ORGANIZIRANJE SLOVENSKIH
UČITELJEV NA ŠTAJERSKEM
OD 1869 DO 1918
ALENKA KAČIČNIK-GABRIČ
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENSKI
ŠTAJER
Na Štajerskem so v začetku 70. let 19. stole-
tja kot gobe po dežju nastajala okrajna učitelj-
ska društva. Ta so združevala učitelje in učite-
ljice le po posameznih okrajih, širše pa ne.
Slovenskih učiteljev na Štajerskem je bilo
okoli 300, delovali so na slovenskih šolah, to
je na šolah, ki so imele za učni jezik slovenšči-
no. Učitelji so se zavedali, da z novim držav-
nim osnovnošolskim zakonom nastopa čas
večjih sprememb v šolstvu, zato bi svoje inte-
rese lažje uveljavljali združeni kot pa vsak po-
samezno. Zaradi spremembe učnega sistema
so pripravljali nove učne načrte, ki pa jih
»bode treba našim slovensko-štajerskim raz-
meram ugodno preustojevati; prišlo bode na
versto vprašanje o učnih knjigah za naše slo-
venske šole, tako tudi pitanje o imenovanju
učiteljev, o razmerji učitelja nasproti krajnim
šolskim svetom itd.«i
Slovenski učitelji na Spodnjem Štajerskem
so izkoristili leta 1867 izdani zakon o dru-
štvih. Ta je,odpravil dotedanjo določbo, da so
prepovedana društva, ki posegajo na področje
zakonodaje ali javne uprave in s tem tudi uči-
teljem omogočil združevanje.2 Tako je kot
eno izmed prvih nastalo Učiteljsko društvo za
slovenski Štajer, ki ga je cesarsko-kraljevo na-
mestništvo v Gradcu potrdilo s .slovenskim
odlokom 26. aprila 1874.3 Svoj nastanek so
utemeljili: »Treba marveč, da ima učitelj pri
šolstvu veljaven glas, da ima potrebno samo-
stalnost, da nej mertvo orodje v rokah šolskih
poveljnikov. Zato pa treba večjega društva, ki
zastopa in vodi posamezne moči, ki združeno
odločuje o vseh važniših zadevah, ker še le
taki sklepi imo vrednost in veljavo.«^
Ustanovnega zbora se je udeležilo kakih 70
štajerskih učiteljev. Že pred nastankom Uči-
teljskega društva za slovenski Štajer je v Grad-
cu obstajal Lehrerbund, ki je sicer »koristna
naprava graških učiteljev, vendar«, kot pravi
spet Slovenski učitelj, »oni ne poznajo naših
razmer, ne vedo za naše potrebe, še manje za
sredstva, s katerimi bi se pomagalo slovenske-
mu šolstvu na spodnjem Štajerji. Slovensko
učiteljsko društvo v Ljubljani je skoro preod-
daljeno, da bi njegovo delovanje na slovenske
šole pri nas zadosta upHvalo.«5
Še dodatni vzrok za nastanek tega društva
pa je bilo kljubovanje nemškim učiteljem na
Spodnjem Štajerskem: »Daje bilo tega novega
društva na slovenskem Štajerji treba, pokazali
so nam lansko leto nemški učitelji sami. Os-
novali so namreč takrat učitelji mariborske
okolice svoje društvo. Nemški učitelji pa so to
tako razumeli, kakor bi se bilo osnovalo uči-
teljsko društvo za ves slovenski Štajer, in bili
so zarad tega jako serditi za slovensko-
štajerske učitelje. S pobijanjem društva, kate-
rega še nej bilo, kazali so nam, da ono za nas
nebi bilo brez pomena. Sicer pa imo tudi uči-
telji na severu naše dežele svoje društvo za
gornji Štajer, zakaj bi se pa torej tudi mi
slovenski učitelji ne združili v celoto?«^
Duša vsega učiteljskega gibanja na Spod-
njem Štajerskem v sedemdesetih letih je bil
Ivan Lapajne, založnik Slovenskega učitelja in
ustanovitelj Učiteljskega društva-za slovenski
Štajer. Program novo nastalega društva, ki je
takoj sprejelo novo šolsko zakonodajo, je ta-
' kole predstavil: »Borili se bomo proti dvema
strankama. Ena jemlje šolstvu narodno podla-
go, druga je iz principa sovražnica novih šol-
skih postav.«7 Društvo je v bistvu reševalo
slovenske učitelje pred alternativno izbiro, ali
naj se odločijo za slovenske klerikalce kot »so-
vražnike novih šolskih postav«, in katerim je
pripadalo Močnikovo Slovensko učiteljsko
društvo v Ljubljani, ali za nemške liberalce, ki
pa »jemljejo šolstvu narodno podlago«.
Učiteljsko društvo za slovenski Stajer se je
osnovalo okoli glasila Slovenski učitelj. Glasi-
lo se je prvo leto izhajanja, to je leta 1873,
imenovalo s celim imenom Slovenski učitelj,
list za učitelje, odgojitelje in šolske prijatelje,
leta 1874, ko je nastalo Učiteljsko društvo za
slovenski Štajer, pa je postalo društveni časo-
pis: »Časnik izdavati, zlasti slovenski časnik
pa je za poedinega vsakako negotovo podvze-
tje. Povsod se v enaki namen moči združujo.
In tudi Učiteljsko društvo za slovenski Šta-
jer ima v pervi versti to nalogo, da izdaja šol-
ski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih uči-
teljev po Slovenskem, zlasti pa po Štajerskem.
Ker bode nadalje to društvo edino na sloven-
skem Štajerji, ki se bode po vsej tej pokrajini
razprostiralo, ker bode odločno narodno, za-
voljo tega zasluži gotovo podpore od vseh slo-
venskih domoljubov. Saj druga društva (čital-
nice, politična društva) so po večjem utihnila
in učiteljske in šolske zadeve pa vendar veliko
več zanimajo učitelja in neučitelja. Zavoljo
tega želimo, da bi se našemu društvu pridruži-
li ne le samo učitelji slovenskega Štajerja,
marveč, da bi to novo podvzetje podpirali uči-
telji in šolski prijatelji po vsem Slovenskem.
Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po
36
večji omiki svoji in svojiii sorojakov; z večjo
omiko bomo pa dospeli tudi do večjega mate-
rijelnega blagostanja in do večjega napredka.
Temelj vsej omiki je pa narodno šolstvo, to
pospeševati naj bi bila tudi slovenskega do-
moljuba perva dolžnost.«^
Tudi pravila, po katerih je društvo delova-
lo, so objavili v Slovenskem učitelju.9 Prav
tako so v njem objavljali vso tekočo proble-
matiko, sklice, poteke in sklepe občnih zbo-
rov, razpise služb, posebej pa so se ukvarjali s
problemom poučevanja in učnih vsebin. Ob-
čni zbor so sklicevali enkrat letno. Prvi občni
zbor je bil 21. in 22. septembra 1874 v
Mariboru. 10 Obravnavali so šolsko problema-
tiko, dopolnili pravila Učiteljskega društva za
slovenski Štajer, za prvega predsednika dru-
štva so izbrali gospoda Lapajneta. Prvi sedež
društva je bil v Ljutomeru. ' i
Drugi občni zbor je bil 5. oktobra 1875 v
Celju, predsednik je ostal gospod Lapajne, se-
dež društva pa Ljutomer, »tam kder je duša
vsega podvzetja in kjer je glavna moč vsega
delovanja, namreč v Ljutomeru.«'2 Na dru-
gem občnem zboru so se po ureditvi vseh teh-
ničnih vprašanj, ki se dotikajo društva, lotili
vprašanj šole in pouka. V prvi točki so obrav-
navali drugi deželni jezik v šolah, za kar pa ni
bilo dovolj podatkov. Sklenili so o tem po-
vprašati deželni šolski svet. ' 3 Druga obravna-
vana točka so bile čitanke za slovenske šole. 14
Teh v slovenskem jeziku ni bilo, oz. vse, ki so
jih imeli, niso zadovoljile. Napisali so že veli-
ko prošenj vladi za zadovoljivo število ustrez-
nih čitank za slovenske šole, vendar do takrat
ni bilo uspeha. Na zborovanju so sestavili
koncept novih čitank za slovenske šole. Gos-
pod Ivan Kunstič je predlagal, da bi se štajer-
ski deželni šolski svet povezal z deželnimi šol-
skimi sveti v Celovcu, Ljubljani in Gorici in
bi skupaj izdelovali šolske čitanke.'5 Največji
problem pri izdaji le-teh je bila namreč prav
neenotnost slovenskih učiteljev. Predlogu
Učiteljskega društva za slovenski Štajer, da
ustanovijo Slovensko šolsko matico, ki bi skr-
bela za izdajo slovenskih šolskih knjig, je na-
mreč nasprotovalo strogo klerikalno usmerje-
no Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. 16
Naslednja točka obravnave je bilo kmetijstvo
v šolah, nato disciplina. 17 Po zaključku zbo-
rovanja so se udeleženci zbrali na kosilu v
dvorani Pri belem volu, popoldne je sledil
ogled Celja, zvečer pa še veselica. 18
Tretji občni zbor so imeli 16. avgusta 1876
na Ptuju. Pregledali so delovanje društvene
blagajne, za pregledovalce računa so izvolili
gospode Štrenklja, Štuhca in Kosija.l9 Sprego-
voril je gospod Romih in pograjal, da niso
sklicali zborovanja v času šolskih počitnic, in
to, da se »društveni organ Slovenski učitelj v
politiko vtika in prinaša polemike. Govornik
želi imeti v tem listu več učilnih poskusov.«20
Predsednik in sedež društva sta ostala ista.2i
Četrti zbor naj bi bil v torek 18. septembra
1877 v Brežicah, vabilo je bilo objavljeno sku-
paj z dnevnim redom,22 vendar so že v nasled-
nji številki zbor odpovedali. Za vzroke so na-
vajali okrajne društvene zbore v istem času,
37
počitnice, največji vzrok pa je bil strah pred
ukrepi oblasti, pri katerih je bilo delovanje
društva nezaželjeno. Tega leta občnega zbora
ni bilo, s številko 24 pa je Slovenski učitelj ne-
hal izhajati: »Slovenski učitelj bode s prihod-
njo (24. številko) prenehal izhajati. Zakaj?
Eden vzrok je ta, da imamo Slovenci za obilo
svojih časopisov premalo materialnih sred-
stev, a društvene moči premalo uporabljuje-
mo za-se, one ali mirujejo vsled strahu pred
sedanjim vetrom, ali pa jih obračamo v korist
tujščine. S tem, da bode naš list prenehal,
utegne se pa stanje drugim našim časopisom
zboljšati, kar želimo posebno onim sloven-
skim listom, kateri šolske interese zagovarjajo.
Drugi vzrok temu je, da se je materialng sta-
nje Učiteljskega društva za slovenski Štajer
kot založnika zelo poslabšalo, in to vsled več-
kratnih konfiskacij, pravd in kazni (cenzura v
listu, o.p.) in velikega davka, katere so naš or-
gan zadele. Veliko denarja je omenjeno dru-
štvo utaknilo tudi v knjige, katere so našle na-
merodajnem mestu tako malo milosti in po
katerih so slovenski učitelji radi tega in radi
mlačnosti tako malo segli. K slabemu stanju
našega društva pripomogli so pa tudi oni slo-
venski učitelji, kateri so sicer list in knjige na-
ročevali in prijemali - toda malo nič plačali.
Zato je društvo prišlo v take razmere, da ima
društvo še veliko denarja pri naročnikih, a ža-
libog tudi veliko dolga v tiskarni. Radi tega pa
prosimo že danes, prav lepo, da se nam ves
zaostali denar v kratkem pošlje, kajti mi mo-
rarno svojo dolžnost nasproti tiskarni izpolni-
ti. Še drugi nalog temu, da s svojim delova-
njem prenehamo, je ta, da piha sedaj tako mr-
zel in suh veter za slovenske liste, slovenske
knjige, da se mora vse posušiti in zmerzniti,
kar ne dobiva dovolj moči in moče. No, možje
pa, kateri so bili glavni podporniki listu, so
vsled teh okoliščin prišli v zadrege, v neprilike
in tudi materialno škodo tako, da jim vsaj zdaj
ni mogoče ovijati se v plašč svojega domolju-
ba in braniti se mrzlemu, sušilnemu, severne-
mu vetru. Vsaj nas gg. učitelji menda razumo.
Več pa morebiti še prihodnjič povemo, ako
bomo smeli.«23
Slovenski učitelj je konec leta 1877 res ne-
hal izhajati, še v 24. številki, ki je bila njegova
zadnja, pa je zatrjeval, da to ne pomeni tudi
razpada Učiteljskega društva za slovenski Šta-
jer. Vendar, društvo ni več imelo svojega gla-
sila, okoli katerega je nastalo in ki ga je naj-
bolj trdno povezovalo, njegovo finančno sta-
nje pa je bilo bomo. Ko je nato Ivan Lapajne
odšel na Kranjsko, je nastopil čas sloge med
učiteljskimi društvi. Lapajne se je odpovedal
idejam in ^usmeritvi Učiteljskega društva za
slovenski Štajer, ter pustil na cedilu vse slo-
venske liberalne učitelje. Liberalno usmerjena
okrajna učiteljska društva so po letu 1875 za-
čela pristopati k Lehrerbundu, nemški uči-
teljski zvezi na Štajerskem, ki je imela sedež v
Gradcu. Učiteljsko društvo za slovenski Štajer
ni imelo več zaledja, iz katerega bi delovalo in
je razpadlo. Med Učiteljskim društvom za slo-
venski Štajer in med Zvezo slovenskih štajer-
skih učiteljev in učiteljic pa ni bilo nobene
povezave, le nekatere njune ideje so si v osno-
vi zelo podobne.
ZVEZA SLOVENSKIH ŠTAJERSKIH
UČITELJEV IN UČITELJIC
Učiteljsko društvo za slovenski Štajer je
imelo zelo kratko življenje, saj je nehalo ak-
tivno delovati že po treh letih delovanja (1874
- 1877). Zdaj slovenski učitelji na spodnjem
Štajerskem spet niso imeli organizacije, ki bi
jih povezovala. Obstajala so sicer okrajna uči-
teljska društva, ki pa so sama zase lahko le ži-
votarila, njihov glas pa se ni daleč slišal. Zato
so se začeli aktivno vključevati v Lehrerbund,
Štajersko učiteljsko zvezo (Steiermärkischer
Lehrerbund), kije imela sedež v Gradcu, usta-
novljena pa je bila oktobra 1871. Lehrerbund
je sprva skrival težnjo po hegemoniji nemštva
v svoji organizaciji. Ko pa so se vanj vključila
vsa spodnještajerska učiteljska društva, ni več
gledal na to, da so zdaj v njihovi zvezi tudi
Slovenci, ki imajo svoje posebne interese in
zahteve, šolstvo na področju, s katerega priha-
jajo, pa zahteva specifičen način reševanja.
Med člani so se jeli pojavljati nacionalni kon-
flikti, ki so povzročili, da so slovenska okrajna
učiteljska društva začela izstopati. Leta 1885
je kot prvo izstopilo Ptujsko učiteljsko dru-
štvo. Svoj izstop je utemeljevalo takole: »Vsaj
nemški kolegi za nas slovenske sotrudnike ka-
žejo le malo sodružne ljubavi ter smešijo to,
kar je jiam najdražje, najljubše: naš materin
jezik. Čemu tudi podpirati ljudi, ki ne umejo
takta in ki hlinijo kolegialnost le takrat, kadar
česa potrebujejo od slovenskega sobrata. Tu
pač velja: Svoji k svojim.«24
Leta 1887 je Ptujskemu sledilo še Ljuto-
mersko učiteljsko društvo. Celjsko in Mari-
borsko okoliško učiteljsko društvo formalno
sploh nista izstopili, pač pa že prej nista hoteli
izpolniti svojih obvez do Bunda in je tako
njuno članstvo samo ugasnilo. Kmalu so iz-
stopila tudi druga društva.25
V politiki so Slovenci uvideli, da se res vsak
drži načela: Svoji k svojim. Zato so štajerski
učitelji sprva mislili ustanoviti slovensko uči-
teljsko društvo samo za spodnjo Štajersko,
kakršno je bilo prej Lapajnetovo Učiteljsko
društvo za slovenski Štajer. Ta ideja je živela
med spodnještajerskim učiteljstvom še leta
1887, čeprav je ravno iz tega učiteljstva po-
novno izhajala pobuda za vseslovensko zdru-
žitev učiteljstva.26 Za ustanovitev Zveze slo-
venskih učiteljskih društev je prvi javno _na-
stopil Franc Kocbek, takrat podučitelj v Žal-
cu. Na zborovanju Celjskega učiteljskega dru-
štva v Celju je imel novembra 1887 obširen
38
referat, v katerem je prikazal nujnost takojš-
njega pristopa k delu. Celjsko učiteljsko dru-
štvo je njegove misli soglasno in v celoti osvo-
jilo in prevzelo nase obvezo, izvršiti vsa pri-
pravljalna dela. Bodoči zvezi so bile določene
sledeče naloge: potegovati se za šolske in uči-
teljske interese, ustanoviti društvo za sloven-
ske učitelje, postaviti Slovenski učiteljski dom
za obolele in okrevanja potrebne učitelje, iz-
dajati pedagoške knjige, skrbeti za dobro slo-
vensko mladinsko knjigo in osnovati svoje
društveno glasilo. Sestavo pravil, vsa organi-
zatorska in propagandna dela so na tem zbo-
rovanju poverili posebnemu odboru, v kate-
rem so bili že prej omenjeni Franc Kocbek,
podučitelj v Žalcu, Anton Brezovnik, učitelj v
Vojniku in predsednik Celjskega učiteljskega
društva, ter Armin Gradišnik, podučitelj v
Hrastniku.
Že leta 1888 je bilo vse pripravljeno za
ustanovitev zveze. Ustanovni občni zbor naj
bi se vršil v Celju. Zaradi ovir, ki so jih posta-
vljale avstrijske oblasti novo se snujoči organi-
zaciji učiteljstva vseh slovenskih dežel, v kate-
ri so videle nevarno panslavistično ustanovo,
je bila ustanovitev preložena in prenesena v
Ljubljano. 22. aprila 1889 so ustanovili Zve-
zo slovenskih učiteljskih društev. Za jijeno
glasilo je bil proglašen Popotnik.27 iz Štajer-
ske je bilo vključenih deset slovenskih učitelj-
skih društev.28 Zveza je delovala že 10 let, ko
seje vedno očitneje kazalo, daje za učitelje na
Štajerskem preoddaljena in ne pozna dobro
posebnih razmer na Štajerskem. Slovenješta-
jersko učiteljstvo, ki je bilo protiklerikalno
razpoloženo in se ni številčno vključevalo v
Slomškovo zvezo (ustanovljena 10. septem-
bra 1900 v Ljubljani kot trdna krščanska orga-
nizacija učiteljev, postala je vseslovenska,
vendar se na Štajerskem ni mogla usidrati), se
je organiziralo zase. Pobudo je dal Vekoslav
Strmšek, nadučitelj v Medvedjem selu, ki ga v
nekaterih dokumentih imenujejo tudi »oče
Zveze«.29
Pomagali so mu možje iz Celjskega učitelj-
skega društva, ki so bili prej med glavnimi
ustanovitelji Zveze slovenskih učiteljskih dru-
štev. V novembru 1900 je Armin Gradišnik
sklical v Celju sestanek predstavnikov sloven-
skih učiteljskih društev na Štajerskem, da bi se
vsa okrajna učiteljska društva povezala v Zve-
zo, ki bi kot enakopravna stopila v novo de-
želno učiteljsko organizacijo. Zamisel se je
uresničila dve leti pozneje, ko so 6. januarja
1903 v Celju ustanoviH Zvezo slovenskih šta-
jerskih učiteljev in učiteljic, ki seje leta 1909
preimenovala v Zvezo slovenskih učiteljev in
učiteljic na Štajerskem.30 z njo se je trdneje
povezalo vse slovensko neklerikalno učitelj-
stvo na Štajerskem. Ta slovenskoštajerska uči-
teljska organizacija, ki se ni ukvarjala samo s
stanovskimi in političnimi (protiklerikalnimi)
problemi, pač pa predvsem tudi s pedagoški-
mi vprašanji, je postala potem, ko se je osa-
mosvojila od nemškega Bunda, pomembna
usmerjevalka osnovnošolskega izobraževalne-
ga procesa in slovenjenja šolstva na Štajer-
skem pred letom 1918.
Osnovalni odbor je bil sestavljen takole -
načelnik: Armin Gradišnik, člani: Franc
Krajnc, Franc Ferlinc, Vekoslav Strmšek in
Franc Brinar. 31
PRAVILA
Prva pravila so bila potrjena 15. avgusta
1902,32 o zvezi pa pravijo tole: društvo se
imenuje in podpisuje Zveza slovenskih šta-
jerskih učiteljev in učiteljic. Namen zveze je
združitev vseh slovenskih štajerskih učiteljev
(učiteljic) in šolskih prijateljev, pospeševanje
družbenih in materialnih interesov učiteljstva
ter gojitev splošne, posebno pa pedagoško-
didaktične izobrazbe svojih članov. Svoj na-
men bodo dosegli tako, da bodo sklicevali
zborovanja po raznih krajih na Štajerskem ter
razpravljali in sklepali o dolžnostih in pravi-
cah učiteljstva, o vzgoji in pouku mladine ter
prirejali javna, splošna in poučna predavanja
in koncerte. V posebnih slučajih bodo na zbo-
re krajevnih učiteljskih društev pošiljaH svoje
govornike, višjim oblastem pa peticije in reso-
lucije. Podpirali bodo izdajo šolskih listov,
mladinskih spisov, prizadevali si bodo za
ustanovitev svoje ter šolskih in ljudskih knjiž-
nic in bralnih društev. Povezovali se bodo z
drugimi avstrijskimi učiteljskimi društvi.
Vzdrževali se bodo sami iz letne članarine
članov Zveze.33 Za uradni sedež društva so
določili Celje.34
Pravi člani so lahko bila vsa slovenska uči-
teljska društva na Štajerskem ter posamezni
učitelji in učiteljice, ki sicer niso bili člani
društev, a so pristopili k Zvezi. Podporni član
je postal vsakdo, ki je podpiral društvene cilje
in je plačal na leto vsaj 5 kron v društveno
blagajno. Priznavali so še častne člane Zveze,
tiste, ki so za šolstvo in učiteljstvo ter posebej
za Zvezo opravili kakšno veliko in pomem-
bno nalogo. 3 5 Društva so lahko pristopala k
Zvezi, če so tako sklenili člani na svojem zbo-
rovanju. Svoj pristop so morala pismeno javiti
vodstvu Zveze, ta je nato sklenila, ali jih spre-
jme ali ne. Tudi vsak posameznik, ki je želel
pristopiti k Zvezi, je moral tako ravnati. Oboji
so morali ob pristopu plačati članarino za te-
koče leto. Če so hoteli iz Zveze izstopiti, so
prav tako morali to najprej pismeno javiti,
nato pa še poravnati vso zaostalo članarino in
članarino za tekoče leto. Članstvo v Zvezi je
prenehalo, če društvo po trikratnem in posa-
meznik po dvakratnem opominu ni plačal
članarine, ali pa je tako sklenil upravni odbor.
Podporniki so bili člani le do roka, do katere-
ga so plačali prispevek.36 Vsako učiteljsko
društvo je moralo Zvezi predložiti do avgusta
39
tekočega leta imenik svojih članov, plačati
letno članarino, poslati napisano sestavo svo-
jega odbora, podobno pa tudi člani-posamez-
niki. Vsak član je imel pravico udeležiti se
društvenega shoda, voliti, glasovati in biti
voljen.37
Zvezo sta upravljala vostvo in upravni od-
bor. Vodstvo je bilo sestavljeno iz predsedni-
ka, njegovega namestnika, tajnika in dveh od-
bornikov, izvolil pa ga je upravni odbor za
dobo dveh let. Upravni odbor je bil sestavljen
iz vodstva in iz zaupnikov posameznih uči-
teljskih društev, oziroma posameznih učite-
ljev in učiteljic. Vsako društvo, ki je štelo do
30 pravih članov, je imelo pravico poslati
enega člana upravnega odbora, društvo s 30
do 60 pravimi člani je lahko poslalo dva člana
v upravni odbor, itd. Posamezni pravi člani so
imeli pravico do enega odbomiškega mesta,
če jih je bilo vsaj 15, do dveh, če jih je bilo 30
do 60, do treh, če jih je bilo 60 do 90 itd. Svo-
je odbornike so volili le člani, navzoči na zbo-
rovanju Zveze, z listki. Če je kak član uprav-
nega odbora, razen članov vodstva, umrl, od-
stopil ali izgubil zaupanje vsaj polovice čla-
nov, je moral takoj določiti namestnika.38
Predsednik je vodil Zvezo in jo zastopal na
zunaj, skliceval vodstvene seje, odločal sklepe
pri enakem številu glasov, podpisoval s tajni-
kom vse spise, kadar pa je bil zadržan, ga je
nadomeščal namestnik. Tajnik je opravljal
vsa pisarska dela: pisal je zapisnike sej vod-
stva in odbora ter občnih zborov, in vsako
leto je moral sestavljati letna poročila o delo-
vanju Zveze. Blagajnik je vodil vse blagajniške
posle, sprejemal in izdajal denar, izteijeval za-
ostalo članarino in skupaj s predsednikom
podpisoval vse spise, ki so se nanašali na de-
narne zadeve.39 Seje vodstva je moral sklice-
vati predsednik, če sta to zahtevala vsaj dva
člana vodstva; seje upravnega odbora pa so
sklicevali po sklepu vodstva ali pa na pismeno
zahtevo vsaj ene tretjine odbornikov. Vodstvo
je bilo sklepčno, če so bili zraven predsednika
še vsaj trije člani, upravni odbor pa, če je bilo
navzočih več kot polovica članov. Upravni
odbor je določal letno članarino društev, kraj
in čas občnih zborov, imenoval častne člane,
izbiral med pravimi člani tri pregledovalce
letnih računov, spreminjal pravila Zveze,
sklepal o pristopu k drugim učiteljskim zve-
zam, oziroma o izstopu in njih, o razpustu
Zveze, kakor tudi o vseh drugih pomembnih
problemih. Sklep je veljal, če so ga izglasovali
z relativno večino, če pa je bilo število glasov
enako, je odločil predsednik.40
Občni zbor so lahko sklicali vsako leto, vsa-
ko drugo leto pa so ga morali. Na njem so mo-
rali poročati o delovanju Zveze, o delovanju
Zvezine blagajne, obravnavati pa so morali
vse točke dnevnega reda, ki ga je sestavil
upravni odbor. Zbor je veljavno sklepal, če je
bila navzoča  poleg  odbora  vsaj  tretjina
članov.4l O razpustu Zveze je lahko sklepal le
upravni odbor, navzoči pa sta morali biti vsaj
dve tretjini članov. Za razpust sta morali gla-
sovati najmanj dve tretjini navzočih odborni-
kov. Že pred nameravanim razpustom Zveze
so morali vsaj četrt leta prej (3 mesece) javiti
sklep vsakemu okrajnemu učiteljskemu dru-
štvu. Če bi Zveza nehala delovati, bi postalo
oskrbnik njenega imetja Učiteljsko društvo za
celjski in laški okraj, ki je to sprejelo z dopi-
som 1.decembra 1901, dokler se ne bi ustano-
vila nova Zveza slovenskih učiteljev in učite-
ljic ali drugo temu enako društvo, ki bi nato
prevzelo vso društveno lastnino. Če bi se tako
društvo v treh letih ne ustanovilo, bi dobil
premoženje Učiteljski konvikt ali drugo pod-
porno društvo slovenskoštajerskih učiteljev,
ako pa tega ne bi bilo, pa bi določila Zveza ju-
goslovanskih učiteljskih društev, kaj naj se
zgodi s premoženjem.42
Zveza je imela v pravilih določbo, da začne
delovati, ko pristopi vsaj pet okrajnih učitelj-
skih društev, društveno leto pa se je pričelo s
1. januarjem. Prva pravila so bila napisana v
Celju 15. julija 1902.«
Leta 1908 in 1909 so izdelali nova pravila,
predvsem zato, ker se zdaj dejanski odnos do
Lehrerbunda ni ujemal s tem, kar je bilo zapi-
sano v prvih pravilih. Nova pravila so delova-
nje Zveze bolj natančno določala, vnesli pa so
tudi nekaj sprememb.44 Najbolj očitna je
sprememba imena. Prej so se imenovali Zveza
slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic, po
novem pa Zveza slovenskih učiteljev in učite-
ljic na Stajerskem.45 Sedež društva so iz Celja
prenesli v kraj, kjer je živel vsakokratni
predsednik.46 v II/7 točki pravil so napisali
določilo, da se Zveza priključi k štajerskemu
Lehrerbundu.47
Odbor so razširili od dveh na sedem
odbomikov,48 predsedniku in tajniku pa so
dali precej večja pooblastila: »V zadevah, ka-
tere zahtevajo tako nujno rešitev, da se ne da
sklicati odborova seja, sme predsednik v dogo-
voru s tajnikom samostalno postopati, mora
pa naznaniti pri prihodnji odborovi seji svoje
ukrepe, da se odobre.«49 Za društveno glasilo
so določili Učiteljskega tovariša, vendar so de-
legacijo (prej imenovano upravni odbor) po-
oblastili, da lahko določi tudi katero drugo
glasilo.50 Po novem sta bila delegacijski in ob-
čni zbor sklepčna pri vsakem številu navzo-
čih, če sta le bila pravilno sklicana,5i za ve-
ljavnost sklepov pa so zahtevali navadno veči-
no. Pri enakem številu glasov na volitvah je
odločal žreb.52 Le o razpustu društev so mo-
rale po novem glasovati »za« kar tri četrtine
članov delegacije52, ki so tudi odločale, kaj bo
s premoženjem Zveze.54 Le-to je prevzela v
hrambo Zveza avstrijskih jugoslovanskih uči-
teljskih društev, ki je to tudi vzela na
znanje.55 Nova pravila so bila odobrena z na-
redbo c. kr. namestništva v Gradcu 20. okto-
40
bra 1909,56 vendar šele v drugem poizkusu.
Prvič jim jih niso hoteli odobriti, saj jim je
bila Zveza ves čas obstoja in delovanja trn
v peti, vendar so bila ta pravila skoraj prevod
pravil Lehrerbunda, zato so jih ob drugi pred-
ložitvi le morali potrditi.57 Ob izdaji novih
pravil so morali voliti tudi celotno novo
vodstvo. 5 8
ČLANSTVO
Med prvimi so k novo nastali Zvezi pristo-
pila naslednja učiteljska društva: prvo je bilo
Učiteljsko društvo za konjiški okraj; pristopi-
lo je že pred uradno ustanovitvijo Zveze, o
božičnih počitnicah 1902, za njim pa kar po
vrsti Učiteljsko društvo za brežiško-sevniški
okraj 6. 1. 1903, istočasno tudi Učiteljsko
društvo za ormoški okraj, nato Učiteljsko dru-
štvo za ljutomerski okraj 5. 3. 1903, Učitelj-
sko društvo za ptujski okraj, 2. 4. 1903, Uči-
teljsko društvo za kozjanski okraj 4. 4. 1903,
Učiteljsko društvo za okraj Gornji grad, 1. 5.
1904, Učiteljsko društvo za okraj Slovenj
Gradec 5. 6. 1904, Učiteljsko društvo za Ma-
ribor-okolico 7. 3. 1905, Učiteljsko društvo
za št. lenartski okraj 3. 4. 1906 in kot društvo
iz najbolj nemčurskega mesta v okolici Celja
še Učiteljsko društvo za laški okraj 5. 5.
1907.59 Ob nastanku je Zveza že štela za čla-
ne tri okrajna učiteljska društva, kmalu pa so
se pridružila še tri, kar je zanjo že pomenilo
začetek aktivnega delovanja. Pozneje so se
včlanila še učiteljska društva za šmarsko-
rogaški in vranski okraj. V letih najbolj aktiv-
nega delovanja je Zveza štela sedemnajst
članov.60
Tudi Učiteljsko društvo za marenberški
okraj (danes Radlje ob Dravi) se je želelo
vključiti v eno izmed obstoječih zvez, vendar
se je soočilo s problemom, kot so se verjetno
društva v mnogih slovenskih krajih, posebej
na severu, vendar so ga vsi drugače reševali.
Njihov dopis z dne 13. 1. 1906 pravi: »Ker se
bo združitev štajerskih učiteljev, Nemcev in
Slovencev, v kratkem uresničila in je vsled
tega skrajni čas, da pristopijo posamezna uči-
teljska društva ali k Verbandu ali k Zvezi, te-
daj si dovoljuje podpisano vodstvo marenber-
škega učiteljskega društva vljudno vprašati, ali
zamorejo slovenski udje našega učiteljskega
društva skupno pristopiti Zvezi, nemški udje
pa bi pristopili potem Verbandu. Skupno naše
društvo ne more pristopiti nobenemu imeno-
vanih društev, kajti udov je ta čas štirinajst
Nemcev, dvanajst Slovencev in to razmerje je
vedno precej isto. Da bi se razdelili na dve
društvi, nemško in slovensko, tudi ne gre, pa
tudi nimamo nobenega vzroka, kajti naše spo-
razumljenje je vedno dobro. Ako nam Zveza
to dovoli, tedaj stopimo vsi slovenski udje
Zvezi, nemški pa Verbandu, mi vsi smo po-
tem udje Bunda. Ako pa se nam to, držeč se
strogo pravil, odkloni, tedaj se naše društvo
sploh ne more udeležiti organizacije.«^' V ar-
hivu Zveze sicer ni pristopne listine maren-
berškega okrajnega učiteljskega društva, ven-
dar so ga ves čas po tem vodili v evidenci čla-
nov Zveze. V drugih učiteljskih društvih pa
take povezave med nemškimi in slovenskimi
učitelji ni bilo, ker se navadno med sabo niso
marali, še manj pa, da bi si pomagali pri delu.
Vsako učiteljsko društvo je moralo v začet-
ku novega leta Zvezi poslati svoj »izkaz«, kot
so imenovali seznam članov, razmerje moških
in ženskih članov, ter stanje društva (koliko-
krat so zborovali, kdo je tam predaval in kaj,
kako visoka je članarina društva in s čim se
člani še ukvarjajo). Iz tega je tajnik Zveze iz-
delal Zvezin izkaz, vendar so bili podatki dru-
štev velikokrat netočni in nepopolni, pa tudi
pošiljali so jih neredno, včasih so z njimi kas-
nih celo leto, in tajniki so društvene odbore
vedno priganjali, naj jih pošljejo: »So pa tudi
društva - žal - ki nam še do danes niso poslala
imenik članov in odbora, ki nam na naša
vprašanja sploh ne odgovarjajo, ki nam niso
vrnila polo glede pevcev, pevk in godbenikov.
Prosimo, nujno prosimo, storite vendar to. Saj
nas le ovirate, če ne storite najnujnejših svojih
dolžnosti.«62
Častni člani Zveze so bili tisti ljudje, ki so
za slovensko šolstvo na Štajerskem naredili
kaj izjemnega. V arhivu Zveze seznama
častnih članov sicer ni, vendar je znano, daje
bil njen prvi častni član Henrik Schreiner, šol-
ski ravnatelj in nadzomik.63
Zveza sama pa je tudi bila članica nekaterih
drugih zvez. Že pred nastankom Zveze slo-
venskih štajerskih učiteljev in učiteljic so bila
posamezna okrajna učiteljska društva iz Spod-
nje Štajerske člani leta 1889 nastale Zveze slo-
venskih učiteljskih društev, ki se je pozneje
preimenovala v Zavezo avstrijskih jugoslo-
vanskih učiteljskih društev.
Leta 1889, ob ustanovitvi, je bilo v Zavezi
avstrijskih jugoslovanskih društev deset okraj-
nih učiteljskih društev iz Štajerske. Zaradi
spora med Štajerci in Kranjci pa je članstvo
učiteljskih društev iz Štajerske v prvem dese-
tletju močno upadlo.
41
članstvo okrajnih učiteljskih društev iz Šta-
jerske v Zvezi avstrijskih jugoslovanskih
društev. 64
Pod zaporedno številko 38. je 1. julija 1907
pristopila celotna Zveza slovenskih štajerskih
učiteljev in učiteljic s 16 okrajnimi učiteljski-
mi društvi.65 Vsa okrajna učiteljska društva iz
spodnje Štajerske, ki so bila prej samostojni
člani Zaveze, so sedaj sicer ostali člani Zave-
ze, vendar v okviru Zveze slovenskih štajer-
skih učiteljev in učiteljic. Pravila iz leta 1909
določajo še, da mora Zveza pristopiti k Le-
hrerbundu. Res je postala članica le-tega,
skupno stično točko z njim pa je našla v borbi
za izboljšanje učiteljskih plač.
»GMOTNO VPRAŠANJE«
Najvažnejše vprašanje, s katerim seje Zveza
slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic
ukvarjala od začetka pa do konca svojega ob-
stoja, je bilo »gmotno vprašanje«, oz. vpraša-
nje povišanja učiteljskih plač. Nagrajevanje
učiteljev na Štajerskem je bilo v smislu zako-
na iz leta 1870 razdeljeno v štiri plačilne raz-
rede, in to glede na povprečno ceno najbolj
vsakdanjih živil in z upoštevanjem krajevnih
razmer. To razdelitev je potem popravljal de-
želni šolski svet v Gradcu vsako deseto leto,
pri čemer se je naslanjal na poročila pretekle-
ga desetletja. Mestni učitelji so bili večinoma
v L in IL plačilnem razredu, podeželjski pa v
III. in IV. Ker je bilo življenje na deželi drago
in možnosti za kulturno življenje neznatne, so
se učitelji III. in IV. razreda borili za prevedbo
pri vsaki regulaciji učiteljskih plač.
Kolikor toliko pravična plača je bila po letu
1870 za učitelja pomembna, ker mu je zakon
prav v tem času odvzel enega od virov dohod-
kov, prepovedal mu je namreč opravljati cer-
kovniško službo.66 Sramotno bedo učiteljstva
je že leta 1899 razkril Vekoslav Strmšek, ko je
kot glavni govornik govoril na demonstrativ-
nem zborovanju slovenskega učiteljstva v
Celju.67 Leta 1910 je bila sicer izvedena redna
regulacija plač, vendar slovenskoštajerski uči-
telji s tem niso bili zadovoljni.
V borbi za boljše plače so Slovenci pozabili
na nacionalna nasprotja, zaradi katerih so
prekinili stike z Lehrerbundom, ter jih spet
navezali. Iz Ormoža je na sedež društva prišel
dopis z ugotovitvijo: »Učiteljsko društvo za
brežiški in sevniški okraj je naznanilo načel-
stvu Zveze: 1. resolucijo, ki jo je sklenilo glede
našega obupnega smotnega položaja, poziva-
joč Zvezo, naj ista to vprašanje vzame takoj v
pretres ter ukrene, katere skupne korake naj
bi storilo v tej zadevi slov. štajersko učitelj-
stvo. Posebno poudarja, da bi slovensko uči-
teljstvo ne smelo svojih nemških tovarišev
puščati osamljenih v boju za naše skupne
pravice;. . .«68 Zahtevali so izenačitev svojih
plač s plačami državnih uradnikov VIII. do
XI. plačilnega razreda in odpravo podučite-
Ijev. Ker ti predlogi niso bili upoštevani, so
pozneje predlagali odpravo III. in IV. krajev-
nega plačilnega razreda, ali pa celo odpravo
celotnega plačilnega sistema.69
Na Dunaju za regulacijo učiteljskih plač
dolgo časa niso hoteli ničesar ukreniti. 18. fe-
bruarja 1914 je Lehrerbund skHcal sejo, ker so
hoteli prirediti demonstracijsko zborovanje
učiteljev, tam pa so sklenili: »Opustili smo
misel na demonstracijsko zborovanje: 1) ker
bi preveč stalo, 2) ker bi s takim zborovanjem
morda res izsilili takojšnjo regulacijo, ki pa bi
slabo izpadla, a) ker bi bil prekratek čas za po-
svetovanje, b) ker predodkazi države še niso
izplačani in ker ne zadostujejo za naše zahte-
ve. Ako pa bi dobili slab plačilni zakon, mo-
rali bi se ž njim zadovoljiti na leta in leta.Zato
smo sklenili rajši do jeseni aU spomladi 1915
počakati in do takrat priti do našim zahtevam
odgovarjajoč plačilni zakon. . . «70 Optimi-
zem pa je vzbudil stavek na koncu tega pisma:
»Obljubili so nam za jesen ali prihodnjo po-
mlad modemi plačilni zakon. Zdi se mi, da je
v vseh strankah dobra »Stimmung« za nas,
zato je tem bolj potrebno, ne naših zahtev for-
sirati, temveč najprevidnejše postopati.«71
Vendar seje poleti 1914 začela prva svetov-
na vojna, ki je spremenila vse načrte, oblju-
bljene za jesen in pomlad 1915. Mnogi učitelji
so bili mobilizirani. Tisti, ki so ostali doma,
so se borili za dodelitev vojne doklade kot
■ začasne rešitve gmotnega vprašanja: »Že pred
vojno je deloma obstojal namen, deželam na-
kloniti državne podpora za učiteljske plače.
Sedaj med vojno si je učiteljstvo te podpore
direktno zaslužilo. Denarja je baje dovolj in
parlament ne more nič ugovarjati, ker ga med
vojno ni. Potrebna je samo odločna odredba
centralne vlade in avstrijskemu učiteljstvu bi
bilo takoj in radikalno pomagano,« in dalje,
»koliko naj država deželam prispeva? Toliko,
da bi bili učitelji v vseh deželah v svojih skup-
nih prejemkih prejemkom državnih uradni-
kov VIII. - XI. razreda (z njihovo draginjsko
doklado vred) enaki!«72
V vojni je bilo denarja vedno manj, zato so
bili učitelji leta 1916 že prepričani, da bodo
vojno doklado izgubili, vendar so proti temu
nastopili skupno: »Zopet lep uspeh našega or-
ganizatoričnega dela. V začetku leta smo se
bali, da zgubimo dosedanjo doklado, a z od-
ločnim nastopom organizacija ni le preprečila
tega zla, ampak priborila še precejšnjo vojno
doklado za leto 1916, za katero je prvotno do-
ločil deželni zbor 500.000 K, katera vsota se
je zopet po prizadevanju organizacije zvišala
za 150.000 K, tako da bomo dobili skupaj
650.000 K, katerih razdelitev je bila nazna-
njena tudi v Tovarišu. A še ne bomo mirovali,
dokler ne dobimo doklade, kakoršno imajo
državni uradniki.«73
Četrti krajevni plačilni razred so že odpra-
42
vili in učiteljstvo se je zdaj borilo že za odpra-
vo III. krajevnega plačilnega razreda: »Proti
odpravi III. krajevnega plačilnega razreda do-
slej nismo mogli opraviti ničesar. Upamo pa,
da bo s to zastarelo in res krivično institucijo
pometla vojna, kakor bo pometla z marsičem
drugim!«74
Velikokrat je bilo naprezanje za povišanje
plač učiteljem zaman ravno zaradi njihove
neenotnosti in razcepljenosti. Nekaj bolj kato-
liško usmerjenih slovenskih učiteljev je 10.
septembra 1900 v Ljubljani ustanovilo Slom-
škovo zvezo,75 ki se je borila za ponovno po-
večanje vpliva cerkve v šoli. Na Štajerskem ni
bila posebno močna. Pri glasovanju za ali pro-
ti predlogom za izboljšanje učiteljskih plač so
velikokrat glasovali proti sprejetju. Zveza je
njihovo delovanje imenovala »obstrukcija«76:
. . . »Lehrerbund je pisal, da se je zavlekla re-
gulacija plač radi obstrukcije slovenskih po-
slancev. Pozival je vodstvo Zveze, naj ona de-
luje na to, da nastopijo na vseh shodih volil-
cev učitelji govorniki, ki bi energično protesti-
raH napram ravnanju naših poslancev. Vod-
stvo Zveze je odgovorilo v Gradec, da se Le-
hrerbundova zahteva ne more izvršiti, kajti
vsi slovensko-štajerski volilci so ob strani svo-
jih poslancev in bi protestujoče učiteljstvo ne
imelo nobene stranke za seboj. Tak nastop
učiteljstva bil bi politično nezrel.. .«77
KNJIŽNICA
V začetku obstoja Zveza slovenskih štajer-
skih učiteljev in učiteljic ni imela svoje knjiž-
nice. Obsežno knjižnico pa so imeli maribor-
ski učiteljiščniki, ki sojo leta 1911 ponudiH
Zvezi: »Kakor je slavni Zvezi znano, imajo
slovenski mariborski učiteljiščniki že sedem
let svojo knjižnico. Ista je za učiteljski naraš-
čaj velikega pomena, ker je nekako duševno
ognjišče, okoli katerega se zbirajo slovenski
učiteljiščniki, se medsebojno spoznavajo in
izobražujejo. Posebno odkar so se nekateri na-
prednemu učiteljstvu sovražni elementi vrgli
na njegov naraščaj, je pomen knjižnice tem
večji. Ker pa knjižnica nima pravice javnosti,
je zmiraj v nevarnosti, da jo oblasti zaplenijo.
Vodstvo knjižnice bi pa bilo v tem slučaju
strogo kaznovano. Zgodi pa se tudi lahko, da
pridejo v vodstvo knjižnice brezvestni ljudje,
ki bi jo spravili do razpada. Da je ta strah po-
polnoma opravičen, nas učijo nekateri ža-
lostni slučaji za dobe obstoja knjižnice. Vod-
stvo Knjižnice slovenskih mariborskih uči-
teljščnikov je zategadelj v prid njenih udov
sklenilo prositi slavno Zvezo, da blagovoli
vzeti knjižnico pod svoje okrilje. Vodstvo
misli tako: Zveza bi naznanila politični obla-
sti, da bode ustanovila v Mariboru knjižnico.
Zveza bi zastopala knjižnico na zunaj, vod-
stvo in last knjižnice pa ostane v rokah učite-
Ijiščnikov. Najbolje bi bilo, ako bi si izvolila v '
bližini Maribora svojega zastopnika, ki bi
imel knjižnico vedno pred očmi. Stanje knjiž-
nice v začetku letošnjega šolskega leta: Udov
je izmed 130 slovenskih dijakov nad sto. V
knjižnici je 237 vezanih in 63 nevezanih
knjig, 20 komadov muzikalij za popoln orke-
ster, ki je odsek knjižnice. Knjižnica dobiva
tudi vse revije.«78
Zveza je sklenila, da še istega leta prevzame
knjižnico: »Sklenili smo pri odboru, da Zveza
(mariborsko) knjižnico prevzame in da vso za-
devo realizuje odbornik Zveze tovariš Pože-
gar. O tem sem istotako danes učiteljiščnike
obvestil in tebi ne preostaja drugega kot pis-
mo ekshibirati. V nadaljni tok bo spravil za-
devo tov. Požegar!«79 Določili so tako raz-
merje med Zvezo in učiteljiščniki: »Zveza slo-
venskih štajerskih učiteljev in učiteljic na Šta-
jerskem prevzame knjižnico mariborskih slo-
venskih učiteljiščnikov ter je nje omejena
lastnica. Vse poslovanje oskrbujejo učite-
ljiščniki sami, a morajo pri naročitvah se rav-
nati po mnenju od Zveze določenega zastop-
nika, kateri mora imeti tudi vedno vpogled v
denarne zadeve knjižnice. Zveza se zaveže
prispevati letno po 50 kron za to knjižnico.«80
Zdaj je slovenska štajerska učiteljska zveza
dobila svojo knjižnico, vendar ni podatkov o
tem, koliko so jo učitelji uporabljali. Leta
1920 so se zbrali zastopniki vseh društev, ki
so imela svoje knjižnice, da bi iz njih obliko-
val javno študijsko knjižnico, vendar iz tega
ni bilo nič.
BOJ ZA SLOVENŠČINO
V OSNOVNIH ŠOLAH
Nekaj je tudi podatkov o delu Zveze za pre-
vlado slovenskega jezika v osnovnih šolah na
spodnjem Štajerskem. V večjih mestih so bile
šole bolj nemške, v manjših krajih pa bolj slo-
venske. V Mariboru so bile vse šole popolno-
ma nemške, tukaj je tudi med učenci prevla-
doval nemški element. Praviloma naj bi velja-
lo, da naj bi imele šole tam, kjer je prevlado-
val slovenski element, v šolah slovenski učni
jezik, nemščina pa naj bi bila le učni predmet
in obratno. Vendar je bilo to od šole do šole
različno, mnogokrat odvisno od učiteljskega
kadra, ki je v dotični šoli deloval.
V borbi za slovenščino je bila spodnja Šta-
jerska nekje na sredi poti. Leta 1906 in 1907
so v Zvezi slovenskih štajerskih učiteljev in
učiteljic obravnavali ta predlog: »S pedago-
škega in človekoljubnega stališča brez vsake
politiške primesi - mora vsak naobraženec
pripoznati, da se ima vsak šolski otrok vspre-
jeti le v tisto šolo, katere učni jezik razume;
tedaj otrok s slovenskim jezikom spada edino
le v slovensko, z nemškim jezikom pa v ne-
mško šolo, itd. V nasprotnem slučaju postane
iz učilnice mučilnica. Pouk, vzgoja in ves na-
predek je v takem slučaju ničev. Z vso vnemo
43
naj delajo na to, da postane ta predlog zakon,
vsa društva. Zveza, Lehrerbund in v obče vse
korporacije. Ugovor, da starisi lahko otroka
pošiljajo v šolo, v katero hočejo, je ničev, ker
ako bi se oziralo v šolskih zadevah na želje in
zahteve nevednih ali slabo poučenih starišev,
bi to vprašanje ne bilo nikdar rešeno tako, ka-
kor zahtevajo načela pedagogike in prava ko-
rist šolskih otrok.»81 Pod slovensko osnovno
šolo je bila tukaj smatrana tista šola, kije ime-
la slovenski učni jezik, nemščino pa le kot
učni predmet.
Leta 1909 pa so postale zahteve štajerskih
učiteljev večje:
»1. Učiteljsko društvo sklene:
a) naročiti vodstvu, da stavi pri letošnji
uradni učiteljski konferenci predlog, s katerim
se zahteva, da se vrše v bodoče vse razprave
pri uradnih učiteljskih konferencah za sloven-
ske učitelje na Štajerskem v slovenskem jeziku
in se pišejo slovenski zapisniki;
b) zahtevati, da se zapisniki, spisani o prili-
ki nadzorovanja šol sestavljajo slovensko, se
dopisuje šolskim vodstvom slovensko in da se
izdajo vse tiskovine za slovenske šole v slo-
venskem jeziku, z eno besedo, da se izvrši člen
XIX. tudi za slovensko šolstvo;
c) obrniti se potom Zveze na slovenske po-
slance, da podpirajo akcijo in ako treba, da se
v varstvo zakona izzove celo razsodba npr. so-
dišča;
2.Društvo se obrne na vsa slovenska bratska
društva na Štajerskem, da stavijo v svojih
okrajih enake predloge.«82
Ko so končno ločili uradne učjteljske kon-
ference za zgornjo in spodnjo Štajersko, so
bile take zahteve res upravičene, saj ni bilo
razloga, da bi na njih govorili nemško in bi jih
razumeli tudi nemški učitelji. Svojo zahtevo
so takole utemeljiH: »Z odlokom od 13. 3.
1908 je ustanovil g. naučni minister za spod-
nještajerske nemške šole posebnega šolskega
nadzornika, kateri že posluje od 1. 9. 1909. S
tem, da ne prisostvujejo več učitelji nemških
ljudskih šol našim uradnim konferencam, so
odpadli vsi oziri in razlogi, iz katerih seje do-
zdaj zapostavljalo v našem šolstvu slovenski
jezik in se tako kršil člen XIX. državnega os-
novnega zakona.«83
Zahtevi so leta 1910 ugodili: »Ledje prebit!
Zvedeli ste, dragi tovariši in cenjene tovariši-
ce, že iz listov, daje bil predlog glede sloven-
skega poslovnega jezika pri uradni konferen-
ciji v Celju, dne 4. t. m. dopuščen in soglasno
sprejet. Celje, bodi nam vzor!«84 Slovenski
učitelji so res slavili zmago, vendar je dejanski
položaj treba pogledati od šole do šole, kjer so
učitelji velikokrat poučevali precej po svoje,
ne da bi upoštevali zakone in pravila.
ZAKLJUČEK
S pedagoškimi problemi se Zveza sloven-
skih štajerskih učiteljev in učiteljic ni veliko
ukvarjala. Ko se je začela prva svetovna voj-
na, so se učitelji borili za »avstrijsko očetnja-
vo«, kot so tudi imenovali Avstrijo. V zmedi,
ki je takrat nastala, verjetno večina ni vedela,
kako in kam naj se obrnejo, dejstvo pa je, daje
šola vedno služila in delala za tistega, ki jo je
plačeval. Zdaj je bila to država in njej je mora-
la pomagati. Med vojno ni bilo šolskega po-
uka. Mlajši učitelji so bili mobilizirani, starej-
ši učitelji in učiteljice pa so organizirali po-
moč za vojsko doma. Zbirali so denarne pri-
spevke za vojni sklad. Rdeči križ, zbirali oble-
ko, obutev in še marsikaj: »V mirnih časih je
slovensko štajersko učiteljstvo vzgajalo izroče-
no mu šolsko mladino k ljubezni do slovenske
domovine, k ljubezni do avstrijske očetnjave
in k ljubezni in udanosti do presvitlega cesar-
ja Franca Jožefa I. Sedaj stoji Avstrija v boju -
vse naše šole so zaprte in torej nismo v nepo-
srednem stiku s šolsko mladino! Zdaj se pa-
triotizem javlja na drug način. Mnogi naši to-
variši so odšli na bojno polje za čast in slavo
Avstrije! Doma ostali pa se moramo pobrigati
za avstrijski Rudeči križ, da bo lažje vršil svo-
jo patrijotično zadačo. Včeraj sem pooblastil
blagajnika naše Zveze, da pošlje Rudečemu
križu 50 - 100 kron. Danes dam tebi nalogo,
da nemudoma v kratki okrožnici pozoveš
vseh 16 naših slovenskih štajerskih učiteljskih
društev, da vsako po svoji zmožnosti pošlje
primerni znesek za avstrijski Rudeči križ.«85
Delovanje Zveze je vedno bolj usihalo, za
leto 1917 je zanjo le nekaj podatkov, za 1918
pa skoraj nič več. Tudi vsa redna učiteljska
zborovanja so bila v času vojne prekinjena. Po
vojni Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in
učiteljic niso več obnavljali, še vedno pa je
obstajala Zaveza avstrijskih jugoslovanskih
učiteljskih društev, ki se je z učiteljskimi zve-
zami ostalih jugoslovanskih narodov v Beo-
gradu 18. 6. 1920 združila v Udruženje jugo-
slovanskog učiteljstva in služila novi državi.86
OPOMBE
Kratice:
PAM - Pokrajinski arhiv Maribor;
SŠM - Slovenski šolski muzej, Ljubljana;
SBL - Slovenski biografski leksikon;
SU - Slovenski učitelj, list za učitelje, odgojitelje in
šolske prijatelje;
UT - Učiteljski tovariš;
SP - Sodobna pedagogika.
Viri:
PAM, Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in uči-
teljic I. 1903 - 1910 in II. 1911 - 1918. - SŠM,
Arhiv Zaveze avstrijskih jugoslovanskih društev. -
SŠM, Slovenski učitelji 1873 - 1877. - SŠM, 1888 -
1913, Petindvajsetletnica Zaveze avstrijskih jugo-
slovanskih učiteljskih društev, spominski spis, Lju-
bljana 1913. - SŠM, Učiteljski tovariš, 6. julija
1939, štev. 1., 2. in 3., 50 let skupne slovenske or-
ganizacije.
44
1. SSM, SU 1257/11., štev. 2, MB, 20. junij 1874,
letnik IL, str. 17 — 2. dr. Vlado Schmidt, Začetki
organizacije slovenskega učiteljstva, SP, leto 1967,
letnik XVIII, str. 236 — 3. SŠM, SU 1257/11.,
štev.2, MB, 20. junija 1874, letnik II., str. 18—4.
prav tam, str. 17 — S.prav tam, str. 18 — 6. prav
tam, str. 19-7. dr. Vlado Schmidt, Začetki... SP,
leto 1967, letnik XVIII, štev. 5 - 6, str. 248 — 8.
SŠM, SU 1257/11, štev. 2, ...str. 19— 9. prav tam,
str. 19 — 10. SŠM, SU 125Č7/II., štev. 6, MB, 20.
avgusta 1874, letnik II., str. 81 — 11. SŠM, SU
1257/11., štev. 9^ MB, 5. oktobra 1874, letnik II.,
str. 134— 12. SSM, SU 1257/III., štev. 21, MB, 5.
novembra 1875, letnik III., str. 323 — 13. prav
tam, str. 325 — 14. prav tam, str. 325 — 15. prav
tam, str. 326 — 16. dr. Vlado Schmidt, Začetki ...
SP, leto 1967, letnik XVIII, štev. 5 - 6, str. 249 —
17. SŠM, SU 1257/111., štev. 23, MB, 5. decembra
1875, letnik III., str. 354— 18. prav tam, str. 355 -
19. SSM, SU 1257/lV., štev. 17, MB, 5. septembra
1876, letnik IV., str. 262 — 20. SŠM, SU 1257/IV.,
štev. 18, MB, 20. septembra 1876, letnik IV., str.
280 — 21. prav tam, str. 281 — 22. SŠM, SU
1257/V štev. 16^ MB, 20. avgusta 1877, letnik V.,
str. 252 — 23. SSM, SU 1257/V štev. 23, MB, MB,
5.december 1877, letnik V., str. 357 — 24. SŠM,
sing. 1769, 1888 - 1913, Petindvajset letnica Zave-
ze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev,
spominski spis, Ljubljana 1913, Franc Kocbek, Ne-
kaj spominov na ustanovitev Zaveze — 25. SŠM,
sing. 1252, UT, LJ 6. julija 1939, štev. 1., 2. in 3.,
50 let skupne slovenske organizacije — 26. Ruška
kronika. Ruše 1985, str. 485 - 486 — 27. SŠM,
UT, 6. julija 1939, štev. L, 2. in 3., 50 let skupne
slovenske organizacije — 28. prav tam — 29.
PAM, Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in uči-
teljic I. 1903 - 1910, dopisi socialnega odseka zve-
ze, 1. 1908, št. 51 — 30. Ruška kronika 1985, str.
501 — 31. PAM, Zveza slovenskih štajerskih učite-
ljev in učiteljic I. 1903 - 1910, mapa: pravila 1908,
1909, pravila str. 8. — 32. prav tam, str. 8 — 33.
prav tam, str. 1,2 — 34. prav tam, str. 2 — 35.prav
tam, str. 2, 3 — 36. prav tam, str. 3 — 37. prav
tam, str. 4 — 38. prav tam, str. 5 — 39. prav tam.
str. 5 — 40. Prav tam, str. 5, 6 — 41. prav tam, str.
6 — 42. prav tam, str. 6, 7 — 43. prav tam, str. 8 —
44. PAM, Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in
učiteljic I. 1903 - 1910, 1. 1907, 08, 09, 10, 11, št.
35, Okrožnica 1. Gornji grad, 10. 12. 1907 — 45.
PAM, Zveza ... I. 1903 - 1910, mapa: pravila 1.
1908, 1909, pravila str. 1 —46. prav tam, str. 1 —
47. prav tam, str. 2 — 48. prav tam, str. 4 — 49.
prav tam, str. 4, 5, št. VII/9 — 50. prav tam, str. 6,
št. X — 51. prav tam, str. 6, št. XI/2 — 52. prav
tam, str. 7, št. X1/7 — 53. prav tam, str. 7, št. XII
— 54. prav tam, str. 7, št. XII - 55. PAM, Zveza
... I. 1903 - 1910, mapa: pravila 1908, 09, št. 10,
Izjava - 56. PAM, Zveza ... I. 1903 - 1910,
mapa: pravila 1908, 09, pravila str. 8 — 57. PAM,
Zveza ... I. 1903 - 1910, dopisi socialnega odseka
Zveze 1. 1908, št. 51 — 58. PAM, Zveza ... I.
1903- 1910,1. 1907,08,09, 10, 11, št 35, Okrožni-
ca XIV. — 59. PAM, Zveza ... I. 1903 - 1910,
Časnikarska poročila 1905, 1908, št. 4 —60. PAM,
Zveza... I. 1903-1910,1. 1907,08,09, 10, 11, št.
68 — 61.PAM, Zveza ... I. 1903 - 1910, časnikar-
ska poročila 1905, 1908, št. 4 — 62. PAM Zveza
...I. 1903- 1910,1. 1907,08,09, 10, 11, št. 35 —
63. Prosvetni delavec, 23. februar 1987, št. 4, letnik
XXXVIII, Tatjana Hojan, Pred tremi leti je izšel
Popotnikov koledar za slovenske učitelje, str. 12 —
64. SŠM, sign. 1769, 1888- 1912 Petindvajsetletni-
ca ..., Izkaz članov ob ustanovitvi 1889. 1., Ob
10-letnici 1898. 1. in ob 25-letnici 1913, str. 34 —
65.prav tam, Fr. Kocbek, Nekaj spominov na usta-
novitev Zaveze, str. 23 — 66. Ruška kronika 1985,
str. 478 — 67. Slovenski biografski leksikon III, ge-
slo Vekoslav Strmšek, str. 521/522 — 68. PAM,
Zaveza ... II. 1911 - 1918, št. 125+8, Tomažič, do-
pis št. 47, Ormož, 2. april 1912 — 69. PAM, Zveza
... 1. 1903 - 1910, št. 60+1, dopisi 1. 1910, 15. 3.
1910 — 70. PAM, Zveza ... II. 1911 - 1918, št.
125+20, dopisi 1914, J. Rajšp, Pismo, št. 18, Or-
mož. 21.2.1914 — 71. prav tam — 72.PAM, Zveza
... II. 1911 - 1918, št. 98. Rajšp, dopis, Ormož, 20.
6. 1916, št. 164 — 73. PAM, Zveza ... II. 1911 -
1918, št. 116+8, dopisi 1915, 16, 17, XI. okrožnica
— 74. PAM, Zveza... 1911 - 1918, št. 116+8, do-
pisi 1915, 1916, 1917, št. 1 — 75. Ruška kronika
1985, str. 500 — 76. Verbinc, Slovar tujk, str. 495:
oviranje, nasprotovanje; ovira, zapreka — 77.
PAM, Zveza... I. 1903- 1910,1. 1907,08,09, 10,
11, št. 35 — 78. PAM, Zveza ... II. 1911 1918,
dopisi 1. 1911, 26. september 1911 - 79. PAM,
Zveza ... IL 1911 - 1918, dopisi 1. 1911, Pismo
Rajšpa Šijancu — 80. PAM, Zveza ... II. 1911-
1918, dopisi 1912, št. 125+8, Tomažič, Pismo, Sta-
ra cesta, 12. marca 1912 — 81. PAM, Zveza ... I.
1903 - 1910, št. 61, dopisi 1907, Rajšp, št. 13, Or-
mož, 16. 4. 1907 — 82. PAM, Zveza ... I. 1903 -
1910, št. 42, dopisi 1. 1909, A. Gnus, Dol, 18. 2.
1909 — 83. PAM, Zveza ... I. 1903 - 1910, št. 35,
1. 1907, 08, 09, 10, 11, Okrožnica XVII — 84.
PAM, Zveza ... 1. 1903 - 1910, št. 35, 1. 1907, 08,
09, 10, 11, Ormož, dne 10. VI. 1910 — 85. PAM
Zveza ... IL 1911 - 1918, št. 125+20, dopisi 1914,
Rajšp, št. 47, Ormož, 13. avgust 1914 — 86. SŠM,
UT, 6. julij 1939, štev., 2. in 3., 50. let..., Iz zgo-
dovine učiteljskih društev
45