POŠTNINA PLAČANA V GO I OVINI V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1938. Štev. 5. — Leto XL {/£,. mJŠ m ml '//////ZA GLASILO KUKA n jkega delovnega ljudstva Žene in dekleta -delavke Sarajevska razprava Pretres jugoslovanske socialno-varstvene zakonodaje Delovni čas v industriji, obrti in trgovini - Zaključka nobenega -odločila bo vlada - Enotnost hrvatskih delavcev in podjetnikov Slovenski delodajalci najbolj nesocialni Hvala Bogu! Padla je misel o potrebi ženske strokovne organizacije ali združitve. Sprožila jo je tovarišica Borc-Bergantova v »Delav. Pravici«! Svojedobno je načelo enakopravnosti žensk z vso vnemo zastopal dr. Jan. Ev. Krek, ki je po zborih, v predavanjih in v razgovorih naglašal potrebo priznanja enakopravnosti žene v vseh javnih zadevah. To vprašanje se je dolgo časa v vrstah kršč. organizacij omenjalo in zahtevalo, da pride do rešitve. Ker so bile v tem tudi druge skupine složne, je to vprašanje prešlo v upravne zastope, in ljubljanski občinski svet je dal ženskam sicer zelo omejeno volivno pravico in s tem je bil prebit trd led. Ta "ženska volivna pravica se je pozneje zgubila. Ko se je delala prva ustava naše države, so poslanci SLS zahtevali, da se prizna tudi ženskam volivna pravica. V ustavo samo so prišle sledeče besede: >Zakon če rešiti o ženskem pravu glasa«. Torej je tedanja ustavo-tvorna skupščina v načelu priznala ženskam volivno pravico, toda pod pogojem, da se to reši s posebnim 7-akonom. Ta sicer čedna obljuba se do danes še ni izpolnila. Da se ženskam zadržujejo javne pravice, je vzrok predsodek staroko-pitnežev, ki menijo, da je ženska le in samo za zibelko in ognjišče. Ali že samo ognjišče in zibelka opravičujeta žensko do vseh javnih pravic. Čudno je, da »gospod« stvarstva človek, tega noče razumeti, dasi ne zameta ženske, toda kakih javnopravnih pravic, ki bi morda segale v njegov navidezni monopol, ji pa neče priznati. Delokrog ženske se je v današnji kapitalistični družbi zelo razširil. Zensko dobimo danes v šoli kot učiteljico, skoraj v seh tovarnah kot neizbežno potrebno delavko, v uradih kot uradnico, v trgovinah, v gostilnah, v raznih posredovalnicah, pri železnici in celo pri vojski. Poljedelstva brez ženske si skoraj ni mogoče misliti, pa tudi ne dobre kuhinje. Koliko store ženske pri strežbi bolnikov, to je javna tajna, ki jo svet ne mara pripoznati. Koliko se ima zahvaliti ženskam ljudska vzgoja in izobrazba. Kdor hoče pogledati v družine, bo videl, da ima tu levji del skrbi in dela žena. Mož sicer skrbi za življenjske potrebe (pa ne povsodi), ženi pa prepušča vse drugo. V nekih bolj naprednih, bolj ljudskih in bolj demokratičnih državah so uvideli zasluge ženskega dela za človeštvo in so ženskam to tudi priznali z dodelitvijo vseh pravic v družbi, kot jih imajo moški. Pred 2 mesecema se je vršila v Zagrebu razprava, sklicana od ministra socialne politike g. Cvetkoviča, -ki je obravnavala pereča delavska in nameščenska vprašanja. 'Ker razprava tedaj ni bila dokončana, je minister sklical nadaljevanje te razprave v Sarajevo za dneva 19. in 20. t. m. Namen razprave Razprava sama naj bi predvsem obravnavala sledeče točke: skrajšanje delovnega časa, varstvo žensk v obratu ter sklepanje kolektivnih pogodb. K razpravi je osebno prišel minister g. Cvetkovič, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da je glavni predmet razprave delovni čas in njegovo skrajšanje. Delovni čas je pa popolnoma odvisen od časa odpiranja in zapiranja trgovin. Ker pa spada ta v delokrog ministra za trgovino, zato je naloga razprave ta, da se sporazumno določi čas odpiranja iin zapiranja trgovin oziroma obratov. Ako pristanejo na ta čas tako delojemalci kot delodajalci, bo s teni rešeno tudi vprašanje delovnega časa in ni dvoma da bi dal nanj svoje potrdilo tudi minister trgovine. Da bo vprašanje lažje rešiti, je .predlagal, naj se razprave [>opoldne vodijo ločeno za industrijske in obrtne obrate na eni in za trgovske na drug.i strani. Komisije naj tekom popoldneva obravnavajo ta vprašanja, poskušajo naj najti sporazum ter naj nato drugi dam predlože svoje sklepe plenumu. V svojem govoru je minister naglasil, da mu je mnogo na tem, da pride med delodajalci in delojemalci do sporazuma in da vidi uspeh n a rodu g a gos|K>-darstva samo v sodelovanju med delom in kapitalom. Delodajalci za 10 urnik Proti skrajšanju delovnega časa so govoriti še -razni govorniki, med katerimi je tajnik belgrajske industrijske zbornice dr. Djurdjin zahteval 10 urni delovni Posebno pa potrebujejo ženske lastno obrambo v socialnih in gospodarskih težavah življenja. V ta namen je potrebna dobra strokovna organizacija, v kateri bi ženske mogle same govoriti, sklepati in odločevati o svojih zadevah. Seveda bi se moralo to izvršiti in vršiti v enotni skupnosti vseh delojemalcev, moških in žensk, delavstva in nameščenstva. Tu je široko in neobdelano polje, kjer je potreba zastaviti plug in motiko! Zamisel tovarišice Borčeve naj' bi čimpreje postala dejanje v korist in veljavo slovenskih žena in deklet, delavk in nameščenk pa tudi za napredek vsega slovenskega ženstva. Jože Gostinčar. čas, češ da je to v interesu delavcev An gospodarjev. Skliceval se je na kvarne posledice, -ki jih ima skrajšanje delovnega časa v Ameriki in v Franciji ter je navajal številke, ki naj hi pomenile zgubo narodnega premoženja zaradi skrajšanja delovnega časa. Tudi on se je zavzemal za to, da se razmerje med gospodarji in nastavljen« uredi brez posredovanja oblasti. Industr.-obrtni odbor Iz govorov delodajalskih delegatov ie bilo razvidno, da liočeio oni anketo izrabiti v to, da bi se uvedel 10 urni delovnik, dočim hočejo delojemalci uveljaviti svoje zahteve za 8 umi delovniik, .ki naj bi se uvedel povsod. To dvoje stališč so jasno zastopali eni kot drugi na popoldanskih razpravah. Udeležba v indu-strijsko-obrlTii komisiji ie hi,la številnejša in tudi debata je bila zelo ostra. Zastopniki delavstva so prikazali vse krivice, ki jih delavstvo trni z omalovaževanjem delovnega časa, kakor tudi vseh drugih zakonitih predo:sov. Nasprotno so skuhali gospodarstveniki zagovarjali svoie zahteve in ponavljali staro pesem, da bi skrajšanje delovnega časa privedlo do poloma v gospodarstvu. Ta pesem je že stara in vedno pčta taikrat, kadar bi .imelo delavstvo pridobiti kake pravice. Vendar vidimo, da zaradi socialnih koncesij še ni-kdo ni propadel ter so temu Kili krivi vedno drugi vzroki. Zastopniki delavstva so jasno dokazali, da se ie naše gospodarstvo v zadnjih letih zelo opomoglo. Nasprotno se je pa položni delavcev stalno poslabševal. Protestirajo proti neizvrše-vaniu zakonitih predpisov. Kot zastopnik r:iove>v?.ifih gospodarjev se ie oglasil 'k besedi dr. Pretnar, zatrjujoč, da v Sloveniji vsi delodaialci izvršujejo vse zakonite predpise 100%. Zelo veliko ie bilo začudenje, ko je nasprotno zastopnik ljubljanske Delavsike zbornice na podlagi statistik dokazal, da izvrševanje zakonitih predpisov v Sloveniji ne presega 15% ter se je to nesoglasje omenjalo v razpravi še drugi dan. V tej komisiji ni prišlo do soglasja ter se je razšla brez kakega rezultata. Pač pa je bilo opaziti, da ko bili delodajalci v defenzivi in je bilo delavsitvo tisto, ki je bilo udarno. Nekoliko mirnejše ozračje je bilo v komisiji za trgovino Tudi tu je delodajalska skupina vztrajala na tem, da se uveljavi 10umi delovnik, ki da je za procvit gospodarstva nujno potreben. Pač pa je bila pripravljena za neke obrate dovoliti krajši delovni čas. Nasprotno so pa zastopniki nameščencev zahtevali uvedbo 8 urnega časa, od katerega dovolijo izjeme. V katerih obratih naj bi te izjeme veljale, ne morejo povedati, ker je to stvar delodajalcev, da to zahtevajo. Ker ni ne ena ne druga stran hotela povedati teh izjem, je odredil predsednik komisije odmor, v katerem naj se skupini [»menita. Po odmoru je stav.il referent Delavske zbornice v Ljubljani Tavčar kompromisni predlog, da naj se sprejme v načelu 9 umi delovnik, od ka- terega naj se dovolijo izjeme navzdol. Vendar tudi tega predloga delodajalci niso sprejeli in je s tem prepuščena odločitev vladi. Reakcionarnost slovenskih delodajalcev Ostale točke, ki so bile v zvezi z uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin, so bile rešene deloma sporazumno. Največje začudenje ter posmehovanje pri naših delavskih zastopnikih so zbudile reakcionarne zah te. v e slovenskih gospodarstvenikov. Tako n. pr. so se edinole oni upirali popolnemu nedeljskemu počitku z motivacijo, da je Slovenija alpska dežela ter da so okoliščine čisto druge nego v ostalih krajih. Tudi Bosna je gorata, pa so bili Bosanci popolnoma sporazumni s popolnim nedeljskim počitkom. Nadalje so se zelo upirali uvedbi poletnega delovnega odmora, ki naj bi bil 4 ure. Dočim so drugi delodajalci hoteli sprejeti 3 urni opoldanski odmor, so slovenski proti temu najenergičneje protestirali. Tudi pri določitvi časa za pospravljanje so vneto zagovarjali čas pol ure. Veselo razpoloženje je nastalo pri tolmačenju zastopnika TOI, zakaj slovenski gostilničarji ne morejo pristati na to, da bi po 10 zvečer ženske ne sinele biti v obratih. Opozoril je, da natakarice same nočejo pustiti dela, kajti čakati morajo, da gostje odidejo, da dobe napitnino. Pravilno mu je odgovoril delavski zastopnik, naj gostilničarji osebje pošteno plačajo, ne pa da ga puste živeti od napitnine, ki je samo druga oblika miloščine. Delavske plače niso poskočile ampak padle Obe komisiji sta drugi dan rezultate predložili plenunnu, kjer so delodajalci in delojemalci zagovarjali svoje stališče. Tajnik Del. zbornice v Belgradu je bil stvaren ter je vse svoje trditve sproti dokazoval s statistikami, katerih delodajalci niso mogli ovreči. Iz njegovega govora bi bilo omeniti dejstvo, da so danes plače delavstva navali« prosperiteti za 7% manjše kot so bile, ako vpoštevamo, da so se življenjske potrebščine podražile za 15%. Lepa izjava g. ministra Cvetkoviča Anketo je zaključil minister g. Cvetkovič z daljšim govorom in poudaril, da je za dvig narodnega gospodarstva danes potrebno tesno sodelovanje gospodarja z delavstvom. Kol minister socialne politike ima dolžnost, da preprečuje krivice. Je tud.i za svobodne volitve v de lavske institucije. Obljublja, da bo tudi v naprej delal za potrebe delovnih slojev ter poudarja, da je on tisti, ki je šele oibudi.l socialno ministrstvo k delu. (Nadaljevanje na prih. strani spodaj.) Strokovna poročila Tečaj JSZ v Celju V nedeljo, 23. t. m. se je dopoldan v prostorih celjskega tajništva JSZ vršil poslovni 'tečaj za odbornike skupin celjskega okrožja. Udeležba je bi,la zelo zadovoljiva. Tov. Rozman Jože iz Ljubljane je predaval o vodstvu in delu skupinskih funkcionarjev. Tov. Jurač iz Celja pa je govoril o važnosti vzgoje in iz-obrazbe našega delavstva. Oba predavanja sita bila izredno zanimiva. Tečaj je zadovoljivo uspel. Lesno delavstvo Duplica. Za zgodovino je še vredno omeniti v našem delavskem gibanju tudi to: Sodrugom smo na skupni seji 6. januarja 1938, na predlog zastopnika Delavske zbornice ponudili roko za skupno listo za obratne zaupnike, da hi tako odpadlo najgrše ob volitvah, to je medsebojno prerekanje za število glasov. Oni so z molkom skupnost odbili; kot večinski jih pa na kolenih ne bomo prosili. Gre jim za vse drugo, kot pa za delavski strokovni pokret. Takoj so tudi začeli po časopisju navijati svojo marksistično politično, demagoško lajno proti JSZ in njenim zaupnikom. Vrgli so rokavico, in naše članstvo jo je z ogorčenjem pobralo. V soboto 29. t. m. bo delavstvo s svobodnim in tajnim glasovanjem pokazalo, komu zaupa obrambo svojih pravic v podjetju. Že v naprej je jasno, da bo velika večina belili glasovnic celih ter da JSZ s tem dobi tudi glavnega zaupnika. Delavstvo pozivamo, naj se nikar ne da begati in nasedati pritisku nasprotnikov. Njim gre le za to, da bodo potem bahavo kazali število glasov v -Kamniku, v Ljubljani in drugod, naš položaj bodo pa še redno morali voditi naši zaupniki. Na naše zaupnike so naperjeni vsi kanoni. Dovolj nam je prerekanja in demagogije, preveč važna so naša strokovna vprašanja, ki jih bodo le sposobni, vajeni, zlasti pa pošteni in nesebični zaupniki, uspešno reševali. Kdor ne bo '«lil naših zaupnikov, naj se tudi v bodoče nanje no obrača! Pomni: V kuverto daš belo glasovnico celo, rdečo pa raztrgano, obe pa v kuverto, nobena ne sme manjkati. Informacije dobite od odbornikov in zaupnikov JSZ. Obračajte 6e samo nanje! Poučite nevedne, pridobivajte dvomljivce. Brezpogojno pa mora vsak na volišče, da manifestira svojo zavest in zaupanje listi JSZ. Živela zmaga JSZ! — Odbor. Škofja Loka. Skupina lesnih delavcev v Škofji Loki je imela v nedeljo 16. januarja v gostilni »Plevna« redni letni občni zbor, po občnem zboru pa volitve obratnih zaupnikov. Občni zbor je vodil predsednik skupine tov. Porenta in podal poročilo o delu in uspehu organizacije v lesnem podjetju Heinrihar ter o položaju lesnega delavstva v Škofji Loki in okolici. Organizacijska zavest lesnega delavstva je bila po neuspeli predlanski stavki zelo strta. V podjetju Dolenc je organizacija, ki jo je imela Zveza lesnih delavcev (rdeči) — propadla. Z velikim naporom se je po- Kakšen bo uspeh razprave ? H koncu pripominjamo, da razprava ▼ Sarajevu kljub temu, da ni privedla do sporazuma, ni brezuspešna. Uspeli vidimo v tem, da je imelo celokupno delavstvo in namesčenstvo priliko predočiti zastopnikom kapitala svoje zahteve in krivice, ki se mu gode. Sicer ne smemo pričakovati takoj vidnih uspehov, pač pa ti ne bodo izostali, ako se delavci in nameščenci tesneje oklenejo svojih strokovnih organizacij. Druga ugodnost je v tem, da je imel tudi zastopnik vlade v osebi ministra za socialno politiko priliko zvedeti za težave, ki mor6 delavstvo. Priznati moramo, da cenimo trud ministra g. Cvetkoviča ter občudujemo njegovo energijo, s katero se je lotil dela. Dosedaj se je važnost tega resora podcenjevala ter se smatralo Ikot manj važno ministrstvo. Uporabljali so ga le za uteho apetita po ministrskih stolcih gotovim političnim skupinam, med katerimi smo bili — žal — najpogostejši ravno Slovenci. Moči ministru socialne politike nikdar niso dali in tako je bilo mogoče, da je socialno ministrstvo Danes je stvar t toliko spremenjena, da minister socialne politike ne sameva ter da uživa podporo vseh svojih tovarišev. Zaradi tega dosega g. minister tudi več uspeha in upamo, da se mu bo tudi vprašanje delovnega časa posrečilo rešiti v korist delojemalcev. Leopold Nagode. srečilo vzdržati našo organizacijo, ki je zbrala delavce v podjetju Heinrihar v strokovno skupino. Potom organizacije je delavstvo doseglo v preteklem letu povišek plač za 50 par na uro, in izvajanje socialne zakonodaje, osobito plačilo nadurnega dela. Če bi bili delavci v obratu stoodstotno organizirani in pa da bi bili organizirani tudi v drugih podjetjih, bi bil uspeh še boljši. Za centralo je poročal tajnik tovariš Grošelj, ki je opisal položaj lesnega delavstva in kratko omenil tudi splošni položaj delavstva pri nas. Pozval je tovariše, da odločno vztrajajo v sl rokovni borbi in pripeljejo v organizacijo tud.i neorganizirane, ako hočemo, da bo bor-■ba organizacije imela poln uspeh. Pozval je tovariše, da pri delu v organizaciji poprimejo po svoji dolžnosti vsi, ki bodo izvoljeni v odbor, ker v organizaciji ne sme delo sloneti samo na enem tovarišu, temveč je dolžnost vseh, da delajo. Organizacijsko zrelost in zavest so pokazale volitve, ko so tovariši z resno voljo in pripravljenostjo za delo, sprejeli zaupniška mesta. Ža predsednika je bil izvoljen tov. Porenta Ivan, za podpredsednika Končan Pavel, za tajnika Bertonceilj Pavel, za blagajnika Koblar Jakob. V odbor so 'bili izvoljeni še sledeči: Hladnik Andrej, Bertoncelj Andrej, Homan Gašper, Oman Matevž; v nadzorstvo pa: Golar Janez in Brelih Peter. Po skrajšanem voli vnem postopku smo izvolili za 1. 1938 štiri obratne zaupnike, ki so: Kuralt Jože, Bertoncelj Janez. Dolinar Janez in Bertoncelj Andrej. Tri ure trajajoče zborovanje je zaključil tov. predsednik s pozivom k vztrajnemu in složnemu delu za delavske pravice. Rudarji frna-Kaolin. Sestanek naše skupine 6e je vršil 16. t. m. Pretresali smo naš položaj in določili potrebno za volitve obratnih zaupnikov. Na sestanku je poročal tov. Grošelj. Razložil je pomen obratnih zaupnikov in njihovo delo v obratu. Glavni namen našega sestanka pa je bil, zavzeti stališče k dejstvu, da 13 naših delavk še ne doseže plače, ki jim pripada po zakonu o najmanjših mezdah, t. j. 3 din na uro. Slišalo se je, da bi podjetje, če M moralo plačevati mezde po zakonu, ženske odpustilo in v delo sprejelo moške. Delavstvo, ki je bilo na sestanku zbrano skoraj stoodstotno, je soglasno sklenilo, da je zahteva za uveljavljenje najmanjših mezd ženskam, ki delajo v obratu, zahteva vsega delavstva. Delavstvo obrata smatra, da je napoved, da bodo ženske odpuščene neutemeljena, ker vršijo ta dela ženske z večjim uspehom kot moški in je zato neverjetno, da bi podjetje tako hotelo škodovati samemu sebi. Ker je ta naša zahteva tudi zakonito upravičena, smo prepričani, da jo bo podjetje brez obotavljanja sprejelo in delavstvu prizinalo, kar mu pripada po obstoječih zakonih. Ker se zavedamo važnosti sestankov, smo sklenili, da se vršijo sestanki odslej bolj pogosto. Kovinarji Kamnik. V nedeljo 23. januarja smo imeli dobro obiskan sestanek, katerega se je udeležil tov. Fajfar .iz Ljubljane, ki nas je navdušil za borbo za svobodo delavskega gibanja im za prizadevanje, da pride med delavske organizacije bolj tovariško razmerje. Jugoslovanska strokovna zveza ima še posebno nalogo, da dela za enoten strokoven nastop delavstva in da v imenu krščanske ljubezni pripravlja tla za pomiirjenje med razprtim delavstvom. Apneničarji Zagorje. Vse člane opozarjamo, da se vršijo volitve v nedeljo, dne 30. t. m., nepretrgano od 8—12. Zato naj vsaik gleda, da gre čimprej na volišče in odda belo glasovnico celo, nasprotno pa uniči. Zaveden delavec gre gotovo na volišče! Viničarji V zadnjem času vedno pogosteje slišimo govoriti, da bi morali viničarji imeti več strokovne usposobljenosti za obdelovanje vinogradov. To vedno po^ udarjajo vinogradniki, kateri viničar bi bil bolj sposoben za to stroko, a na drugi strani slišimo, kateri bi bil cenejši. Vinogradniki bi radi imeli take viničarje, ki bi res samo vinograde dobro obdelovali in ne bi zahtevali nobenega plačila za svoje delo. Saj viničar lahko živi od tiste žemlje, katero ima navadno pod goricama. Na vse načine 60 se zadnji čas začeli izmikati, samo da se izognejo pravic, Uri jih določa zakon viničarskega reda. Začeli so viničarje jemati za najemnike ter skušajo na ta način še bolj izmozgavati viničarsko delavstvo. Vsako tako kršitev viničarskega zakona pa sporočite SZV. Ona bo že obračunala s takimi kršilci. Odločno zahtevamo vsi viničarji, da se izvaja viničarski red in tudi zahtevamo, da se vinogradi pravilno in strokovnjaško obdelujejo. — »Vinogradi propadajo« le po krivdi profitarskili vinogradnikov, ker nočejo pustiti obdelovati tako, kakor vinograd zahteva. Obdeluje se samo s čim manjšimi stroški, da je potem večji dobiček. Tako propadajo vsi vinorodni kraji, za tem pa še sestradano viničarsko delavstvo. 'Posebno opažamo to pri večjih vinogradih inozem-cev. Kako naj potem ubogi viničar naloži na trto grozdje, če se celo leto tal>o nepravilno dela. Da ne bo tako šlo na-prj rakovo pot, je potrebno, da se tudi oblast kaj zanima. — Prizadeti viničarji. * Limbuš. Pri nas se je 18. m. m. smrtno ponesrečil viničar tov. Bezjak Franc. Z gospodarjevim hlapcem sta nakladala plohe, pa je eden vinačarja tako močno stisnil čez telo, da je po hudem trpljenju čez tri dni umrl. Tako je zopet padla nova žrtev dela in mi smo izgubili zvestega člana. — Bog mu daj večni mir, žalujočim ostalim pa izrekamo naše tovariško iskreno sožalje. Kamnolomci Vrhnika. 16. 1. m. se je vršil na Verdu ob polni udeležbi sestanek delavcev iz železniškega kamnoloma na Verdu. Centralo je zastopal tov. Škof iz Viča in razložil delovanje obratnih zaupnikov. Predsednik skupine tov. Ogrin je pozival tovariše k skupnemu delu, katerega smo si ob (pričetku našega strokovnega dela začrtali. Glavni namen sestanka je pa bil, preštudirati, kako bomo uspešno zastavili naše delo v bodoči sezoni. Tov. Šinkovec je skupno z odiborom izdelal predlog o plačah delavstva v kamnolomu v bodoči sezoni. Delavci so protestirali proti procentom in akordu, ker hočejo pošteno delo in poštene plače. Po sestanku Jesenice, 20. januarja. V nedeljo, dne 16. januarja, se je vršil članski sestanek kovinarjev JSZ na Jesenicah. Udeležba je bila sicer zadovoljiva z ozirom na nedeljsko obratovanje. Mnogo članov 6e je oprostilo zaradi službe. Običajno se v teh obratih ob nedeljah ne dela. Vendar bo treba v bodoče pokazati svojo zavednost s tem, da se bo prav vsak udeležil članskega sestanka in sledil delu organizacije. Za kako drugo organizacijo bi bila to ogromna udeležba, za nas je pa še vedno premalo, dokler ne bomo prav vsi nastopali na takih zborovanjih. Na sestanku se je podalo poročilo o obratnih zaupnikih lin pojasnil eklep celotnega zaupni šk ega zbora za odložitev volitev. Razlog za soglasni sklep zaupni-škega zbora je razrešitev petih obratnih zaupnikov po odločbi banske uprave v Ljubljani, ter s tem v zvezi pritožba teh zaupnikov proti razrešitvi. Stvar je zelo nejasna glede kršitve funkcije zaupnika, in je treba, predno 6e gre na kake volitve, nujno zadevo popolnoma razčistiti ter spet dati ustanovi obratnih zaupnikov vso njeno moralno vrednost in vso zaščito. Na Jesenicah se je vprašanje razrešitve obratnih zaupnikov v vsej dobi, odkar ima delavstvo obratne zaupnike pojavilo prvič lansko leto. Podano je bilo tudi poročilo o delu glede nove bolnišnice krajevne Bratovske skladnice ter o novem pravilniku. Jeseniška bratovska skladnica se že nekaj časa resno pripravlja ža graditev nove bolnišnice, katera naj ustreza potrebam naraščajočega članstva. V preteklem letu se je vršilo več razgovorov z zastopniki občin radovljiškega okraja in to radi možnosti skupne graditve splošne javne bolnišnice za ves radovljišlu okraj. Vendar so pa pri tem razne zapreke in bi se tudi nekatere ugodnosti, iki jiih imajo člani Brat. skladnice poslabšale. Bolnišnica bo moderno in potrebam odgovarjajoče zidana; zato je potreba temeljite priprave. Novi pravilnik Bratovske skladnice nam še v vseh podrobnosti ni popolnoma jasen, ker še nimamo uradnega besedila. Kolikor se vidi, se bodo pokojnine z januarjem 1938 malenkostno zvišale, ter se bo popolna reorganizacija celotnega zavarovanja izvedla postopoma do 1. 1945. Nezgodni rentniki, kateri sedaj dobivajo rento neglede na zaslužek, bodo v bodoče prejemali rento le v tem slučaju, če bodo po nezgodi zaposleni v nižji skupini ali splošno rečeno, če bodo manj zaslužili, kakor so pred nezgodo in se jim tako odmeri razlika med obema plačama. Je tudi več drugih sprememb in jih bomo pojasnili pozneje. se je vrnila seja odbora, na kateri smo razpravljali o položaju delavcev v lesnih obratih. Sestanka se je udeležil tudi podpredsednik tov. Železnik in poudaril potrebo, da bi se v večjem številu organizirali tudi lesni delavci. S pomočjo organizacije bi se delavstvu priborile boljše plače, ker so v lesnih podjetjih na Vrhniki dosti slabše plače ikot drugje. Sklenili smo tudi, da lovariši, ki so v odboru in nadzorstvu redno vršijo sprejete naloge. Sklenjeno je bilo, da 6e bo vršil drugo nedeljo, t. j. 30. t. m. ob 3 popoldne sestanek v Borovnici pri »Fortuni«. Nameščenci V nedeljo 30. t. m. se bo vršil ob 9. uri dopoldne v prostorih JSZ v Delavski zbornici, Miklošičeva 22/1 redni letni občni zbo? Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbora. Poročilo nadzorstva. 3. Predlogi in sklepi. 4. Volitve novega odbora in nadzorstva. 5. Razno. 6. Strokovno predavanje: »Pokojninsko zavarovanje nameščencev in delavsko starostno zavarovanje«. Govori tov. Mirko Jeršič, referent OUZD v Ljubljani. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Lojze Hartman, t. č. predsednik. Vilko Pitako, za t. č. tajnika. Glede skupinske razpredelbe delavcev po novih obratih in raznih popravkov za delavce v prenizkih skupinah starih obratov se je že pred časom ugotovila potreba, napraviti dodatek h kolektivni pogodbi in te stvari urediti. Mi imamo že več teh stvari in tudi zaupniki imajo nalogo po obratih delati na tem. Celotni material ho potreba sikupno z vsemi delavskimi organizacijami obdelati in napraviti enoten predlog. , Napredovanje delavcev se ne vrši vedno po sposobnosti. Dolgo let zaposleni in sposobni delavci 6e zapostavljajo kot manjvredni. Mnoge pritožbe, ki jih dobiva naša organizacija od svojih članov, dajejo sliko protežiranja delavstva ene barve. Mnenja smo, naj se poleg zmožnosti upošteva tudi službena doba pri K ID, naj napreduje tisti, ki je že nekaj za podjetje žrtvoval. Z dosedanjo taktiko vodstva KI D v tem oziru nikakor nismo zadovoljni. Po raznih ugotovitvah od 6trani članstva se je s sklepnim pozivom na člane, naj še v večji meri pokažejo svojo zavest, da bo organizacija vztrajno napredovala ]X) začrtani ravni poti v prizadevanju za delavske pravice, je bil lepo uspeli sestanek zaključen. Jubilej našega veterana. Pred kratkim je obhajal naš veteran Jože Herfort 50-letni jubilej, odkar je zaposlen v tovarni za klej v Mostah. V teh letih i» ob takih dogodkih se naši veterani, pa tudi mi z njimi, prav radi spominjamo svoje mladosti in težkega dela, ki ga je zahtevalo njihovo življenje ne le v tovarni, ampak tudi izven nje v javnem življenju. Posebno naši veterani so na to opravičeni, saj je bila njihova mladost v družbi z dr. Krekom, Gostinčarjem in drugimi, posvečena borbi za pravico delovnega človeka in poštenost ▼ človeški družbi. Ravno Herfort je bil eden med najbolj pridnimi in požrtvovalnimi borci, ki ni nikdar prašal za svojo lastno korist in ugodje, ampak je imel vedno pred očmi le skupnost tako v borbi in v veselih urah. Ob 50-letniei mu želimo, naj uživa svoja stara leta ▼ zadovoljstvu z zavestjo, da je v življenja hodil pravo pot in veliko doprinesel k borbi kršč. soc. gibanja. Pridobivajte novih naročnikov za „Delavsko Pravico"! Jeseniški kovinarji so zborovali Kaj je s povišanjem plač žel. delavcem (Dopis.) S prvini novembrom preteklega leta je bil uveljavljen sklep vlade o povišanju delavskih plaž. To v resnici ni povišanje, temveč le mala povrnitev reduciranih plač iz leta 1032. Rekli so, da je redukcijo zahtevala nujnost državnih gospodarskih razmer. Delavci državnih železnic so bili s to redukcijo mezd, posebno z ozirom na draginjo, ki je začela rasti, najbolj priza-deti. Ker smo, tako vsaj pravijo nekateri, najhujšo gospodarsko krizo preživeli, se bo tudi delavcem državnih železnic vsaj delno vrnila reducirana plača. Sedanja vrnitev znaša približno 22,000.000 din. Ker pa pride okrog 45.000 delavcev v poštev (obrtniki, polkvalificirani in navadni fizični delavci), je to taka malenkost, da delavcem s tem ne bo veliko pomaga no. .Nepoučen bralec raznih meščanskih časopisov bi dobil vtis, češ, da delavec ni veliko izgubil, zato pa tudi veliko ne more dobiti. Pa je ta stvar precej drugačna. Leta 1932, ko je bila prva redukcija mezd, smo želez, delavci izgubili 10% osnovne plače in 40—50% na premiji. Skupno je to zmanjšalo prejemke za kvalificirane delavce za 350 do 400 diil mesečno. Leta 1933. se je uvedla v mariborski železniški delavnici vsled pomanjkanja kreditov takozvana angleška sobota, to se pravi, da delamo ob sobotah samo 6 ur mesto 8. To znese na leto 14 dni ali 6% naše plače. Vsled ponovno zmanjšanih kreditov smo morali še poleg vsega praznovati 0 oziroma 8 dni na lelo, kar zopet daje okoli 4% plače. Kakor je iz teh številk razvidno, smo od leta 1932 do sedaj nekako umetno izgubili, tako da javnost o fem ni dosti izvedela, skupno 18% na osnovni mezdi in 40 do 50% na premiji. Delavec-železničar, nekdaj ponosen stan, danes hira in životari iz dneva v dan. Skoraj sram nas je, ker se nas povsod boje radi naše prezadolženosti. Navadno pa ima železničar še številno družino. Pa naj si ogleda naša javnost, koliko so delavci državnih železnic s sedanjim povišanjem mezd pridobili. Hočem biti kolikor mogoče objektiven. Delavci-obrt-niki so res nekoliko pridobili. Govoriti o Povišanju pri polkvalificiranih, oziroma ®avadnih delavcih pa pomeni naravnost izzivanje in norčevanje iz najbolj bednih. ZviSanje mezd se je izvršilo v treh skupinah: 1. Kvalificirani delavci povprečno 10 odstotkov temeljnega dnevnega zaslužka, kar znaša za posamezne stopnje 2.60 do 5.80 din na dan, oziroma v mesecu 6 24 delovnimi dnevi po 8 ur 62.40 do 139 din poviška. 2. Polkvalificirani delavci povprečno od 6 do 8% temeljnega dnevnega zaslužka, kar znaša za posamezne stopnje 1.40 do 3,— din na dan, ali v mesecu s 24 delovnimi dnevi 33.60 do 72,— din poviška. 3. Navadni delavci 1—4% temeljne plače, kar znaša za posamezne stopnje 0.20 do 1.50 din na dan, oziroma v me- Beg z Preseljevanje kmetskega prebivalstva v mesta in industrijske kraje, to je vprašanje, katerega so že Cesto obravnavali razni gospodarstveniki in drugi z raznih vidikov. Manj resni so ta »beg z dežele« osvetljevali, češ da se kmetski ljudje vseljujejo v mesta in industrijske kraje zato, da bi tam radi veliko zaslužili, dobro jedli, se lepo oblačili in malo delali. Drugi so že stavili predloge ter pozivali oblast, da bi morala s kakimi uredbami ta »beg z dežele« preprečevati, ker je to skrajno škodljivo že iz gospodarskih ozirov, češ da ti ljudje samo večajo brezposelnost, na podeželju pa kmetije propadajo zaradi pomanjkanja delavcev. Ako pa si vprašanje pobliže ogledamo, bomo morali ugotoviti, da so vzroki tega preseljevanja precej drugačni, da ni temu kriva sama želja po udobnostih, katerih ima industrijsko delavstvo pač bore malo. Tu bi mogli našteti celo vrsto raznih socialno-gospodarskih vzrokov. Naj navedemo vsaj nekatere. Na prvo mesto bi postavili socialno skrbstvo, katerega podeželsko ljudstvo skoraj ne pozna. Saj je že miselnost podeželskih veljakov taka, da kakega pravega socialnega skrbstva ni pričakovati od njih. Mogel bi imenoma navesti nekega župana občine, kjer je več kot 70% viničarskega delavstva, katero vsako zimo večinoma nima kruha pri hiši. Ta je pred časom dejal: »Saj pri nas ni takih revežev.« Tako je odgovoril na vprašanje, ali občina ne bo naročila koruze, ki se je delila oziroma prodajala po znižani ceni. Dotičnik, veleposestnik, ima seveda zmiraj kruh in še kak priboljšek, pa živi v prepričanju, da ima tako vsak, tudi viničarji. Industrijsko delavstvo je zavarovano za bolezen in nezgode; torej ima v primerih bolezni in nezgod pomoč, v času okrevanja dobi hranarino. Kaj pa viničar, poljedelski delavec...? Ta pa naj secu z 24 delovnimi dnevi 4.80 do 36,— din poviška. Številke same dovolj jasno pokažejo to »zvišanje«, da niti ni treba posebnega kompntarja. 31. decembra, ko so nam to razliko izplačali tudi za nazaj do 1. novembra, sem opazil marsikakšno solzno oko. Kako tudi ne bi? Delavec-družinski oče «štirimi otroki in 17 leti naporne službe je dobil skupno za čas od 1. novembra do 24. decembra celih 15.60 din »poviška«. Šarfi sem videl, sam doživljam, vendar skoraj ne morem verjeti, da je tako v resnici. In ker so meščanski časopisi na veliko pisali o tem zvišanju, so pridobitni krogi še prodno so delavci kaj dobili na roke, povišali cene življenjskim potrebščinam. Pa naj nam gospoda, ki je odločala o tem »povišanju«, dostavi še jedilni list, ali pa pove, kako naj živi družina s 772 din mesečne plače in 7 din »povišice« na mesec. — Železničar. dežele boleha še toliko časa. pomoči nima od nikoder pričakovati, kvečjemu da dobi zdravniški pregled — zdravila na ubož-no spričevalo, kar je oboje večkrat prav »ubožno«. V kolikih primerih hujših bolezni se naši podeželski delavci gospodarsko naravnost, uničijo, zato da rešijo ali vsaj skušajo rešiti življenje katerega izmed svojih domačih. Leta in leta so se mučili poprej in leta in leta pozneje spet »krpajo« dolgove, katere je povzročila bolezen. Da se temu odpomore, že dolga leta viničarji po svoji organizaciji od različnih oblastev prosijo in zahtevajo, da se tudi to delavstvo priključi k bolniškemu zavarovanju. Toda od nikoder še nismo dobiti niti obljube, da se bo to zgodilo. Tisti, kateri bi to mogli izvesti, so za sebe pač dovolj preskrbljeni! ža industrijsko delavstvo sta letos stopili v veljavo dve novi uredbi" o najmanjših mezdah ter o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Za viničarje in poljedelsko delavstvo pa — nič! Kakor *v norčevanje iz tega delavstva, je nekje zapisano, da se tudi za to vrsto delavstva »po potrebi...?« izda posebna uredba o najmanjših mezdah. V brezposelnosti morejo dobiti linclustr.ijsiki delavci tu in tam- kako podporo. Kaj pa viničarji in poljski delavci...? Ne zavidamo industrijskemu delavstvu raznih ugodnosti, saj vemo, da so v premnogih slučajih daleč nezadostne, posebno v primerih brezposelnosti za družine z večjim otroškim »blagoslovom«. Hočemo le naglasiti, da smo mi povsod prezirani, neupoštevani, četudi se od nekod tako rado naglasa, kako je pri nas socialno skrbstvo »na višku«. Mi za to nič ne vemo, razen nekaj »koruznih« podpor smo prejeli, katere pa so se večkrat tako razdeljevale, kakor se nekje bere: »Kdor ima, še mu bo še dalo, kdor nima, se mu bo še tisto vzelo, kar ima.« Kaj naj viničarja in poljskega delavca priklene na zemljo, na vinograd, na polje? Ali povprečna 5—6 dinarska plača, ali za hlapca, deklo 30—70 dinarska mesečna plača pri 16—18 urnem delavniku, razen tega še negotovost, da mu bo »socialno čuteči« gospodar v jeseni prijazno rekel, naj skuša dobiti drugje službo, ker pozimi nima dovolj dela?! Ali naj viničarja priklepa na gorico, na vini- Ljubljana Iz »Zmaja«. Pretekla teden so se vršile pri nas volitve obratnih zaupnikov. Bila je prijavljena ena lista, zalo je tovariš starešina proglasil listo za veljavno. V soboto 15. januarja je bila v našem podjetju skromna, a lepa slavnost. Gospod prof. dr. Fajdiga je blagoslovil dva Marijina kipa in sicer enega za delavke, drugega za uradmištvo. G. dr. Fajdiga je govoril o Mariji in njeni ljubezni in prikazal, kako naj delavke ljubijo svoje so- čarsko službo.dober viničarski zakon, ki mu varuje njegove pravice, ko pa ta zakon obstoja le bplj na papirju. Ako se upaš nanj sklicevati, potem v jeseni »letiš« iz službe. Ako hočeš kaj dobiti, kar ti ta zakon nudi, moraš tožiti, potem pa si že razglašen, da si »slab« viničar in te bodo vinogradniške organizacije vodile v seznamu malovrednih viničarjev, Z lepa ne dobiš, če pa se poslužiš zakonov, si pa zaznamovan. So mnogi delodajalci zelo »dobri«, tako da bi mogel marsikateri viničar s svojo družino od takih »dobrot« zaradi pomanjkanja kar umreti. Mogel bi nam vsak reči, naj si sami pomagamo, da se organiziramo. — Prav! Res je strokovna organizacija edino in najuspešnejše orožje za obrambo in pridobitev pravic. Toda viničarsko in poljedelsko delavstvo je že tako izmozgano in slabo plačano, (la niti organizacije ne more več vzdrževati! Kdor bo kedaj hotel rešiti vprašanje, kako zaustaviti »beg z dežele« in s tem pritisk v mesta in industrijske kraje, koder resnično ti priseljenci pomno-žujej{\ brezposelnost, tlačijo delavske mezde navzdol, la bo moral najprej začeti uspešno reševati gospodarska in socialna vprašanja viničarskega in poljedelskega delavstva in podeželskega delavstva vobče. Pomanjkanje kruha in neizvedeno socialno skrbstvo na deželi bo to delavstvo vedno tiralo z dežele, iz viničarskih in kmetskih služb, ker jim te v pretežni večini ne nudijo več človeške eksistence in to največ po krivdi merodajnih faktorjev, ki menijo, da za podeželsko delavstvo ni treba nobenih so-cialno-varstvenih zakonov, ne socialno-skrbslvenih uredb. Gospodje, ki kujejo zakone in uredbe, si ne dajo dopovedati, da tudi podeželsko delavstvo trpi hudo pomanjkanje. Doklej še ne bodo verjeli! V nekem mariborskem viničarskem okraju je večina viničarjev samo »malovreden folk«, se je izrazil neki tamošnji bivši viničar, ker je vsak viničar, ki je bil malo podjetnejši in brihtnejši, že pustil viničarsko službo ter si [>oiskal drugačno — takšno, kjer je mogoče človeško živeti, ne pa tolikokrat po pasje stradati. Ukrenite, da bosta viničar in poljedelski delavec kmalu zavarovana za bolezen, nezgode, za onemoglost, starost in smrt! Dajte viničarskemu delavstvu stalnost v službi, pomagajte, da dosežemo pravičnejše plače in tako bodete najuspešnejše zaustavili »beg z dežele«! tovarišice. Zelo lep vtis je napravilo na vse navzoče, ko so delavke-matere pripeljale svoje malčke, kateri se bodo še v poznejših letih spominjali te slavnosti. — Se živi v delavstvu krščanstvo, čeprav nekateri trdijo, da JSZ hodi Stran pola. — Živela krščanska delavska zavest in borba! Jesenice - Javornik Pri ZZD so dobili ali izvolili nov odbor z nadrejeno funkcijo. Imena od- Po naših krajih Iz Slovenije v dravsko banovino 20 let slovenske politike Zato zahteva naša. stranka kot krščanska 6tranka: Uvede naj se splošna dolžnost dela za vsakogar! To so naši poslanci tudi zahtevali, da pride v ustavo, pa so velesrbi in slovenski kapitalisti to preprečili. Po našem programu je dolžan delati vsak državljan, ki je za delo zmožen, in sicer koristno delati, četudi je bogataš ali kapitalist. Kdor ne dela, tudi nima pravice, uživati sadove, ki mu jih donaša njegovo imetje. To je ena reč. Druga pa je tale: Kdor pa dela, ima pravico, da ga država pravično oskrbi z vsem, kar potrebuje za človeka vredno življenje zase in družino. Skrbeti mora država zanj ne le, da bo imel primerno plačilo za svoje delo, marveč tudi takrat, ko ne more delati. Zato zahtevamo za vse delavce, ročne in duševne, brez razlike stanov, tudi za kmete, enotno in popolno socialno zavarovanje. ,, . Zasebna lastnina se mora omejiti. Ne gre namreč, da bi tisti, ki ima velika premoženja, lahko poljubno razpolagal z njimi, neglede na svojega revnega bliž-nika. Krščanska vera nas uči, da je treba imeti usmiljenje do revežev, da naj se krščanska ljubezen do bližnjega izkazuje v dejanju. Toda današnji svet je materialističen. O ljubezni, pravičnosti in usmiljenju v svetu velikega kapitala ni skoro več govora. Zato mora priti državna oblast s svojimi zakoni. In zato zahtevamo: Da se prepreči in onemogoči brezmejno kopičenje premoženja v rokah maloštevilnih kapitalistov, naj se določi primerna najvišja premoženjska mera. Toli- ko in toliko premoženja sme imeti, da ne škoduje splošnosti. Upoštevati pa je pri tem zahteve in potrebe modernega gospodarskega življenja. S tem bi bil za- Kratko naj omenimo še: da program naše stranke zahteva: Velika podjetja, ki proizvajajo stvari, ki so važne za sploš-nost, naj se podružabijo. To naj se po našem mnenju izvrši po občinah ali zadrugah. Agrarna reforma naj se izvede, da bo zemljo dobil tisti, ki jo obdeluje ali i° r.ad obdeloval. Spekulacija z zemljišči naj se zatre. Davčna politika naj se spremeni. Indirektni davki, trošarina itd. naj se odpravijo!« Vzgoja in izobrazba otrok. Sola ne sme biti le učilnica, marveč predvsem vzgojevalnica. Vzgoja otrok je mogoča le na verski podlagi. Kako naj se katoliški otroci v šoli vzgajajo, o tem naj odločajo Cerkev in starši. Na vseh javnih ljudskih in zasebnih šolah se mora pou-Sevati krščanski nauk. V te stvari se dr-žava nima pravice vtikati. Pouk na vseh ljudskih in srednjih šolah se mora tako uravnati, da bo v prvi vrsti odgovarjal potrebam življenja ter otroke in učence navajal k umevanju kulturnega, gospodarskega in socialnega živ-ljenja. Šole na kmetih naj bodo drugačne ko one po mestih in tovarniških krajih. Šola mora otroku vcepiti ljubezen do stanu in spofitovanje do dela. Cerkev in država. V državi naj se zajamči svoboda in enakopravnost katoliške Cerkve. Mi za katoliško Cerkev ne zahtevamo nobenih predpravic, toda vzgoja katoliških otrok je v prvi vrsti stvar katoliških staršev in katoliške Cerkve: — Zakon je za katoličane zakrament. Zato država nima pravice s svojimi postavami posegati v svetost zakona. Zakon je po katoliških postavah neraz dražljiv. Zato se bomo borili zoper vse poskuse, v tem oziru katoličanom delati krivico. — Duhovniki in škofje imajo nalogo, katoličane poučevati in vzgajati. to njihovo sveto nalogo kontrolirati ali celo preprečevati. To je naš program v kratkih besedah in glavnih obrisih. Ni vse povedano, pa glavno je omenjeno v teh besedah. In še besedo o vzajemnosti delovnih stanov! Mi dobro vemo, da delavec more živeti samo ob strani kmeta, kmet samo ob strani delavca; vemo, da je duševni delavec, izobraženec potreben obema, da je obrtnik potreben vsem trem in vsi trije njemu. To so delovni stanovi, ki žive od svojega dela I Zato velja načelo in dolžnost skupnosti in vzajemnosti v znamenju krščanske pravice in ljubezni! Temelje na delu, združuje jih pravica, vodi ljubezen ! Kakor pa se morajo med seboj podpirati v delu in življenju, tako morajo tudi skupno iti v boj proti krivici in nasilju, ki ga narekuje nad vsemi moč kapitalizma. Razcepljeni so žrtev kapitalizma, združeni so zmagovalci nad njim. Pisani programi ne pomenijo nič. Podprti morajo biti z dejanji.« Tako govori oficielni program. Ker je bila ustava 1. 1921 sprejela proti volji Hrvatov in Slovencev, so ji ti obojni napovedali boj. Imenovali so ta boj revizionizem, t. j. boj za spremembo ustave. Ljudje so se v glavnem 1. 1923 opredelili v dve skupini: v centraliste in v federaliste ali z drugo besedo: v unitari-riste in avtonomiste. Leta 1920 se volivci še niso prav zavedali, kaj pomeni ustavo-tvorna skupščina. Pri Slovencih se sploh zelo rado zgodi, da se prepozno zavemo, »za kaj prav za prav gre«. Spoznanje dobimo šele, ko ga temeljito polomimo in ko nas začne glava boleti in žep opozarjati, da je prazen. Premalo mislimo nase in preveč pustimo drugim, da za nas mislijo. Ko je pa narobe, je pa prepozno. Tako je bila potrebna bridka skušnja z ustavo 1. 1921, da smo se zavedli. Zato j bilo razmerje glasov za razne stranke v 1. 1923 čisto drugo kot v .1. 1920. V Ljubljani so 1. 1920 dobile: SLS okoli 1700, JDS (demokrati, sedaj JNS) ca. 3200, socialisti ca. 1100, komunisti ca. 1500, narodni socialisti ca. 1200 glasov. V 1. 1923 pa SLS ca. 2800, JDS 3500, združeni socialisti in komunisti ca. 1800 in narodni socialisti ca. 500 glasov. Iz tega je razvidno, da je SLS pridobila samo v Ljubljani ca. 1100 glasov in da 6o se narodni socialisti na račun JDS zelo zmanjšali. Veliko socialistov obeh smeri pa je volilo SLS, ki se decembra 1922_ ni prav nič obotavljala, ko je rajšib-kejši izmed koaliranih strank za občinske volitve, t. j. socialistom, priznala župana dr. Periča Ljudevita in se sama zadovoljila e podžupanom, daei je bila številčno močnejša kot socialisti za okrog 600—700 glasov. (Dali*.) bornikov jamčijo za dosledno načrtno bodoče delo. Mi smo svoj čas take ljudi odrezali od odgovornih inest, zalo ker je nerodno, če se kaj ponuja pa se ne more vzeti. Tudi centrala v Ljubljani je morala še nedavno tega ponujano zvestobo takih ljudi odkloniti. Slovenigradec Podjetje Mikolič pošilja popravek: »Na članek priobčen v št. 2 »Delavske pravice*, z dne 5. 1. 1038, zadevajoč naše podjetje, Vas z oziirom na § tiskovnega zakona pozivamo, da v prihodnji številki »Delavske pravice«, na istem mestu resnici na ljubo prinesete sledeči popravek: Ni res, da so mezde v podjetju sramotno niške in znašajo pri dela vikali, čeprav delajo nekatere že 14 in več let v tovarni, komaj od din 1.75 do 2.10 in pri delavcih od din 1.75 do 3.— na uro, le« pa je, da je delavstvo plačamo, kakor je to urejeno po uredbi o minimalnih mezdah in da je to plačo dobavilo že ves čas pred veljavnostjo te uredbe 'ter tla v vsej 'tovarni mi ine delavca ne delavke,, katerega mezda bi znašala komaj din 1.75 na uro. Nadalje ne odgovarja resnici, da se delavstvo izrablja in da se pri delavcu ali delavki, ki je delal akord, pni izplačilu izplača samo toliko, kot bi delal za urno plačilo in se presežek kratkoiiialo odtegne, nasprotno pa je res, da dobi vsak delavec za akordna dela pošteno plačilo, brez vsakega najmanjšega odtegljaja in da se mu v nepredvidenih slučajih, za akordna dela, 'kadar ista ne bi dosegala vsote urnega izplačila, razli'ka do iste izplača. Za ostali del članka nanašajoč se na delovodji in ostalo osebje, odgovarjamo le toliko, da si bodo prizadeti, kakor podjetje samo, znali poiskati zadoščenja na merodajnem mestu. — Z odi. eipoištova-njem Ivan Mikolič, Slovenjgradec. Doma in po svetu Duplica Naša »Krščanska delavska mladina« (KDM) je priredila dne 5. decembra Miklavžev večer, ki je prav lepo uspel. Ob tej priliki je bilo obdarovanih 45 revnih otrok. Da pa nam je bilo mogoče obdarovati toliko revnih otrok, smo nabirali prostovoljne darove. Zato 6e na tem mestu vsem, ki so razumeli to prireditev, in s svojimi prispevki pripo-pogli, da nam je prireditev uspela, lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala gre gosp. županu Rodetu, ki je z znatnim zneskom podprl naše najrevnejše. Na Štefanovo pa smo imeli zopet lepo prireditev. Priredili smo božičnico, pri kateri so nastopili na odru naši najmlajši. Igrali so dve igrici s petjem: »Božična pošta« in »Božični mož«. Pred igro pa so nastopili na odru tudi finali pevci in so prav lepo zapeli tri božične pesmi pod vodstvom organista Alojzija Sevnika. Vse točke so otroci prav dobro izvedli. Cisti dobiček božičnice je bil namenjen revnim otrokom. Le žal, da takih prireditev nočejo razumeti tisti, ki bi k stvari najlažje pripomogli. Tudi taki, ki se ponavadi radi nazivajo prave katoličane, ob takih prilikah obrnejo hrbet in se rajši smejejo, če je prireditev slabo obiskana. Na praznik sv. Treh kraljev smo igre ponovili. Za spremembo pa smo izpustili igro »Božični mož« in smo dodali burki: »Fest fant« in »Za mejo«. Na koncu je bilo obdarovanje revnih otrok; med odmori so pa otroci peli božične pesmi. Vse te prireditve so obiskovali v pretežni večini le delavci. Prav malo pa kmetje. Kljub temu, da smo večinoma vsi delavci v teh krajih izšli iz kmečkih družin in da veliki večini kmetov tudi v naprej kaže, da bodo morali svoje sinove in hčere napotiti v tovarne ter jih pridružiti nam, ki smo bili pognani pred njimi, ne pojmujejo in ne podpirajo našega delavskega gibanja. Toda spoznali ga bodo, če ne prej, pa takrat, ko bo tudi njihove otroke zajel trušč in ropot strojev in tudi val delavskega po-kreta. Teh valov je pa več vrst, ni samo eden. Zato je danes odvisno od njih samih, kateri teh valov bo zajel njihove otroke. Belavska pravica Odbor za odkup rojstne hiše (lr. Franceta Prešerna se je osnoval v Ljubljani na pobudo pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. 8. februarja bodo po vseh slovenskih šolah predavanja o največjem slovenskem pesniku. Ta dan se bodo zbirali [>o vseh šolah itudi prispevki za odkup rojstne hiše pesnikove v Vrbi na Gorenjskem. Zbrati je treba okoli 200.000 din. Tudi delavci — kdor le more — naj prispevajo! Demonstrirati so poskušali proti vladi študenti in mlajši levičarsko nastrojeni ljudje ob priliki zadušnice za pokojnim patriarhom Varnavo, tako iporoča uradna objava policije. Organi javne varnosti pa so namere demonstrantov v kali zadušili. Ranjen in poškodovan ni bil nihče. Hr.vatske in srbske opozicionalne stranko so v smislu znanega sporazuma z dne 9. oktobra 1937. ustanovile stalen posloven odbor, kjer je vsaka stranka zastopana z dvema članoma. Te dni so bile daljše konference v Belgradu. Sopi banovinskega odbora JRZ je bila v nedeljo v Celju. Govorili so: dr. Krek o političnem položaju, R. Smersu o mladinski organizaciji JiRZ in o zadružništvu. Sklepi niso ■znani. Prejšnji dan, v soboto, je bil javen shod JRiZ. Minister Krek je govoril o notranji'in zunanji politiki odi tiska. Delavske mezdo so bolj porasle, kakor draginja, .tako je trdil minister Cvetkovič v finančnem odboru. Delavske zbornice pa imajo 'točne statistike, ki jasno govore, da so delavske mezde dejansko nižje, kot so bile pred leti. Novo francosko vlado je sestavil radikalni socialist (sredina) Chautemps. Iz vlade so odpadli socialisti in komunisti. V parlamentu je dobila vlada zaupnico 501 glas. Vzdržali so se glasovanja za zaupnico okrajni desničarji dn komunisti (nad 100 posla‘ncev). Proti je glasoval samo eden. Socialisti so izjavili, »da bodo delali v sporazumu z ostalimi strankami ljudske fronte« in bodo podpirali to vlado, dokler ne bo nasprotovala dosedanjemu delu ljudflke fronte. Vlada pa se bo mogla vzdržati le tako dolgo, dokler bo islkala zaslombe na levici. Angleški hiitlerizmu prijavni konservativni krogi so mnenja, da bo nova francoska vlada hotela v zunanji politiki voditi smer približanja Nemčiji in oddaljevanju 'Rusiji. Predsednik belgrajske vlade dr. Sto-jadinovič je končal svoje potovanje po Nemčiji. V razgovorih z nemškimi ministri je bilo govora tudi o razmerju do Avstrije, t. j. o »Anschlussu« in o 'restavraciji Habsburžanov. Napoveduje se vedno večje zbliževanje med Češkoslovaško, Av-etirjo in 'Madžarsko, ker jih zbližuje občutek iste nevarnosti. Voditelje grških političnih strank, ki predstavljajo po zadnjih svobodnih volitvah jasen izraz velike večine grškega naroda, je vlada zaradi nekega proglasa, katerega so podpisali in razširili med ljudstvo, zaprla »n konfinirala. Zmaga republikancev pri Teruelu je prisilila generala Franca, da odloži dolgo napovedovano ofenzivo. V odgovor na poraz pri Teruelu je nacionalistično letalstvo izvedlo hude bombne napade na Madrid, Barcelono in Valencijo. Republikanska letala so odgovorila s hudim bombardiranjem Salamance, Seville, Ceuite in Saragose. Zob za zob .. . Znak prijateljstva Bolgarije do Italije je -tudi vpeljava italijanščine 'kot obveznega jezika na bolgarskih višjih šolah. Japonska zahteva vojno odškodnino od — Kitajske, kateri je zasedaj zasedla ozemlje, na katerem prebiva 95 milijonov Kitajcev. Dalje zahteva, da prekine Kitajska vsako zvezo z Rusijo. Občni zbori Domžale. V ponedeljek, 31. t. m. ob 5 popoldne se bo vršil občni zbor skupine kemičnega delavstva Domžale. Občni zbor bo v gostilni Jerman na Količevem. Škofja Loka. V nedeljo 6. februarja ho imela strokovna skupina oblačilnega delavstva JSZ v Škofji Loki svoj redni letni občni zbor ob 9 dopoldne v Društvenem domu v Škofji Loki s tem dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo zastopnikov centrale. 4. Volitve novega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Vse člane in članice že sedaj opozarjamo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže! — Odbor. Nazarje. V nedeljo 30. januarja se bo vršil ob pol 10 dopoldne v prostorih gostilne Remic v Nazarjih redni letni občni zbor naše strokovne skupine. Kot zastopnik centrale pride tov. Jurač iz Celja. Vse člane in članice vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. Vič. članstvu krajevne skupine opekarskega delavstva na Viču sporočamo, da bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 15 vj>ro-sitorih Gasilskega doma v Kozarjih redni 'letni občni zbor. Vabimo vse člane in članice, da se oljčnega zbora vsi do zadnjega udeleže. — Odbor. Shodi in sestanki Borovnica. V nedeljo, 30. januarja se bo vršil ob 3 popoldne v gostilni pri Fortuni sestanek, ki ga sklicuje Jugoslovan- ska strokovna zveza. Tovariši kamnoio-m-ci z Verda in lesni delavci, vabljeni! Slovenj Gradec. Vse članstvo in tudi druge delavce in delavke vabimo na sestanek naše skupine JSZ, ki bo v nedeljo 6. februarja ob 9 dopoldne v prostorih Narodnega doma. Vsi in točno! — Odbor. Št. Vid nad Ljubljano. V petek 28. januarja se bo vrli.1 ob pol 8 zvečer r »Ljudskem domu« v Št. Vidu sestanek Krajevne skupine lesnega delavstva. Pridite vsi in točno! — Odbor. To in ono Vsi listi, ki se tiskajo v Misijonski tiskarni, so naklonjeni gibanju ZZD. Tako smo brali pred kratkim v oglasu Misijonske tiskarne v zelenem >31. delavcu«. Kolikor nam je znano, se tiskajo v Misijonski tiskarni: Slovenslki delavec, Katoliški misijoni. Tuji svet, Naš list. Kres, Vigred, Radio Ljubljana, Mi mladi borci, Mi mladi delavci, in morda še kateri. V Kranju so predlagali Jugoslovanski fi!rokovni zvezi, naj letos opravi svojo tradicionalno delavsko proslavo na sv Jožefa brez svoje firme, iz razloga, da se bodo mogli proslave udeležiti tudi člani fantovskega odseka, ki so zeleno nastrojeni. Prav premišljena taktika: lani Jugoslovanska strokovna zveza, letos brez naslova, drugo leto pa že morda Zveza združenih delavcev, da ne bi bil prevelik skok. Seveda si naše delavstvo svoje poštene in vse časti vredne firme ne bo dalo vzeti. II »DEJANJE Te dni je izšla nova revija »Dejanje«, mesečnik za gospodarstvo, kulturo in politiko. Mesečnik prinaša sodobne in aktualne prispevke iz domačega življenja in svetovnih dogodkov. Nova revija hoče prispevati k razglabljanju o praktičnih, stvarnih in žgočih vprašanjih našega slovenskega življenja. Temu hoče služiti s stvarnimi pogledi in pregledi iz slovenskega življenja in iz evropskega sveta. Revija stane letno 80 din. Goreniski kovinarji Jesenice. Velika izibira manufaktur- Tiega blaga za m o Sit e in ženske obleke, na mesečne obrdke. Dospeli 60 najnovej.ši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalije. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzmer«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2. Manufaktura in hontehcifa 1. Oluu - Liublian*. Stari trg Z se priporoča za nakup moškega blaga in oblek. - Pri nakupu 15% popusta. Brezposelni t«M|a vmIi č«trl*k popoldno. v sl«£«|« ptmlka dan pr«) • Ur«dnl§Wo In aprav«: Miklošičev« «. 21 I • N«tranklrana pl*m« n« •« tpr«)«ma{o • Oglati. r«kl«m«Lahko noč'. Hvala, gospod Jinks!« Krenila sta na Top Street in zavila na Cruch Street. Ivan je čutil v sebi neko toplino. Nekaj ga je dvignilo. »Ali ni gospod Jnks zaklel, ata?« je vprašal Janko mirno in plaho. Očividno mu je brnelo to po ušesih, odkar sta se ločila od Jinksa. »Ali ni prijazen mož, očka? Dal mi je penny.« »Mislim, da je prijazen in — obziren.« »Kaj pomeni ,obziren*?« je vprašal Janko. »To pomeni, da se ozira na vsakega človeka, da pa upošteva, spoštuje in da dvakrat premisli iii pogleda, potem šele zine.« Stopila sta skozi vrtna vratca. »Kaj boš napravil 6 svojim denarjem?« »Ta penny, ki mi ga je dal gospod Jinks, bom dal mami. Pol pennyja, ki mi ga je dala stara mama, pa bom porabil jutri za kosilo.« Janko je prvi stekel skozi vrata. »Glej, mama,« j< zakričal in pokazal pennv, »to mi je dal gospod Jinks.« »Ho!« se je začudila mati. »Gospod Jinks mi ga je dal.« Stegnil je roko bliže proti njej. »Tebi ga dam, ali ga hočeš. Stara mama nn je dala pol pennyja. Tega si obdržim zase. Na. to je Ivojc!^ Mati je za hip oklevala. Gledala je samo kovanec, ki ga je držal Janko v roki. Imela je občutek, kakor da hoče ves svet planiti nanjo in jo streti, če bi hotela zbrisati z mladega obraza vneto zadovoljnost ki si ume pomagati. Vzela je penny in ga dala na polico. »Jinks ni tako slab človek, kakor sem mislil,« je dejal Ivan z umirjenim glasom. Opazil je Janka, ko je stekel iz sobe skozi kuhinjo na vrt. »Res, da rad preklinja, da je divji človek in da se rad pretepa, vendar ima čut za poštenost in razumevanje.« Hitro si spremenil svoje mnenje,« je odvrnila suhoparno. »Mar more en penny narediti iz slepe okrutnosti ljubeznivost?« (Nadaljevani« prih.l