajo zmagovalci iz 23., 24. t. m.
—	ob 15. uri odbojka Itas : ObLO, »Avto« : KGP
—	ob 15. uri streljanje Kemična, Zdravstveni dom m. ž.
—	ob 16. uri nogomet Rudnik : Tekstilana-Tiskama
27.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje. Igrajo zmagovalci iz 25. t m.
—	ob 15. uri streljanje Tekstilana, »Avto« in KGP
—	ob 16. uri namizni tenis. Igrajo posamezniki
28.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje. Polfinale
—	ob 16. uri odbojka. Polfinale
—	ob 16. uri namizni tenis. Finale — posamezniki
—	ob 15. uri streljanje Oprema, Ključavničarstvo, Itas
29.	SEPTEMBRA
—	ob 16. uri nogomet KGP : Itas
—	ob 15. uri streljanje Elektro, Tiskarna in Inštalacija
30.	SEPTEMBRA
—	ob 15. uri balinanje. Finale
—	ob 16. uri namizni tenis ObLO : Kemična, Elektro : Zdravstveni dom, Oprema : Itas, KGP : Tiskarna
2.	OKTOBRA
—	ob 15. uri odbojka. Finale
—	ob 16. uri namizni tenis. Finale
3.	OKTOBRA
—	ob 14.30 uri nogomet Tekma za 3. in 4. mesto
—	ob 16. uri nogomet Tekma za 1. in 2. mesto
Balinanje bo na igrišču »Zidarja«. Streljanje bo v »Gaju«. Namizni tenis bodo igrali v »Seškovem domu«. Odbojka in nogomet bodo igrali na štadionu.
V izložbenih oknih TVD Partizan bodo tekmovalne tabele rezultatov, tako da boste lahko sledili tekmovanju in uvrščanje za polfinalne in finalne tekme.
Ob iakl|nčhn ribniških športnih iger
V drugi polovici Ribniškega festivala je bilo v Ribnici več zanimivih športnih prireditev. V četrtek, 14. septembra je bila odigrana nogometna tekma med moštvom ribniškega garnizona in NK Kočevjem, ki se je končala z rezultatom 2:1 v korist domačinov. Istega dne so se srečali tudi igralci namiznega tenisa, da bi pokazali svoje znanje z belo žogico. Na njem je lahko sodelovalo le 16 tekmovalcev. Povabilu so se odzvali samo kočevski in sodražki tekmovalci ter domači Partizan, ki je tudi organiziral ta turnir.
Borbe so bile zelo zanimive in za največje presenečenje je poskrbel član sodražkega Partizana Nane Fajdiga. Igrali so na dva dobljena seta in sicer do polfinala na izpadanje, prvi štirje pa so igrali še vsak z vsakim. Prva tri mesta so osvojili: Nande Fajdiga, Partizan Sodražica, drugi je bil Branko Obranovič, Partizan Kočevje, tretji pa Ivan Kapš, Partizan Kočevje. Prvi trije tekmovalci so prejeli lepe spominske diplome.
Zadnji dan Ribniškega festivala pa so si številni ljubitelji športa lahko ogledali tekme za točke. Na sporedu je bila namreč odbojkarska in nogometna liga. Tako so odbojkarji ribniškega Partizana nesrečno klonili Staremu trgu, večnemu rivalu za tretje mesto. Domačini so že vodili z 2:1 v setih in tudi četrti set so imeli tako rekoč dobljen saj so vodili z 14:12, a so ga kljub temu izgubili z rezultatom 16:14. V petem nizu pa so zelo popustili in ga izgubili ter tako izgubili možnost za dosego tretjega mesta.
Mnogo uspešnejši so bili nogometaši, ki so z lahkoto premagali NK Slivnico iz Cerknice z visokim rezultatom 7 :0. NK Borac je na tej tekmi igral z nekoliko pomlajeno ekipo, ki je pokazala res lepo in požrtvovalno igro. Domačini so bili ves čas v premoči in so povsem nadigrali nasprotnika in bi lahko dosegli še boljši rezultat, če bi napad znal realizirati vse žoge. Najboljši od domačinov je bil Lesar, ki je dal tri gole. Strelci pa so bili še Karpov (1), Stankovič (2) in Sandor 1 gol. Igro je dobro sodil sodnik Koleta iz Kočevja.
Tako se je končal zadnji dan Ribniškega festivala na športnem polju. Mnogi športniki, ki so v teh dneh bili gostje domačinov, so odhajali iz Ribnice veseli, drugi pa žalostni. Vendar so vsi odnesli iz tega prijaznega kraja mnogo spominov, ki jih ne bodo tako hitro pozabili. S športnimi tekmovanji so doprinesli k še večji pestrosti festivalskega programa, ki je bil bogat in dobro izveden. Zato gre zahvala vsem športnikom, ki so v teh dneh obiskali Ribnico, kakor tudi domačinom, ki so jih gostoljubno sprejeli in se športno pomerili z njimi.
M. M.
S kolesom v smrt
V petek, 15. septembra ob 17.30 uri se je v Dolgi vasi pri Kočevju zgodila težka prometna nesreča. Stjepan Vabeč, sezonski delavec, star 24 let, doma iz Čakovca, se je pripeljal na dvokolesu iz dvorišča hiše št. 59 v Dolgi vasi na cesto II. reda Kočevje—Reka. Na vožnji je zadel z dvokolesom v prvi del prikolice tovornega avtomobila tako nesrečno, da je obležal mrtev.
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA, 23. septembra
5.00—8.000 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Hitri prsti — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki — 10.15 S sprejemnikom na dopust
—	12.00 Slovenske narodne poje
Peter Zbilj — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester LM — 12.45 Vesela godala — 13.30 Glasbeni desert —	14.00
Petintrideset minut ob zabavni glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Divertimento za klavir in orkester — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Dvajset minut z velikimi orkestri — 16.40 Poje Ljubljanski komorni zbor —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15 Zabavni orkester RTV Beograd
—	17.30 Po kinu se dobimo —
16.00	Prgišče iz Rossinijevih oper
—	18.30 V vedrem tonu — 18.45 Okno v svet — 20.00 V doma-
čem tonu — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba.
NEDELJA, 24. septembra
6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Igra češka godba — 7.35 V tričetrtinskem taktu — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Zabavni orkester RTV Beograd — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.47 Štiri skladbe za klavir —
10.00	Še pomnite, tovariši... 10.30 Po naši lepi deželi — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Povest o generacijah — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lepe melodije — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Majhen glasbeni mozaik — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki za vse —
21.00	Športna poročila — 21.10 Simfonija št. 3 v Es-duru — 22.15 Plesna glasba —	23.05 Nočni
operni koncert.
Dve iz Predgrada
Krajevni odbor v Predgradu je imel preteklo nedeljo sestanek. Med drugim so na sestanku sklenili, da bodo pot iz Vedra do Debelega vrha, ki je zelo zanemarjena, popravili s prostovoljnim delom.
Lovska družina iz Predgrada je priredila zadnjo nedeljo pri lovski koči v gozdu Grahšica veselo lovsko zabavo. Pred začetkom zabave so priredili krajši lovski pogon.
š. J.
Ne trošimo vode po nepotrebnem!
V zadnjih dneh je bilo med ljudmi v Ribnici in Kočevju precej kritike glede preskrbe z vodo, ki jo večkrat ni bilo. Uredništvo Novic je zaprosilo Vodno skupnost Kočevje— Ribnica, da pojasni to vprašanje. Dobili smo naslednji odgovor:
Z otvoritvijo vodovoda za Kočevje in Ribnico problemi obojestranske vodopreskrbe še niso rešeni. Ostali smo komaj na pol poti. Dobili smo možnost za preskrbo vode tako za Ribnico kot za Kočevje. Ker se voda črpa iz zajetja naravnost v cevi je velika bremenitev črpalk, kakor tudi za azbestno-cementno ve-zalno cevje in še bolj za krajevno vodovodno omrežje. Pri direktnem črpanju vode v cevi je potrebno najmanj vsakih osem ur obratovanja črpalke zamenjati, podmazati in spraviti v pogon rezervne. Večkrat prihaja do slabe napetosti v električnem napajalnem omrežju in do izpada toka; vse to povzroča pri vsakem novem zagonu črpalk velike sunke v ceveh, pri večjih presledkih tudi izpraznitev cevi (zaradi vakuma), ki se napolnijo z zrakom, ki preprečuje pretok vode.
Za sigurno vodopreskrbo je
13. septembra je praznoval 50 rojstni dan dosedanji tajnik Občin. LO Kočevje in zaslužni javni delavec Peter Šobar. Rodil se je 1911. leta v Bukovici pri Ribnici kot deveti otrok v delavski družini.
Prave, brezskrbne mladosti ni imel, kajti še kot šolar se je moral zaposliti v Opekami (1922). V Opekarni je delal ves čas do druge svetovne vojne. Leta 1931 je vstopil v URS (Udruženje rad-ničkih sindikata Jugoslavije), 5 let kasneje pa je postal predsednik delavske organizacije v Ribnici. Zaradi napornega fizičnega dela in dela v organizaciji je po enem letu težje zbolel. Ko se je pozdravil, je 1940. leta organiziral delavsko napredno organizacijo pod vodstvom KP.
Zaradi naprednega delovanja v delavski organizaciji je bil pri oblasteh bolj slabo zapisan in so ga od 1938—41 poklicali 14-krat na orožne vaje. Tudi pričetek vojne je dočakal pri vojakih.
V KP je bil sprejet decembra 1941, kandidat za sprejem pa je bil že od kapitulacije stare Ju-
treba čimprej zgraditi potrebne vodne rezervoarje za Ribnico in Kočevje na Obrhu. Tako bodo vse nevšečnosti odpadle in bo voda stalno dotekala v zadostnih količinah v oba področja. Letos je še bolj prišlo do izraza, da so nujno potrebne čistilne naprave vode na Obrhu. Po vsakem večjem dežju je bila voda v zajetju in v celotnem jezerskem področju Obrha umazana in kalna, kar je včasih trajalo tudi po teden dni.
Zadnja suša v avgustu in septembru je povzročila še večje težave z vodo v naših izvirih, tako tudi na Obrhu. Nivo vode v zajetju je upadlo. Črpalke so po eno do dveurnem obratovanju prenehale delovati, ponovna vključitev je bila možna spet po eno- do dve-urnem postanku. V tem času ko so črpalke stale, je zrak uhajal v cevi in oviral pretok vode še po zagonu črpalk. V nočnem času se je morala vo-
goslavije. Takoj po okupatorjevem prihodu v naše kraje je tudi pričel delati v OF in organizirati prve terenske odbore v Opekarni in v zapadnih vaseh Ribniške doline. 9. maja 1942 so ga Italijani zaradi izdajstva aretirali in odgnali v internacijo v Gonars in na Rab. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov in odšel v partizane.
Decembra 1946 je bil demobiliziran kot oficir. Prvo službo v osvobojeni domovini je nastopil v Tajništvu za notranje zadeve na OLO Kočevje, kjer je ostal do 1950. leta. Nato je bil eno leto na ministrstvu za notranje zadeve, nato poverjenik za notranje zadeve pri OLO Trebnje. Od 1952 do 1954 je bil na tajništvu za notranje zadeve v Kočevju, nato eno leto načelnik oddelka za gospodarstvo OLO. Za tem je prevzel posle tajnika OLO in kasneje ObLO Kočevje, . pred kratkim pa je postal urednik »Novic«.
Tov. Šobar je ves čas aktivno delal tudi v ostalih organizacijah. Ob njegovi 50-letnici mu želimo pri njegovem delu še mnogo delovnih in osebnih uspehov.
da nabirati v zajetjih, da se ni prehitro izčrpala in smo si vodo zagotovili za naslednji dan. Kriza je prišla do vrhunca v soboto 16. in smo morali v nedeljo 17. septembra s posebno barije-ro — jezom zajeziti na Obrhu vso jezersko gladino in s tem dvignili obstoječi vodostaj za maksimalno možnih 30 cm, da smo vodo lahko črpali. Težave z vodo bodo obstojale še tako dolgo, dokler bo trajalo sušno vreme, ker nizek vodostaj vpliva na zmanjšano možnost vodopreskrbe v vseh drugih vodovodih; tako je to razumljivo tudi za naš vodovod na Obrhu. Težave z vodo so v Predgradu, Dolu, Livoldu in celo na vodovodu Potok-Vas. Ko bo vodovod dograjen tako kot je potrebno, bodo odpadle te težave z vodopreskrbo, da ne bo več teh motenj.
Trenutna investicijska dela pri dograditvi vodovoda se sedaj izvajajo v Kočevju na izgradnji dodatnega rezervarja za 500 m3 in na podlaganju vezalnega cevovoda iz novega rezervoarja po Podgorski ulici, kar bo predvidoma gotovo spomladi 1902. Med tem časom bodo gotovi načrti za nujno potrebne rezervarje in čistilne naprave na Obrhu.
V našem delu ugotavljamo tudi to, da prebivalstvo brez čuta odgovornosti troši vodo. Zalivajo vrtove, perejo avtomobile z tekočo pitno vodo, kar je v tej krizi z vodo nepravilno. Z merjenjem ugotavljamo zvišano porabo vode za 25—30 odstotkov, kar dela težave pri nepopolno dograjenem vodovodu celo v normalnem obdobju. Razumeti moramo, da Kočevja že normalno pri eni napajalni cevi 150 mm ne moremo napajati pri vseh polnih rezervarjih. Vodopreskrbo bomo rešili z razumevanjem vseh, potrošnikov vode tako v industr. in gospodinjstvih. Vsakdo naj z razumevanjem težkega položaja, v katerem se nahajamo, troši vodo racionalno, da ne bomo prisiljeni začeti z redukcijo.
UMRL JE MAVROVICEV OCE
V Slavskem lazu je nenadoma umrl 84-letni Martin Mavrovič, ki je bil do zadnjega zdrav in krepak možak. Za družino je njegova smrt velik udarec, saj je kljub starosti opravljal najtežja kmečka dela. Žena in hčerka že več let bolehata in ne moreta delati.
Pokojni Mavrovič je bil vesele narave. Med NOV je bil dober prijatelj partizanov in je po svojih močeh pomagal NOV, zato so se borci pri njemu radi oglašali. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj mu bo lahka domača zemljica.
M. M.
Slovenski oktet v Sodražici
Pojoča skodelica
Neka japonska tovarna porcelana je prinesla na trg svojevrstni izum. Tovarna prodaja namreč skodelice za kavo, ki zaigrajo pesmico, brž ko jo privzdignete s krožnika. Skodelica velja v našem denarju 300 din. Neka velika trgovska hiša v ZDA je že naročila 50.000 komadov pojočih skodelic.
VREMEH
Prevladovalo bo lepo vreme, le okrog 27. oktobra bodo prehodne padavine.
Za zaključek ribniškega festivala je v torek 19. t. m. zvečer gostoval v Sodražici Slovenski oktet. Poslušalcev je bilo zelo veliko. Koncert je obsegal štiri dele: Prvi del je obsegal pesmi raznih narodov iz 16. stoletja, med njimi tudi črnsko duhovno pesem »Globoka voda« ter pesem »Glej kako umira pravični«, našega rojaka in velikega skladatelja Gallusa Petelina. V drugem delu programa so bile pesmi slovanskih narodov, v tretjem pesmi jugoslovanskih narodov iz Makedonije, Dalmacije in »Dubrovniški ples«, v četrtem pa so bile na sporedu slo-
venske narodne pesmi. Za zaključek koncerta so dodali še ribniško »Sm Ribnčan Urban« ter na posebno zahtevo občinstva, ki je izvajanja pevcev burno pozdravljalo, še pesem »Žabe«.
Številni poslušalci so bili z izvajalci zelo zadovoljni in želijo, da bi ob priliki spet prišli v Sodražico. V imenu občinstva se je pevcem Slovenskega okteta za izredno doživetje zahvalil tov. Evgen Ivanc in jim podaril v spomin ribniški šopek.
Po koncertu je bil v gostišču »Majolka« prijeten družabni večer.
I.
Reflektorji so ugasnili;
Reflektorji prvega Ribniškega festivala so ugasnili, obrnila se je zadnja stran programa. Preostane nam samo še povzetek, zbrati moramo misli in želje, ki so se nam porodile med festivalom. Toda naj bo tako ali tako, festival je bil za Ribniško dolino nekaj novega in je zapustil mogočne sledove, ki jih bodo morali prihodnji festivali še poglobiti.
Dejali smo mogočne sledove! Prireditev je bila za Ribnico mejnik v gospodarski in kulturni rasti, v prihodnje pa bodo od festivala do festivala delali načrte in pregledovali izpolnjevanje le-teh. Prepričani smo, da se bodo letošnjim otvoritvam obratov na LIP, v Kovinskem podjetju, Hrastu, Opekarni in Žičnici pridružile prihodnja leta nove otvoritve, novi obrati, ki bodo iz leta v leto zaposlovali večje število delavcev in vedno odločneje sodelovali pri izpol-
Proslava
V	počastitev krajevnega praznika Velike Lašče so v nedeljo 17. septembra priredile krajevne organizacije ZB in SZDL v Robu slavnostne prireditve.
Predavanje
o beograjski konferenci
V	petek 19. septembra je bilo v Kočevju dobro obiskano predavanje o Beograjski konferenci šefov izvenblokovskih držav. Predaval je tov. Štular iz Ljubljane, ki je v poljubnih besedah orisal organizacijske priprave za konferenco, politični pomen in odmev jasno postavljenih načel v borbi za mir, ki ga je konferenca dosegla po svetu. Enotnost stališč vseh sodelujo-čih državnikov do mednarodnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanj je tisti svetovni cilj miroljubnih ljudi vsega sveta, ki daje upanje, da človeštvo ne bo šlo v novo vojno. V tem je konferenca dosegla svoj največji uspeh.
njevanju letnih planov gospod, organizacij.
Reflektorji so ugasnili in s tem naznanili začetek nečesa novega za ribniško komuno ... Ribnica se je te dni polepšala, vendar si je vsakdo želel, da bi bila še lepša. Upajmo, da bo v kroniki omenjena samopostrežna trgovina kmalu odprta, da bo stolpnica kmalu zrasla iz zamišljenih temeljev, da se bodo dela pri obnovi gradu še nadaljevala in, končno, da bi enkrat v prihodnjih letih lahko priso-
v Robu
Ljudje v Robarski dolini so v času NOB veliko doprinesli v boju za našo svobodo. V Rutah so okupatorji požgali cele vasi, veliko ljudi so odpeljali v internacijo. Krvava peč je bila požgana do kraja. V dolini Roba je bilo veliko borcev in aktivistov.
V vasi Mački so v nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim borcem in aktivistom. Govoril je Jože Arko, ki je spominsko ploščo tudi odkril. Tudi v Podhoj-nem hribu so odkrili spominsko ploščo. Govoril je Slavko Pur-kart in ploščo odkril. Na teh prireditvah je sodeloval tudi mladinski pevski zbor in recitatorji iz Velikih Lašč pod vodstvom tov. Nika Valjcvca. Z organizacijo prireditve, pevskim zborom in recitatorji so bili udeleženci zelo zadovoljni.
Popoldne so se udeleženci proslave zbrali na vrtu pri zadružnem domu v Robu, kjer so obujali spomine na težke, a slavne dni NOB, mladina pa je ob zvokih godbe zarajala.
stvovali tudi festivalski beneški noči na Bistrici!...
Organizatorji so se dobro izkazalo. Priznati je treba sicer, da je bilo v zadnjih dneh precej živčnosti in so prav ihtavo hiteli, da bi postorili vse, kakor je treba. Toda to je razumljivo, kajti ta festival moramo smatrati kot odskočno desko in koristno šolo za organizatorje prihodnjih festivalov. Priznati moramo tudi, da prirojena ribniška iznajdljivost in organizacijska sposobnost tudi tokrat nista zatajili; da, celo vreme ni zatajilo!
In naprej? Letošnji festival je pokazal, da je marsikaj, če ne vse, odvisno od dobre in učinkovite reklame! Misel, poslati »živo reklamo« v Ljubljano in druge kraje, je bila posrečena in je verjetno precej vplivala na številen obisk, prav tako pa verjetno tudi skrbno sestavljen in precej bogat kulturni program. Vendar v bodoče ne bi smeli ostati le pri tem in samovšečno počivati na lovorikah letošnjega festivala! Zavedati se je treba, da bodo z vsakim festivalom rasle tudi potrebe obiskovalcev po še pestrejšem, kvalitetnejšem programu, tako da obiskovalci prihodnjega festivala ne bodo odhajali razočarani... Vest o ribniškem festivalu se mora razširiti, poznati ga morajo povsod tako dobro kot šegavega Urbana. Spoštovati mora tradicije domače obrti, da bo zopet dobila mesto, ki ji pripada. To lepo potrjuje tudi ustanovitev narodopisnega muzeja, ki je za Ribnico bogata pridobitev in si ga bo vsakdo rad ogledal...
Reflektorji so ugasnili, prižgali pa se bodo prihodnje leto ob tem času. Prepričani smo, da se nam bodo tudi tedaj pokazali Ribničanje v tako lepi luči kot letos in da bodo tudi sami lahko z zadovoljstvom ugotovili: Da, letos smo pa res veliko napravili!
F. G.
Terenska ocenjevalna
V okviru občinskega praznika Kočevje prireja Avto moto društvo Kočevje 1. oktobra »Terensko ocenjevalno vožnjo« na relaciji Kočevje-Knežja lipa-Nem-ška loka-Koprivnik in Kočevje. Pravico do udeležbe imajo vsi vozniki motornih vozil iz področja občine Kočevje.
Tekmovanje v točnosti vožnje
bo v naslednjih skupinah:
1. za mopediste, 2. za motoriste in 3. za avtomobiliste.
Udeleženci tekmovanja prejmejo do desetega mesta diplome.
Za osvojeno prvo mesto iz posameznih skupin prejme tekmovalec prehodni pokal. Tekmovalci, ki bodo osvojili prva tri
vožnja
mesta, in to iz vsake posamezne skupine, bodo prejeli denarne nagrade v skupnem znesku
42.000	dinarjev.
Prijave sprejema pisarna Avto moto društva Kočevje, Trg 3. oktobra 5, do vključno 30. septembra t. 1. Podrobnejše informacije dobite v pisarni AMD Kočevje.

»♦♦♦♦♦*
«
Zoe je nagrbančila obrvi. »O čem pa govorite?« je rekla, čeprav ni nameravala ničesar vprašati, ker se ji je zdelo, da bi sleherno vprašanje prizadelo njeno dostojanstvo. Pa ji je vprašanje kar samo zdrknilo z jezika.
»O škandalu,« ji je pojasnil. »Taka reč za velik naslov na prvi strani v listih. Zlasti revije bi bile pripravljene veliko plačati.«
»Ne razumem,« je rekla Zoe. »Kaj naj imam jaz opraviti z vse mtem? Kako bi mogla vaša žena imeti kakšno reč, ki bi zanimala mene?« Glas ji je drgetal. V grlu jo je stiskalo, najraje bi bila zavpila: »Ne odgovarjajte na to vprašanje!« Vendar je molčala.
Chris Bond je postajal nestrpen: »Dobro veste, kaj imam v mislih, nikar se ne pretvarjajte! Beverly ni za zabavo spala pri vašem starem možu. Imam slike in pisma, ki bi jih listi...«
Zoe je zaprla oči. Odprla je usta, besede pa so ji obtičale v stisnjenem grlu. Lovila je sapo in hkrati slišala lastni glas, ki ji je hreščeče silil iz grla:
»Lažete! Lažete, prašič umazani! Moj mož se ni nikoli menil za druge ženske. Moj mož...«
Chris Bond sc je hripavo zasmejal. Zoe je čutila, kako se ji je srce prvi trenutek ustavilo, potem pa je začelo divje utripati. Za hip jo je obšla strašna želja, da bi ji srce obstalo za zmeraj. Zavedala se je, da gre to pot za resnični svet in za resnično življenje, ne za igro, v kateri bi si lahko po mili volji krojila vlogo. Chris Bond ji ni povedal pravzaprav ničesar novega, zakaj na tihem je že dolgo vedela, da resnica mora biti drugačna.
»Ne,« je zavreščala. »Ne! To ni res! Vem, da ni res! Vem, da ni res! Tega mi ni storil!«
Bond se je ujezil. »Spet se pretvarjate,« ji je vrgel v obraz. »Poznam take ljudi. Nič niste boljši od drugih, le znajdete se. To pot pa ne bo šlo. Ne morete me prisiliti k molku. Denar potrebujem, dali mi ga boste. Ce ne, se bom malce razgovoril o dedcu, ki je hodil prenočevat v mojo spalnico.
Prvi trenutek je sicer hotel utihniti, pa so mu besede kar same vrele iz grla, ker se ga je že lotval obup. Žensko je novica očitno preveč pretresla, da bi prisluhnila njegovim nadaljnim besedam. Položaj mu je začel uhajati iz rok, prav kot dopoldne pri Pollardu, prav kot kasneje pri Me Crccryju. Najbrž nimam niti vajenskih sposobnosti za izsiljevalca, je pomislil.
»Ce mi ne daste tega denarja, in sicer čimprej,« je odsekano rekel, »se bo Herrickovo ime pojavilo na prvih straneh vseh listov v deželi.« To je rekel, hkrati pa se je že začel obupan ozirati po sobi.
Na mizici pri vratih je opazil telefon na dolgi vrvici. Vzel ga je v roke in ga pomolil Zoe. »Takoj lahko telefonirate svojemu možu,« ji je malone ukazal. »Povejte mu, sam naj odloči. Pet tisočakov, ali pa bom pokazal zbiralcem škandalč-kov sliko, na kateri sta on in Beverly v postlcji.«
Zoe se je vrnila k njemu. »Ven iz moje hiše.« je siknila skozi zobe. »Ven, ven, pri priči!«
»Gospa Herrick, svarim vas ...«
Zoe je iztegnila roko pod blazino. Njem prsti so začutili nekaj trdega. Zgrabili so, roka se je skrčila in zamahnila proti njemu. Chris Bond se je zadnji trenutek izognil zrcalu v težkem srebrnem okviru. Trenutek potem so se od stene odbili stekleni drobci.
»Gospa Herrickova, pustite to! Menda vendar ne boste...«	,
Njena roka je sunkovito zgrabila telefonsko slušalko. »Policijo bom poklicala! Pojdite! Ven, dokler je še čas!« Naglo je njen prst vrtel številčnico, njene oči pa so divje strmele vanj.
Bond je vedel, da mu je spodletelo. Skočil je k vratom in jih s treskom zaprl za seboj, trenutek kasneje pa so njegovi nagli koraki že odmevali po stopnicah.
Zoe je gledala za njim, potem pa je odložila slušalko in dolgo strmela predse. Počasi jo je začela kuhati silna jeza. Spet je telefonirala.
»S svojim možem bi rada govorila,« je rekla tajnica. »S Herrickom, da! Pa kmalu!« Ko se je Philip oglasil pri telefonu, je bil njen glas tak, da bi ga niti sama ne spoznala. »Takoj pridi domov! Takoj, da! — Pusti tisto reč, takoj pridi! Pokliči taksi in pridi!« Njegova zaskrbljena vprašanja je prekinilo škrtanje v telefonski slušalki. Zoe ni hotela več razpravljati.
Zunaj je lilo. Chris Bond se je stisnil pod drevo na najbližji avtobusni postaji. Visoko si je zavihal ovratnik, vtaknil roke v žepe, upognil ramena in se začel prestopati po mokrem pločniku. Najbrž bo najbolje, da pospravim, kar premorem, in pri priči izginem iz mesta, si je rekel. Danes pač ni bilo sreče...
18
Zahajajoče sonce je škrlatno pobarvalo robove nevihtnih oblakov, ko si je Gray zapisoval vsebino pomenka s svojim zadnjim pacientom. Že je hotel prižgati namizno lučko, ko so se zunanja vrata sunkovito odprla. Trenutek potem so odskočila vrata v njegovo ordinacijo.
Gray se je zazrl v bled, potni obraz Philipa Herricka. Kravato je imel po strani, dežni plašč pa odpet, tako da je bila njegova siva obleka polna temnih sledov deževnih kapljic. Privihral je k mizi in ploskoma udaril z dlanjo po plošči.
»Prekleto, preveč si dovoljujete,« se je zadihano oglasil.
Gray je odrinil stol in se zastrmel v razburjenega Herricka.
»Kaj pa je?«
»Tožil vas bom,« je bruhnilo iz Herricka, »vaše ime bodo obltili vsi listi v deželi. Kaj za. vraga ste natvezli moji ženi?«
To pot Gray ni skušal odgovarjati. Pazljivo je prisluhnil.
»Ali ste vi poslali izsiljevalskega Bonda k moji ženi?« ga je vprašal Herrick.
Molče je Gray odkimal, s Herrickovega obraza pa še vedno ni umaknil poglede.
(Se nadaljuje)