Št. 31 (1306)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
1. avgusta 1974
BREŽICE - Včeraj seje vrnila iz Savudrije skupina otrok iz Brežic, Bizeljskega in Cerkelj, na Pot pa je odšla četrta izmena. Letos bo letovalo ob morju okoli 200 šolarjev.
TREBNJE - Danes ob 13. uri bo v sejni sobi občinske skupščine posvetovanje o delovanju delegatov družbeno-političnega zbora in nalogah družbenopolitičnih organizacij.
KR<ŽKO - V torek se je prvič jješla in konstituirala občinska koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave. Sprejela je akcijski piogram in ustanovila 3 delovne skupine,vki Ji bodo pomagale pri delu.
BREŽICE - Upravni odbor AMD bodo na jutrišnji seji informirali o mednarodnem tekmo-Vanju v moto krosu na Prilipah ln o izletu članov na Trakoščan, nato pa bo odbor sprejel načrt za delo komisij.
Kostanjevica - v grajski
cerkvi se bo v soboto zvečer predstavil najboljši jugoslovanski tenorist Krunoslav Cigoj s koncertom pesmi, napolitanskih kancon in opernih arij.
V SKRBEH ZA KRUH
Ko bo v Brestanici dograjena Plinska elektrarna, bo izgubilo zaposlitev več delavcev. Računati je treba s tem, da ne bodo več dovažali Premoga in da jim b6 treba Zagotoviti delo drugod. Prav zaradi tega si v Krškem toliko prizadevajo, “abi na Senovem čimprej stala nova ^artonažna tovarna.
Uspešen nastop keržana
Iz Madžarske se je vrnila mladin-atletska reprezentanca Slovenije,
Je nastopila v Szombathelyju na tradicionalnem tekmovanju za pokal I VARIA. Vrsta Slovenije je osvoji-a prvo mesto, v reprezentanci pa je Uspešno nastopil tudi Novomeščan "ane Keržan. V teku na 400 metrov J® dosegel 51,2 in zasedel tretje me-
°- Keržan je nastopil še v štafeti 4 .
100 metrov, ki je dosegla nov inla-Q1nski republiški rekord.
Tekstilna tovarna NOVO TE KS nim pokroviteljstvom se bo danes kolonija.
Osrednja izvirna likovna manifestacija v pokrajini, katere žetev bomo spet lahko v celoti ocenili 29. novembra letos v Dolenski galeriji, bo glede dveh dejstev podobna lanskemu srečanju slikarjev na Dolenjskem: njeni udeleženci bodo spet stanovali v Šmarjeških Toplicah, ponovili pa bodo tudi ex tempore -enodnevno .slikanje v samem Novem mestu. Slikarji bodo med nami do 10. avgusta.
Tik pred začetkom četrte Dolenjske slikarske kolonije smo zvedeli, da bodo med njenimi udeleženci tu-
LOKA: 60 POSTELJ ZA OSTARELE
Minuli petek so v Domu počitka Primož Trubar v Loki pri Zidanem mostu predstavniki občinskih skupščin iz Zasavja, Laškega in Sevnice podpisali družbeni dogovor o gradnji prizidka doma. Dela bodo veljala 6,74 milijona dinarjev, dograjen pa naj bi bil celo že letos. Na novo bo torej na voljo še 60 ležišč, kar bo lepa pridobitev, saj v republiki močno primanjkuje postelj za osamele in ostarele.
Prejšnji četrtek so v Zakopanem, znanem poljskem turističnem kraju, slovesno odprli velik luksuzen hotel, ki ga je zgradilo novomeško gradbeno podjetje PIONIR. Na slovesnosti, ki so ji prisostvovali predstavniki obeh držav, med njimi podpredsednik	IS	SRS Zvone Dragan, je bilo izrečeno o
izvajalcu del veliko pohval, najzaslužnejše posameznike SGP PIONIR pa so odlikovali s priznanji tamkajšnjega vojvodstva. Več bomo o Pioniijevi delovni zmagi na Poljskem objavili prihodnjič. (Foto:
M. Vesel)
Inšpektorji letos ne bodo šli na dopust
Posvetovanje občinskih tržnih inšpektorjev v Ljubljani po zadnjih podražitvah - Pričakovati je, da nam letos ne bo treba uvažati pšenice - Brez nakupovalne mrzlice, prijavljena novomeška pekarna
Zainteresirati proizvajalce za kar največjo prodajo pšenice, sladkorne pese in oljaric v sezoni žetve, prihraniti devize, ki bi jih morali žrtvovati za drag uvoz, bdenje inšpektorjev nad tistimi, ki bi podražitev moke, olja in sladkoija radi zabelili še s čim, ter skrb za občane z nizkimi dohodki, to so bile nekatere točke iz misli republiškega sekretaija za gospodarstvo Draga Petroviče na posvetovanju z občinskimi tržnimi inšpektoiji minuli četrtek v dvorani izvršnega sveta v Ljubljani.
Povrli tega so te dobrine v svetu tudi izredno drage: po izjavi sekretarja za gospodarstvo je bila tuja pšenica pri kilogramu dražja od domače za 1,52 dinarja (naša je pred podražitvijo
Vsekakor bi bilo nerazumljivo, da bi ob 44 odst. aktivnega prebivalstva med kmeti dajali težko zaslužene devize za nakup osnovnih živil, kot so pšenica, olje in sladkor.
recept - pomagaj si sam
Sadjarstvo ima prihodnost v povezovanju z živilsko industrijo
^red vojno so na železniški psotaji Videm v eni sezoni naložili po *soč vagonov sadja za izvoz. To je bil pridelek zasebnikov. Kaj pa ^es? Niti kilograma ne pošljejo na tuje. Kmetje sadjarstvo veči-j*ma opuščajo, ker tudi nimajo kvalitetnega pridelka, le redki navijajo svoje nasade. Edino Agrokombinat se je posvetil sadjarji vendar je pridelek še majhen, 400 do 500 vagonov na leto.
boj", je izjavil na obisku v Krškem predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič.
JOŽICA TEPPEY
stala le 1,78), uvoženo olje je bilo dražje za 2,60 dinarja, uvoženi sladkor pa je bil dražji skoraj za dvakrat! Odkup domače pšenice je zaradi lega tudi pomembna politična akcija, saj poznavalci menijo, da bi je letos lahko odkupili 2,5 milijona ton, to pa bi z doslej uvoženimi količinami zadostovalo, da nam pšenice ne bi bilo treba uvažati niti prihodnje leto.
Namen posvetovanja inšpektorjev je bila tudi izmenjava izkušenj in za-pažanj nepravilnosti na trgu ob zadnjih podražitvah. Po izjavi inšpektorjev iz Bele krajine nakupovalne mrzlice ni bilo, kot so želeli to pri-, kazati nekateri. Napori inšpekcijskih služb morajo biti usmeijeni v preprečevanje zlorab na račun podražitev.
Občinskim organom za cene tudi ni treba čez noč poklekati pred peki, slaščičarji in gostilničaiji ob zahtevali za nove cene, če le-ti ne predložijo specifikacije svojih izdelkov in cenikov, da bi iz tega lahko ugotovili dodatne stroške. Novo-
meški inšpektoiji so zaradi tega prijavili mestno pekarijo, ker je bil navadni črni kruh, ki so ga prodajali kot kmečkega, dražji kar za 95 par.
Predstavniki izvršnega sveta so občinskim skupščinam tudi predlagali, naj povečajo denarne podpore socialnim podpirancem za 120 dinarjev na mesec, ostale akcije v republiškem merilu za povečanje pokojnin, otroških dodatkov, mase kalkulativnih. osebnih dohodkov pa so v teku. S tem želijo omiliti udarec podražitev na občane z nizkimi prejemki.
ALFRED ŽELEZNIK
SEVNICA: 27 NOVIH STANOVANJ
Minuli ponedeljek je občinski solidarnostni sklad slavil pomembno zmago: v bloku, ki ga je zgradil PIONIR, so lahko izročili ključe 27 stanovanj delavcem, mladim in upokojencem. V jeseni bo nared še dodatnih 7 stanovanj.
A. Ž.
j, Direktor krškega Agrokombinata , tane Nunčič meni, da bi morali j»°‘J izkoristiti klimatske razmere. trepričan je, da bi sadjarstvo lahko JJvili in pridelali več tisoč vagonov jjličnega sadja v plantažnih nasa-tjt- Seveda pa bi sadjarstvo morali koj vezati na predelavo. Treba je Sar ^u8im računati na odpadno k ■I'2? ki ga je približno deset odstot-ljjv *n ki bi ga morali takoj prede-
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Ob koncu tedna predvide-s?-!no> da bo vročina popu-r»ki del°ma sončno z v>blačnostjo.	j
Kje je torej rešitev? Predvsem v enotnem konceptu kmetijstva v vseh treh posavskih občinah, smo slišali ob zadnjem obisku podpredsednika izvršnega sveta SRS in predsednika slovenske gospodarske zbornice. Tov. Verbič je med drugim poudaril, da za to ni potrebna integracija, da pa sedanja razdrobljenost ne bo prinesla napredka. Poti, po katerih stopajo kmetijske organizacije, so še preveč razcepljene. Tu redijo nekaj živine, tam goje nekaj sadja, drugod na stoterih parcelah spet malo vina - to ne vodi nikamor.
Znotraj regije sc bo treba dogovori fi za vrstni red razvijanja posameznih dejavnosti in za nosilce sprejetih programov ter nato skupaj, z roko v roki, nastopati pri iskanju podpore zunaj meja pokrajine.
„Za uresničevanje zelenega plana so dani maksimalni pogoji, rezultati pa so odvisni od kmetijcev samih, od tega, kako hitro in učinkovito bodo znali strniti ugotovitve v dejanja, od tega, kako se bodo povezovali z živilsko industrijo in med se-
TREBNJE BREZ VODE
Že od ponedeljka dalje so cevi mestnega vodovoda, ki se napajajo iz Grosuplja, prazne. V noči od ponedeljka na torek je menda prišla voda v nekatere niže ležeče stavbe, vendar jo je nato kmalu spet zmanjkalo. V mestu vlada veliko negodovanje ljudi, tako da so za torek predvideli sejo občinskega političnega aktiva, ki so jo nato preložili na sredo. . Oskrba z vodo je ob sušnih obdobjih težavna te več let, o toliko obetavni priključitvi grosu^ peljsko-stiškega vodovoda na nova zajetja pa pričakovanja še vedno niso izpolnjena. Občani bi radi vedeli, kdo je odgovoren za to, da trpijo žejo.
ostaja zvesta tradiciji: pod nje-začela četrta Dolenjska slikarska,
di slikarji, ki smo jih videvali s platni ob Krki in drugod pod Gorjanci tudi že lani: Miha Maleš, Nikolaj Omersa, Ivan Seljak - Čopič, amater Milan Hočevar iz Novoteksa in novomeški študent slikarstva Branko Suhy. Upamo lahko, da bo razstava novomeških motivov odprta vsaj dva dni tudi letos - morda spet v Novotek-sovi trgovini na Glavnem trgu, tako da bi ustvarjena dela enodnevnega srečanja vseh slikarjev v Novem mestu videli že med samo kolonijo.
' Tg.
. USTVARJALNA FORMA VIVA
Mesec dni že ustvarja v Kostanjevici pet kiparjev v okviru tradicionalnih prireditev „Forma viva“: zastopane so Jugoslavija, Romunija, Avstrija, Anglija in Japonska. Vsi že delajo, svoje delo pa bodo končali do konca avgusta. Zadnjega avgusta bo sklepna prireditev, ko bo v grajski cerkvi tudi nastop Slovenskega okteta.
OBISKANI JAKAC
Razstava avtoportretov mojstra Božidarja Jakca, pripravljena ob njegovem življenjskem jubileju v Lamutovem likovnem salonu, je naletela1 na izredno zanimanje javnosti. Že doslej si je razstavo ogledalo več tisoč obiskovalcev, salon pa bo za ljubitelje umetnosti imel odprta vrata vsaj do 1. septembra, morebiti pa bodo razstavo celo podaljšali.
POSLOVILNO PISMO
29. julija dopoldne je ob priključku na Karteljevo stal bel mercedes nemške registracije, nedaleč proč v gozdu pa so ljudje našli na povoj obešenega moškega. Izkazalo se je, da je bil obešeni 35-letni zdravnik Vekoslav Kastelic iz Nove Gndiške, ki se je vračal z začasnega dela v Nemčiji. Kaže, da je med potjo obupal nad življenjem, kajti v avtu so našli več poslovilnih pisem. V njih je nesrečni zdravnik tudi natančno določil, komu od svojcev in znancev kaj zapušča. Ker na truplu ni bilo znakov nasilja, je očitno, da si je dr. Kastelic sam vzel življenje.
Poletna vročina je pritisnila z vso močjo: v nedeljo se je največ ljudi kopalo v C ateških Toplcah. Našteli sojih kar 5.500 in kljub novim bazenom je bilo tesno, kot kaže naša fotografija. — Več poročamo o zadnjih pridobitvah prizadevnega kolektiva zdravilišča na 6. strani. (Foto: M. Vesel)
Danes četrtič kolonij«
Pod 'pokroviteljstvom tekstilne tovarne Novo-teks se začenja 10-dnevna slikarska kolonija
tedenski
mozaik
Današnjo rubriko bomo čisto izjemoma začeli z novico s področja medicine. Zdi se nam, da novica sama opravičuje tak začetek: Tanjug je namreč sporočil iz New Yorka, da so ameriški znanstveniki po vsej verjetnosti uspeli odkriti virus raka! Uspelo jim je namreč odkriti virus „sv 40“ tudi v delčku človekovega tkiva - medtem ko so ga doslej našli vselej le v živalskem. To odkritje imajo za zelo pomembno, čeprav je kajpak pot do tistega, kar si ves svet želi - namreč odkritje pravega povzročitelja raka, in potem iskanje ter odkritje zdravila, ki bi preprečevalo oziroma zdravilo - še dolga.... toda vendarle obeta veliko za mnoge ...
Prav tako razveseljiv pa (vsaj za prizadete) podatek, da je Zvezna republika Nemčija tudi minuli mesec zabeležila velik presežek v svoji zunanjetrgovinski bilanci. Dosegli so namreč kar 4,8 milijarde mark presežka in čeprav so malce zaostali za rekordnim mesečnim presežkom (nekaj več kot 5 milijard mark), pa je to še vedno več' kot ima marsikatera država vseh deviznih rezerv. .. veliko bogastvo in velika revščina ...
Medtem pa se obetajo boljši časi tudi Egiptu, in sicer zaradi otvoritve Sueškega prekopa. Ta velika vodna pot je bila, kot je znano, več kot sedem let zaprta za ves promet, toda sedaj so jo naposled očistili min in granat ter je po njej že zaplula prva ladja. Menijo, da bo prekop (iz katerega morajo poprej še odstraniti ostanke potopljenih ladij in ogromne količine puščavskega peska, ki ga je vanj natrosil veter) sposoben za plovbo tja do konca leta. Z njim bo v državno blagajno Egipta znova začela dotekati reka dolarjev, ki jih bo država še kako potrebovala za obnovo svojega gospodarstva. Pred junijsko vojno leta 1967 je imel Egipt od prekopa več kot 200 milijonov dolarjev čistega dohodka letno, sedaj pa si obetajo (tudi zaradi povečanih cen) še višje dohodke. Te bodo dosegli tudi v Panamskem prekopu, kjer so ravno včeraj povečali takso za prehod za dvajset odstotkov... dolarji na vseh koncih in krajih . ..
Pitanje za novo ceno
V sedanjih težavah gledati naprej
Pridelovalcem pšenice so zvišali odkupno ceno za 70 oz. 80 par pri kilogramu. Družba jim je priznala zvišane pridelovalne stroške. Kdaj bodo živinorejci dočakali tako priznanje?
Odgovora še ni. Pri mesu so razmere precej drugačne kot pri kruhu. Pšenico smo morali uvažati, živino in meso pa naj bi izvažali. Na svetovnem trgu ima pšenica visoko ceno, ker ponudba ni velika. Mesa pa je letos povsod preveč, saj bi ga rade izvažale celo države EGS, ki so ga v preteklih letih veliko uvozile.
Taka je ocena svetovnega trga. Prisluhniti pa bi morali tudi živinorejcem. Od njih bo odvisno, koliko mesa bo v prihodnjih letih. Zato jih vse države poskušajo zaščititi in prepričati, naj ne opuščajo pitanja živine. Zaščita ima različne oblike — oviranje ali celo prepoved uvoza, drugod pa pospeševanje izvoza s premijami -cilj pa je enoten: obdržati odkupne cene živine na taki ravni, da reja ne bi preveč nazadovala. Pitanje naj bi se uskladilo s porabo mesa, da ga ne bi v prihodnjih letih spet primanjkovalo.
Pri nas poskušamo ohraniti rejo živine na doseženi stopnji. Živinorejska poslovna skupnost
Slovenije, v kateri 'so poleg živinorejcev včlanjene tudi delovne organizacije mesne industrije in trgovine z živino in mesom, je pred kratkim določila naj nižje odkupne cene telet za nadaljnjo rejo in mladih pitanih goved. Člani te skupnosti — vseh je 110 — morajo odkupovati teleta po 21 do 25 din kg. Teleta morajo biti plemenitih pasem oziroma njihovi križanci. Razlika v ceni je odvisna od spola -telice so cenejše kot bikci — in kakovosti telet. Mlado pitano govedo prve vrste pa naj bi vsi odkupovalci plačevali po 15 din kg-
Določili so spodnjo mejo cen, kajti v preteklih mesecih nekateri odkupovalci niso hoteli plačati toliko. Te cene so sicer nizke in se jim bodo lahko prilagodili le tisti živinorejci, ki bodo pridelali veliko osnovne krme, kupljena krmila pa uporabljali le kot manjši dodatek. Za seclanje razmere so krmila predraga.
O teh cenah so se dogovorili pred objavo zvišane cene pšenice. Takrat so upali, da se bo
LIZBONA — GVINEJA — BISSAO bo prva izmed afriških kolonij, ki bo doživela svojo neodvisnost, je izjavil portugalski predsednik Spinola in dodal, da bodo neodvisnost priznali tudi vsem drugim kolonijam, ki so še pod portugalsko oblastjo. To je izzvalo v Lizboni veliko navdušenje (na sliki ene izmed demonstracij, na katerih so pozdravljali odločitev o podelitvi neodvisnosti kolonijam), pa tudi olajšanje v New Yorku, kjer se je zvedelo, da bodo to državo že jeseni sprejeli v članstvo Združenih narodov. Gvinejo - Bissao priznava že več kot 80 držav. (Telefto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
V/M hfi/A?'
- To je turistično mesto, vi po mečete smeti po tleh..
- Soj nisem turist, faz sem domačin!
jeseni koruza pocenila. Pri novi ceni pšenice pa se je to upanje zmanjšalo. Med ceno pšenice in koruze mora biti določeno razmerje. Če bo koruza tako draga, kot je zdaj, bo pitanje živine manj spodbudno. V zahodnoevropskih državah menijo, da bi 1 kg pitanega goveda moral veljati toliko kot 9 kg krmnih žit. Pri nas pa so menili, da toliko kot 10 kg koruze, dokler se niso odločili za stroškovno načelo, ko naj bi bili priznani dejanski stroški pitanja. To načelo pa se v sedanjih razmerah težko uveljavlja.
Sedanje cene niso ugodne za živinorejce. Ali naj torej omejujejo ali opuščajo pitanje, če se krmila ne bodo pocenila? O tem naj odloča vsak sam, ko oceni možnosti pridelovanja krme. Gledati pa je treba tudi naprej. Po ocenah strokovnjakov naj bi države EGS spet začele uvažati večje količine mesa v prihodnjem poletju. Takrat se bodo odkupne cene živine spet popravile. Teletg, ki jih živinorejci privežejo zdaj, pa bodo dopitana šele takrat. Za njih bo torej veljala takratna, ne sedanja cena pitancev.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije so prejšnji torek obravnavali gospodarska gibanja ter skupno in splošno porabo v republiki za letošnje prvo polletje.
Ugotavljali so, da so se v tem obdobju uresničili nekateri pomembni cilji in da so nekatera predvidevanja celo presežena. Zlasti velja to za napovedi gospodarske rasti in še posebej rasti industrijske proizvodnje. Predvidevajo tudi, da bo celoletna stopnja rasti proizvodnje znatno višja kot v lanskem letu, nad nivo prejšnjih let pa se je dvignila tudi produktivnost dela ter stopnja zaposlovanja.
Ob naštevanju teh, pozitivnih trendov, seveda ne moremo mimo podatka, da se je bistveno povečalo tudi vlaganje v osnovna sredstva, kar bo imelo dolgoročne posledice na hitrejšo gospodarsko rast in s čimer bomo lahko uresničili zastavljeno socialno politiko. Na seji so poudarili, da je k tem pozitivnim rezultatom pomembno prispevala krepitev samoupravljanja v TOZD ter uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Seveda pa so vsa ta pozitivna gibanja spremljali tudi nekateri negativni pojavi, so poudarili na seji. Predsedstvo in izvršni nega sveta Zvone Dragan, so zbori na loče-odbor opozarjata zlasti na ponovni pojav nih sejah preučili gospodarska gibanja v prvi globalnega neravnotežja med ponudbo in polovici leta in sprejeli sklepe, ki bodo do-povpraševanjem, na hitro rast stroškov po- končno izoblikovani na skupščinskem zase-slovanja, ki so posledica visoke rasti cen, pa danju v septembru.
tudi drugih obveznosti TOZD. Nujno je zato Kljub rasti kmetijske proizvodnje v lan-obvladovati vse oblike porabe, ki prekora- skem letu se je materialni položaj kmetov čujejo predvidevanja v dogovorih in spora- letos poslabšal, ker so „škarje cen“ znova zumih, pri čemer je potrebna samoupravna nekoliko „pristrigle" kmetijstvo, je med dru-disciplina in še posebno spoštovanje spre- gim dejal Zvone Dragan. Ob zadržanih cenah jetih obveznosti pri delitvi teles SZDL, vsa ta pridelkov so se cene industrijskih izdelkov, neugodna gibanja ne bi smela biti povod za ki so v bistvu reprodukcijski material za prenagljeno administrativno ukrepanje, pač kmetijsko proizvodnjo, zelo povečale. Tudi pa bi morali pri obvladovanju gospodarskih zato je bila nujna sedanja korekcija cen procesov in razmerij slediti predvsem ustav- nekaterih živil.
nim usmeritvam in uveljavljati samoupravno Koje govoril o glavnih vzrokih inflacije, je razreševanje teh problemov.	podpredsednik izvršnega sveta omenil- pred-
Na tem področju - dogovarjanju in spora- vsem nizko produktivnost dela, premajhno zumevanju - smo dosegli že lepe uspehe, učinkovitost in neustrezne strukture naložb, Tako so na skupni seji predsedstva in izvrš- strukturna nesorazmerja v gospodarskih in nega odbora republiške konference SZDL družbenih dejavnostih ter hiter porast vseh pozitivno ocenili tudi dejstvo, da je od oblik porabe. Tudi v stalni „proizvodnji 600.000 zaposlenih v naši republiki ostalo denarja“ izven ustvarjenega dohodka, v dose-izven samoupravnih sporazumov glede skup- ganju in izkoriščanju monopolnega položaja ne in splošne porabe le 1.400 delavcev (iz posameznih grupacij, v različnih pritiskih na različnih, tudi objektivnih razlogov), kar je cene, tičijo vzroki inflacije. Ob tem je Dra-vsekakor lep uspeh.	gan poudaril, da bi morali bolj upoštevati
Dan kasneje (torej v sredo, 23. julija) so o pogoje za doseganje dohodka, saj povečanje družbenoekonomskih gibanjih v naši repu- osebnih dohodkov zgolj na račun višjih cen bliki razpravljali tudi vsi trije zbori skup- blaga in storitev ne vodi k razpletanju tega ščine SR Slovenije. Po poročilu, ki ga je problema
prebral podpredsednik republiškega izvrš-
Samoupravno
reševanje
problemov
Predsedstvo RK SZDL Slovenije je pretekli teden ocenjevalo potek solidarnostne akcije za pomoč od potresa prizadetemu Kozjanskemu. Poleg že znanih podatkov je bilo na seji slišati tudi nekaj pripomb v zvezi z različnimi predlogi republiškega koordinacijskega odbora in šmarskega občinskega štaba glede kriterijev za dodeljevanje kreditov za popravila in novogradnje. Republiški odbor se namreč ne zavzema za nižja posojila, kot so mu očitali, temveč le za to, da se sredstva razdeljujejo šele potem, ko so zbrana. Če bi namreč zajemali na začetku s preveliko žlico za nekatere, bi na kraju zmanjkalo posojil za tiste, bolj na repu čakajoče. Da pa bi dohajali potrebe, je treba najti drugačen izhod: še bolj okrepiti akcijo zbiranja pomoči.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pretekli teden sprejel osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. Osnutek zakona kompleksno oBravnava vse dejavnike, ki kakorkoli sodelujejo pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, zagotavlja pa tudi najširši samoupravni vpliv vseh nrizadetih pri gospodarjenju s stanovanjski hišami. Stanovalci uresničujejo pravice in dolžnosti pri upravljanju in gospodaijenju s stanovanjskimi hišami neposredno in prek hišnega sveta, ki ga sami volijo in je njim odgovoren za svoje delo. Najvišji samoupravni organ stanovalcev v stanovanjski hiši je zbor stanovalcev.
tedenski zunanjepolitični pregled
Usoda Cipra je še vedno negotova, pa čeprav razpravljajo o položaju na tem otoku v Ženevi (na trojni konferenci) in v New Yorku (na sedežu Združenih narodov). Položaj se je zapletel še bolj z izkrcanjem močnih enot turške vojske, kije prišla, kot so to izjavili v Ankari, zavarovat življenja turške manjšine na otoku.
Posredništvo Velike Britanije je ostalo za zdaj brezuspešno, prav tako pa niso uspeli storiti ničesar na vseh dosedanjih zasedanjih Varnostnega sveta. Neuvrščene države si prizadevajo, da bi Ciper ostal to, kar je bil, se pravi samostojna, neodvisna in neuvrščena država — ne pa samo še ena opora več NATO pakta.
Medtem je prišlo do pomembnega razpleta tudi v Grčiji, kjer je vojaški režim odstopil po dobrih sedmih letih vladavine in potem, ko se je ob koncu zapletel še v največjo pustolovščino sodobne Grčije — namreč državni udar na Cipru, ki so ga izvedli grški oficirji.
Opazovalci so sprejeli spremembe v Atenah z olajšanjem, saj pomenijo dovolj dobro osnovo za počasno (ponovno) uveljavljanje demokracije v tej deželi. Dokaz za to so tudi vrnitve nekaterih znanih Grkov, ki so se (kot, denimo, znani skladatelj Teodorakis, ali prav tako znana igralka Mercouri) morali potikati za časa vojaškega režima po tujini.
Napovedan sestanek predsednika turške in grške vlade obeta sicer precej, toda stališča Grčije in Turčije so si v zvezi s Ciprom še vedno tako zelo različna, da bi bil pretirani optimizem neumesten.
To se je pokazalo tudi na ženevskih pogajanjih, kjer zunanji ministri obeh prizadetih držav in Velike Britanije (ki igra posredniško vlogo) doslej kljub maratonskim (tudi po osemnajst ur!) pogajanjem niso uspeli doseči zbližanja.
TEŽAK UDAREC NIXONU
Richard Milhons Nixon, sedemintrideseti predsednik Združenih držav Amerike, je doživel izjemno težak udarec, ko je pravni komite predstavniškega doma sklenil, da priporoči, naj proti predsedniku vpeljejo tako imenovani postopek za odstavitev.
To seveda še ne pomeni, da bodo Nixonu res sodili, še manj, da ga bodo obsodili, toda po mnenju večine, je to vendarle naihujša stvar, kar jih je doslej doživel Richard Nixon med svojo šestletno vladavino v Beli hiši.
Razlog je seveda znan: afera VVatercate, ki je pred tem po-
brala že mnoge najbolj zaupne Nixonove sodelavce. Za zdaj je skoraj edini,,ki še ni omadeževan (pa čeprav se tudi nad njim zbirajo rahle sence dvoma zaradi ukaza, da naj prisluškujejo nekaterim njegovim sodelavcem), ameriški zunanji minister Henry Kissinger.
Najnovejši razplet watergat-ske afere je drama brez primere v ameriški notranji politiki in nekaj, kar utegne imeti izjemne posledice v ameriški politiki, še posebej pa v položaju bodočega predsednika.
Kako se bo razpletlo, je kajpak nemogoče napovedovati, toda eno je gotovo: zadeva je dobila uradni pečat, bolje rečeno stekla je po utečenih ko-
Negotova
usoda
Cipra
lesnicah in poti nazaj ni več. 0 sklepu pravnega komiteja pred* stavniškega doma bodo sklepali še v predstavniškem domu samem in nato še v senatu. Vse to se bo zgodilo do konca leta, tedaj pa torej lahko tudi pričakujemo dokončen odgovor na vprašanje kaj čaka ameriškega predsednika — sojenje in obsodba, ali ne?
Bela hiša je medtem že sporočila, da predsednik Nixon v nobenem primeru ne bo odstopil. Nixon sam je izjavil, da je nedolžen in da se niti malo ne počuti krivega.
To je seveda njegova pravica (da namreč izjavi kaj takega) toda s tem nikakor ni rečeno, da je s to izjavo njegova krivda ali nekrivda tudi dokazana.
Dokaz bo dalo, tak ali drugačen, šele sodišče.
TELEGRAMI
KUVVAIT - Kakor poroča ku-vvaitski dnevnik „Al Vatan“, bo jordanski kralj Husein obiskal ZDA in se pogovarjal s predsednikom Nixo-nom. Jordanski kralj bo prispel v ZDA po uradnem obisku v Kanadi in „ob popolnem soglasju egiptovskega predsednika".
BUENOS AIRES - Ta teden se bodo začeli pomorski manevri ZDA. Brazilije, Argentine, Kolumbije, •Čila, Urugvaja in Venezuele. Začeli se bodo na območju Karibskega morja, zatem sc bodo počasi pomi; kali vzdolž Atlantske obale, končali pa se bodo na tihomorski obali Južne Amerike.
Novo mesto - žalostni rekorder
Sejmišča
»Zasedeno!«
Kmetijski kotiček
VEČ PRIHRANKOV IN - KREDITOV
V začetku junija smo imeli Slovenci na hranilnih vlogah zbranih 5,3 milijona dinarjev prihrankov, od tega tri četrtine na vpogled. V primeijavi z enakim lanskim obdobjem se je vsota, naložena na hranilne knjižice, povečala kar za 27 odstotkov, ugotavlja republiški zavod za statistiko. Razen dinarskih vlog so imeli občani na svojih deviznih računih vloženih še za 1,8 milijona dinarjev prihrankov v devizah, kar pomeni za 17 od-, stotkov več kot lani v istem času.
Še bolj od hranilnih vlog pa so se povečali potrošniški krediti, saj so dosegli ob koncu maja že vrednost 1,9 milijona dinaijev.
— Cez dve, tri leta sladkorja ne bo treba več uvažati, ker smo zdaj ugotovili, da ga lahko pridfelujemo tudi doma!
— Kdaj bomo pa to ugotovili tudi za fižol, krompir in kislo
zelje?
Preveč govedine
Gasilsko društvo iz Starega trga ob Kolpi je v nedeljo proslavilo 80-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so „krstili“ novo motorno brizgalno, kupljeno s prispevki občanov. Priznanje V. stopnje pa je dobil Ivan Kavšek za 50 let aktivnega dela v društvu. (Foto: Sandi Mikulan)
Po telefonu smo vprašali najbolj znana dolenjska turistično-hotelska podjetja o zasedenosti njihovih hotelov in dobili razveseljive odgovore. Dolenjske Toplice: „ Vse zasedeno, do druge polovice avgusta nimamo nič prostega!“ Šmarješke Toplice: „Do konca avgusta vse rezervirano, slabše pa je na bazenu, ker je toliko deževnih in oblačnih dni Otočec: „Grad je poln, gami hotel in motel pa sta zasedena med 80 in 90 odstotki. Na kampu je slabše kot lani, ker nagaja vreme!“ Čateške Toplice: „Popolnoma zasedeno, tudi avgust je rezerviran in verjetno bomo imeli tudi septembra še vse polno!“
Po slabem uvodu v sezono, ki ga je kvaril dež in pa tanjše denarnice turistov iz vseh držav, je to kajpak izredno razveseljiv podatek, ki kaže, da noben hudič ni tako črn, kot ga navadno slikajo. Statistični podatki so namreč govorili, da imamo po šestih mesecih v Sloveniji 13 odstotkov manj prenočitev tujih turistov in da tudi skupna bera ne dosega lanske. K temu dodajmo težave gostincev, ki pravijo, da poslujejo teže kot lani, pa si lahko ustvarimo podobo o zaskrbljenosti glede letošnjega turističnega izkupička.
Glavna sezona bo vsaj na Dolenjskem približno taka kot lani, ker imajo v vseh večjih hotelih do konca avgusta že vse rezervirano. Torej lahko pričakujemo, da bodo številke o prenočitvah na Dolenjskem take kot so bile lani, ko smo zabeležili rekordno število prenočitev. Kajpak pa ne gre zanemariti, da smo v tem času dobili nekaj novih objektov, med katerimi velja zlasti omeniti otoški gami hotel z bazenom in pa nove bazene v Ča-teških Toplicah. Žal pa je od lani Novo mesto izgubilo svoj kamping in je še bolj zaostalo; čeprav ima zaradi številnih spomenikov, lepih možnosti za izlete in svojega položaja na Dolenjskem vsekakor dovolj turističnih priložnosti, jih ne zna ali pa ne more izkoristiti...
J. S.
\_________________________________ J
Ko so finančni in gospodarski ministri držav evropske gospodarske skupnosti zaradi prenasičenosti trga rekli svoj ne za uvoz govedine, so s tem sklepom izredno prizadeli tudi našo živinorejo. Skoraj 40 odstotkov tovrstnega našega izvoza gre namreč prav v države EGS, predvsem v Italijo, kamor izvozimo
Poceni do škrobne enote \
' , * Krava pri gobcu molze in tudi pitanec pri gobcu prirašča. £ Krnia je levji del stroškov v živinoreji, zato zdaj, ko je treba £ stroške, kolikor se da, zmanjševati, zasluži izjemno pozornost. ^ ^ed toliko priporočeno domačo krmo pri nas na Dolenjskem še £ vedno ne najde ustreznega mesta silažna koruza. Seveda je goji- ^ tev te rastline pogojena z gradnjo silosov.	£
Silažna koruza je zmožna dati največji pridelek škrobnih enot £ na hektar (celo 8.000), in kar je še važnejše - najcenejše škrob- £ ne enote. Vendar ne vsaka; tudi te vrste krme je treba znati £ Pridelovati in niso redke napake, kijih začetniki delajo pri njej. ^ Začne sc z obdelavo in izdatnim gnojenjem. Silažno koruzo £ je treba sejati malo gosteje kot navadno, vendar je napačno ^ Pretiravati z gostoto. Zadošča 10 kg semena na hektar več kot £ Pri koruzi za zrnje. Potem lahko pričakujemo, da bo pridelek ne ^ k obilen, temveč tudi bogat s hranilnimi snovmi. Večina rastlin £ bo imela storže.	*
Odločilen je pravi čas siliranja. Koruza je pravzaprav edina £ rastlina, pri kateri se z dozorevanjem celo povečuje prebavlji- * vost, zlasti pa hranilna vrednost. Zato je treba počakati na vo- J *čeno zrelost zrnja v storžih, kar ugotovimo po tem, daje zrna J »noč svaljkati med prstih oziroma po tem, da so spodnji listi ^ rastlin začeli veneti.
Gospodarno je silirati cele rastline, ne pa storže posebej, kar ^ sicer tudi nekateri delajo. Za to se najbolje obnesejo tako ime- £ kovani silo kombajni, ki so za posamezne kmete predragi, t krojna skupnost pa si tak stroj lahko privošči.
Opozoriti pa velja na bistveno pomanjkljivost silirane koruze v celem. Razmerje med prebavljivimi beljakovinami in škrobni- ^ enotami ni okoli 1:5, kot je zaželeno za govedo, temveč #| ^rše. Zaradi tega je potrebno beljakovine dodajati. Kot beljako- ^ vinsko dopolnilo sc je obnesla urea, poznana tudi kot dušično £ Rnojilo, ki jo dodamo po pol kilograma na 100 kg koruzne ^ silaže.
Inž. M. L. <
70.000 ton kvalitetnega mesa. Zaradi prenusičenega trga - samo v francoskih in italijanskih hladilnicah ča-
Krajevna skupnost Mahovnik pri Kočevju je v sodelovanju z mladinsko organizacijo in prostovoljnim gasilskim društvom uredila na Rinži kopališče, ki ga ob lepih sončnih dnevih obišče tudi nad sto kopalcev. Kopališča so vsi okoličani zelo veseli. (Foto: France Brus)
Republiški zavod za statistiko je tudi za junij, tako kot za vse prejšnje mesece, pripravil pregled nad tem, kako so naraščale cene na drobno v štirih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu. To, kar smo že doslej ugotavljali, je ponovno potrjeno: Novo mesto je slejkoprej med vsemi rekorder v podražitvah!
Sezonske vrtnine so se podražile v Ljubljani celo za 269,7 odstotka, sledi pa Novo mesto z
Kopru — za tretjino, v Novem mestu, ki mu sledi, pa za 27 odstotkov. Rekordno so poskočile v Novem mestu tudi cene za obutev — za slabo četrtino. Cena kuijave se je najbolj dvignila v Mariboru, kar za 55,9 odstotka, v Novem mestu pa za 48,2 odstotka.
Podražitve v Novem mestu so še toliko bolj neprijetne, ker je znano, da osebni dohodki na Dolenjskem zaostajajo za slovenskim poprečjem. Morebiti pa gre žalosten rekord pripisati dejstvu, da je Novo mesto s svojim zaledjem med vsemi štirimi kraji, ki jih je obravnavalo statistično poročilo - najbolj kmetijsko. Človek namreč nikoli ne
BREŽICE - Na sobotni sejem v -Brežicah so rejci pripeljali 613 prašičev. Živali, starih do 3 mesece, so Prodali 461 po 20,00 dinarjev kilogram žive teže, nad 3 mesece starih prašičev pa so prodali 17 po 16,00 dinarjev kilogram žive teže.
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so pripeljali 621 prašičev v starosti od 6 do 12 tednov, od 3 do 6 mesecev pa 72. Cene prašičkom do 12 tednov so bile od 300 do 440 dinarjev, večjim pa od 450 do 650 dinarjev. Sejem je bil izredno živahen, pujski pa so bili nekoliko dražji kot na prejšnjem sejmu.
Novo mesto — najdražje ...
več kot 200-odstotno podražitvijo. Sezonsko sadje se je najbolj podražilo v Novem mestu: za 39,1 odstotka v primeijavi z lanskim letom. Tudi meso se je najbolj podražilo v Novem mestu — za 22 odstotkov. Novo mesto je rekorder tudi med podražitvami mleka — za dobro četrtino dražje je kot lani. Tekstil se je najbolj podražil v
ka na kupce 100.000 ton zmrznjene govedine - se je naš izvoz v Italijo v prvih petih mesecih zmanjšal za skoraj dve tretjini, ob zadnjem ukrepu ministrov vlad držav iz EGS pa bo stanje postalo še bolj kritično.
EGS je kajpak najprej zaščitila svojg lastne interese: v teh državah, ki so doslej vedno uvažale meso in mesne izdelke, so zadnja leta tako spodbudili proizvodnjo, da imajo zdaj preveč živine. Vsakemu rejcu v državah te skupnosti, ki v šestih me-sccih od 1. oktobra naprej ne bo zaklal nobenega goveda, obljubljajo po 120 dolarjev. Računajo, da bodo pred klanjem obvarovali na ta način kar 400.000 glav živine.
In pri nas? Eden izmed napovedanih ukrepov naj bi bil tak, da bi pocenili meso, rejcem pa priznali premije. To je le kratkotrajna rešitev - ki pa bi jo potrošniki navdušeno pozdravili, saj skoraj ne pomnimo več, kdaj bi sc meso (ah karkoli drugega) pocenilo .. .
Komisija je med drugim ugotovila, da v Krški občini razen Metalne niti ena temeljna organizacija združenega dela s sedežem podjetja zunaj občine ni vplačala niti dinarja v skupne občinske rezerve v Krškem in daje problematično tudi usmerjanje deleža za stanovanjsko izgradnjo, kajti v večini primerov oddajajo organizacija. Na ta način se občini izmuznejo precejšnje vsote, ki bi praviloma organizacija. Na ta način se občani izmuznejo precejšnje vsote, ki bi praviloma morale pritekati na njeno območje.
Komisija je načela še drugo vprašanje: ali v takem primeru temeljna organizacija lahko sploh samostojno zahteva pri banki kredit, ker nima svojega zaključnega računa in periodičnega računa. Kaže, da se stvari še zatikajo in da bo poslej takim problemom morala prisluhniti občinska skupščina ter nastopati bolj avtoritativno, kadar temeljne organizacije same ne bodo imele dovolj vpliva in moči, da bi urejale tovrstna vprašanja.
J. TEPPEY
Regres - premalo
Za odločanje preslabo obveščanje
Slaba
obveščenost
Samo dobro obveščen delavec lahko pravilno odloča. To nalaga veliko odgovornost službam, ki so dolžne obveščati delavce o stroških poslovanja, napravljeni šele prvi koraki, za katere ni bilo pisanih receptov. Zato je razumljivo, napravljeni šele prvi koraki, za katere ni bolo pisanih receptov. Zato je razumljivo, da je našteta dokumentacija še marsikje pomanjkljiva. O tem so sc prepričali v krški občini, kjer je komisija za družbenoekonomske odnose z anketo preverjala te stvari.
Pisali smo že, da med delavci metliške BETI ni zanimanja za letovanje v počitniških domovih tovarne in NOVOTEKSA, čeprav smo oskrbnino 40 dinaijev za dan na morju označili za poccni! Rekli smo, da se vse premalo zaposlenih zaveda pomena dopusta. Marsikdo sc vrednosti dopusta zaveda, toda 40 dinarjev na moiju ali približno toliko na Lisci (celo s popustom za družinske člane zaposlenih!) je za računarske Dolenjce še vedno nad ceno „proizvodnih" stroškov dopusta doma, ko ob tem še lahko žanjejo pšenico, suše krmo ali celo gradijo hišico.
Izkušnje od drugod kažejo, da je treba v drugo smer. Še pred glavno sezono dopustov v začetku junija je Delavska enotnost poročala o pobudi črnogorskih sindikatov, ki so v Titogradu izvedli akcijo, s katero so več sto delavcev poslali na letni dopust in tudi sklenili pogodbe z domovi na rivieri v Bečićih pri Budvi.
Ali gredo na dopust?
Za delavce s slabim zdravjem so pripravili celo brezplačen dopust v planinah, kar največ pa sojih želeli poslati na Poljsko v okviru sindikalne izmenjave. Sindikat je tudi organiziral letovanje otrok iz delavskih družin z najnižjimi prejemki. Vse lepo in prav, toda odkod denar za vse to? Po besedah člankarja v Delavski enotnosti so za desetdnevni dopust porazdelile stroške solidarno temeljne oiganizacije združenega dela in občinski sindikalni svet v Titogradu! Vsakih 10 dni od 10. junija do 20. avgusta odhaja na brezplačen dopust 40 delavcev. Kdaj bo mnenje o dopustu kot proizvodnem dejavniku zmagalo pri nas? Koliko delavcev je regres uporabilo za tisto, za kar je namenjen?
A. Ž.
Takle prizor ni nobena redkost, čeprav bi težko rekli, da nam je v ponos, še posebno zdaj, ko v mesto ne prihajajo samo domačini. Sicer pa: turizem gor, turizem dol, takšna nesnaga daje kaj klavrno spričevalo o redoljubnosti Novomešča-nov. (Foto: Sandi Mikulan)
Čeprav so počitnice, člani Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje pridno delajo. Te dni so posneli zadnje kadre filma „Vlak“, s katerim bodo sodelovali na filmskem festivalu najmlajših filmskih ustvaijalcev. Na sliki: med snemanjem filma. (Foto: France Brus)
Cviček naš vsakdanji
Kako so strokovnjaki ocenili kvaliteto cvička,ki so ga pridelali dolenjski vinogradniki
Konec letošnjega marca so dolenjski vinogradniki, člani Društva vinogradnikov Novo mesto in kooperanti sveta vinogradnikov pri Agrokombinatu Krško in TOZD Hmeljnik, imeli na Otočcu „Teden dolenjskega cvička“. Na prireditvi je sodelo-
valo 91 vinogradnikov s 84 vzorci cvička iz celotnega vinorodnega območja Dolenjske, uradno krško-go ijanski in novomeško-mokronoški vinorodni okoliš.
Meja teh dveh okolišev poteka po pobočjih na desnem bre-
gu Save, do republiške meje pri Bregani, po vrhu Goijancev do Kočevskega Roga, Višnje gore in Stične v smeri Litija, vse do Save. Na tem območju je približno 4000 ha vinogradov primernih za pridelovanje cvička. Po občinah so te površine -razdeljene takole: Brežice 300 ha, Krško 900 ha, Novo mesto 1560 ha, Sevnica 450 ha, Trebnje 520 ha, Laško 70 ha, Litija in Grosuplje 260 ha.
S pridelovanjem cvička se na tem območju ukvarja okoli 900
vinogradnikov, ki s svojim delom izboljšujejo in usposabljajo manjvredna hribovita zemljišča. Cviček pridelujejo iz žametne črnine, modre frankinje, modre portugalke, kraljevine, laškega rizlinga, veltlinca, ranfola in plavca. Tako je torej cviček pridelek iz grozdja navedenih sort na opisanem geografskem področju, za katero je značilna rdečkasta zemlja, blaga klima z ugodno zračno vlago, ki jo omogočajo velike gozdne površine Goijancev, Kočevskega Roga in Dolenjskega gričevja. Cviček je izrazito suho vino, ki zaradi nizkega odstotka alkohola in prijetne vinsko-mlečne kisline ugodno vpliva na prebavo in ga lahko uživajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo.
Po ugotovitvah na otoškem srečanju je bilo vreme lansko leto za pridelovanje cvička dokaj neugodno. Ponekod je precej škode povzročila toča, saj so ostanki grozdja slabo dozorevali. Dolgotrajna suša od srede avgusta pa skoraj do konca septembra je povzročila, da so obložene trte venele, kar je prekinilo ustvarjanje sladkorja. Tako je grozdje kljub vročini in rimerni barvi imelo manj slad-orja. Vinogradniki so bili prepričani, da sušno obdobje dobro vpliva na zorenje grozdja in da bo pridelek dober. Vendar je bilo ravno obratno: pridelek je bil po alkoholni stopnji podpovprečen.
večina vzorcev je imela od 7,5 do 8,5 odstotka alkohola, le 9 vzorcev je imelo 9 odstotkov. Tako je torej veliko vzorcev imelo pravo stopnjo alkohola, saj je za cvičck najprimernejša stopnja ravno 7,5 do 9 odstotka. Obenem pa ugotavljamo, da je 22 vzorcev imelo premalo alkohola, kar se sicer ne dogaja tako pogosto. Vzorcev cvička s preveliko alkohola je bilo najmanj.
Drugačna je bila slika pridelka ob merjenju mlečne kisline. Po strokovnem mnenju je najprimernejša stopnja kisline v cvičku od 7 do 10 promilov. To stopnjo je dosegla dobra polovica vzorcev, medtem ko je imelo 9 vzorcev premalo, 32 vzorcev pa celo za cviček preveč kislin. Tu je treba pripomniti, daje bil dejanski promil kislin v vzorcih malo manjši, ker je od vzema vzorcev cvičkom stopnja kislin naravno padla.
Pri oceni kvalitete vina je najvažnejša harmonija med posameznimi lastnostmi, kar se ocenjuje s preskušnjo (degustacijo). Na otoški prireditvi je dolenjske cvičke letnika 1973 ocenjevala degustacijska komisija, ki so jo sestavljali priznani vinarski strokovnjaki iz vse Slovenije pod vodstvom inž. Veseliča. Komisija je preizkusila vzorce po točkovnem sistemu, pri čemer je bila upoštevana čistoča, barva, vonj in okus vina.
Rezultati preizkušanih vzorcev so pokazali, daje kar 52 odstotkov poslanih vzorcev nadpovprečnih in samo 8 odstot-
kov neprimernih. Izkazalo se je torej, da ne gre cvička ocenjevati le po stopnji alkohola in kislin, ampak da pokaže njegovo kvaliteto harmonično zlitje vseh kvalitet, ki vplivajo na pivca.
Obiskovalci prireditve so imeli na voljo vse z diplomo nagrajene cvičke v 200-litrskih sodili in so sijih lahko nabavili po litrih. Med temi seje najbolj odrezal cviček tovariša Martinčiča, ki je imel takole sestavo: modre frankinje 60, žametne črnine 30, laškega rizlinga 15 in kraljevine 5 odstotkov. Pivci so zahtevali največ tistega cvička, ki je imel dovolj modre frankinje in dovolj kislin.
Posebno razveseljivo je, da so diplome in priznanja prejeli predvsem mladi vinogradniki, ki so vino pridelali na obnovljenih vinogradih. Od 91 vzorcev jih j® bilo kar 81 last zasebnih pridelovalcev cvička, ostalih lOpajc bilo vzorcev iz družbenih obratov. Tu je verjetno iskati tudi vzrok za večje število slabih vzorcev. Dolenjski vinogradniki sicer znajo pridelati dovolj grozdja, imajo pa pomanjkljivo znanje iz kletarstva, poleg tega je tehnična opremljenost hramov slaba, da o tehničnih pripomočkih pri kletarjenju v zasebnih hramih skoraj ne govorimo. Zato bo treba težiti k predelavi grozdja v večjih, primerno opremljenih družbenih obratili in temu ustrezno uspešno organizirati odkup grozdja.
TIT DOBERŠEK Novo mesto
To je dokazala tudi prireditev na Otočcu, kjer so bili preizkušeni vzorci cvička. Velika
Čistilna naprava poskusno obratuje
Obeti, da bo Krka taka kot nekoč, so se močno povečali
Mengša, Kovinar iz Novega mesta in švicarska firma Ditan.
Da bo sistem čistilnih naprav popoln, bo moral zgraditi svoje tudi Novoteks, ki je zgradbo že postavil, a še nima opreme. Zgraditi bo treba tudi sistem kolektorjev, skozi katere se bodo iztekale vode iz kanalizacije. Glavni kolektor bo na levem
Novo mesto je med prvimi mesti v Sloveniji, ki bo kompleksno rešilo problem onesnaženih voda. V ta namen so že zgradili čistilne
naprave v Ločni in Kandiji.
„Čistilna naprava v Ločni obratuje že sedem tednov," je povedal inženir Slobodan Novakovič, z gradbenega oddelka OS Novo mesto. Za zdaj je to še poskusno obratovanje, ki bo trajalo do septembra in takrat bodo tudi opravljene vse potrebne analize. £e bodo rezultati ugodni, bo začela naprava v celoti obratovati, medtem ko zdaj deluje s tretjinsko zmogljivostjo. Naprava zdaj deluje na principu mehanskega odstranjevanja odpadkov, tovarna zdravil Krka pa ima svoje naprave, ki njene odpadne vode kemijsko nevtralizirajo. Tovarna opravlja sproti kemijsko analizo in je tudi med največjimi podporniki gradnje.
Čistilna naprava v Kandiji je tudi . že zgrajena, a še ne obratuje, ker je prišlo do zastoja pri dobavi opreme.
Odpovedali so predvsem domači dobavitelji, ki pri izdelavi teh naprav še nimajo izkušeni.
Objekta v Kandiji in Ločni, ki sta ju gradila vodovodna skupnost iz Novega mesta in Pionir, sta veljala blizu 450 milijonov starih dinarjev.
Opremo so dobavili Hidrometal iz
GASILCI VABIJO V DRAŠIČE
Gasilci iz Drašičev bodo v nedeljo proslavili 50-lethico svojega delovanja. Pred pol stoletja so ustanovili v tem kraju „Požarno brambo Draši-či“, ki je delovala do vojne. Po vojni so ustanovili gasilsko društvo, zgra-lili 1964. leta nov gasilski dom, si kupili motorno brizgalno, na nedeljskem praznovanju, katerega pokrovitelj je „Beti“, pa bodo izročili svojemu namenu jše nov gasilski kombi. Gasilci bodo priredili v nedeljo veliko slavje, na katerega vabijo razen domačinov tudi vse druge prijatelje Drašičev iz drugih krajev. Na veselici bo igral ,,Henček“.
bregu, priključke pa bodo zgradili pri Seidlovem mlinu in v Ločni.
Raziskave so pokazale, da Krka ni onesnažena samo v srednjem in spodnjem toku, ampak tudi v zgornjem. Da bi odkrili pravi vzrok onesnaženosti, bo potrebno naročiti po-~ sebno študijo, ki bo odkrila pravi vzrok. Sele potem bi prišla v poštev popolna biološka sanacija Krke.
J. SIMČIČ
SLAVJE NA JELŠI POD BOHORJEM
Krajevna organizacija ZB NOV Senovo je za Dan vstaje organizirala na Jelši pod Bohorjem proslavo v čast slovenskega republiškega praznika, 30. obletnice prihoda XIV. divizije na Bohor in Senovo, 30. obletnice zbora kozjanskih aktivistov v Srebrnem parku pod Bohorjem ter zgraditve partizanske bolnice v Bohorju. Na proslavi je govoril član medobčinske konference ZKS Posavja Milan Ravbar, sledil pa je bogat kulturni program s srečelovom, katerega čisti izkupiček je bil namenjen ostarelim in bolnim članom ZB naše organizacije. Po končani proslavi je teritorialna enota pripravila vajo z napadom na obrambo.
Gasilsko društvo Otočec ob Krki je na slovesnosti, ki je bila prejšnjo nedeljo na Pljuski, _ _ upravljanje nov gasilski avtomobil in motomo brizgalno, za kar je prispevala denar tudi krajevna skupnost. Ob prevzemu je pokrovitelj slavnosti, predsednik KS Otočec Franc Kirn, izrazil upanje, da bosta novi pridobitvi pomagali ljudem čimveč v njihovem vsakdanjem življenju ne pa v nesrečah. (Foto: Z. Šeruga)
100 mladih v gorah
Mladinski odsek planinskega društva LISCA Sevnica-Krško je včeraj uspešno zaključil letošnjo planinsko šolo. V 10 dneh je društvo s svojimi kadri izvedlo zahteven program usposabljanja.
Med šolo po posebnem programu so izvedli še orientacijsko tekmovanje, ki je potrebno pionirjem, da si lahko pridobijo značko „Pionir-planinec“. Izvedli so tudi vzpone na Mangart, Jerebico, Rombon, dolino Bovščice in Svinjak nad Bovcem. Navklju poletju so med potjo k Bov-ščici mlade planince seznanili tudi s snežiščem in varovanjem na njem.
Zanimivost priprave šole so tudi domači kadri, ki so jih v društvu na podoben način vzgojili v preteklih letih. Tehnično vodstvo vse akcije je prevzel prizadevni planinski delavec in predsednik občinske TTKS Lojze Motore. Vodja tabora je bil mladinski vodnik Bojan Žlender, vodja šole Anka Oštir, za kulturni del je poskrbel Rudko Mlinarič, vsa preostala predavanja so izvedli z domačimi močmi Roman Novšak, Jože Udovč, Bojan Drnovšek in Jelka Drobne.
Odbor planinskega društva je poskrbel tudi za to, da staršem ni bilo treba pregloboko seči v žep. Taborjenje skupno s prevozom je veljalo člana 230 dinarjev, preostale stroške pa je poravnalo društvo ob pomoči TTKS. Če prištejemo še sevniške tabornike, ki tudi taborijo pod Mangartom in se izobražujejo, so v sevni-ški občini letos usposobili za planinstvo 100 mladih.
SGP Zidar iz Kočevja gradi za kočevsko Tekstilno nove skladiščne prostore, katerih površina bo 3200 kvadratnih metrov.
(Foto: Brus)
Različne cene na Dolenjskem
Maloprodajna cena belega kruha je po trgovinah na Dolenjskem enaka - 5,20 din - Največje razlike so pri cenah črnega kruha
Zvezni izvršni svet je v dogovoru z republikami in pokrajinami sklenil, da se z 21. julijem cene pšenici, moki, kruhu, sladkoiju, jedilnemu olju, kavi in cigaretom zvišajo. V telefonskih pogovorih s predstavniki nekaterih trgovin na Dolenjskem smo povprašali po maloprodajnih cenah, da bi zvedeli, po kakšnih cenah je moč kupiti kruh. sladkor, olje in kavo v posameznih mestih in trgovinah. Vprašali smo: Mercator PE Gradi-	v.. n
šče iz Trebnjega, kočevsko NAMA, Dolenjkin market na Cesti herojev v Novem mestu, Trgovsko podjetje -Market iz Krškega, Kmetijsko zadrugo - prodajalno Delikatesa iz Ribnice, Trgovsko podjetje Krka iz Brežic, Trgovsko podjetje - Samo-
gostrežbo iz Sevnice, črnomaljsko mono in metliški Mercator. Maloprodajna cena belega kruha je v vseh naštetih trgovinah enaka -
5.20 dinarja za kilogram, v Ribnici belega kruha nimajo, polbeli pa velja
5.20 dinarja. Za kilogram črnega kruha so različne cene. V Novem
MATERADA - ZASEDENA
Počitniška skupnost Krško nudi v svojem naselju Materada pri Poreču prijeten oddih delovnim ljudem iz krške in novomeške občine. Leto za letom prihaja sem na počitnice po več tisoč ljudi, ki posebno cenijo mir, bogato senco starega borovega gozda tik obale in dobro postrežbo Ze do konca julija je imela krška počitniška skupnost nekaj nad 15.370 nočitev, vse pa kaže, da bo imela oddana vsa ležišča tudi v avgustu.
mestu, Krškem, Kočevju in v Ribnici je po 4,00 dinarja, v ostalih naštetih trgovinah po 3,60 dinarja. Liter olja v steklenici velja v Novem mestu in Brežicah po 11,85 dinarja, v Črnomlju 10,86, v Metliki ga v času naše akcije niso imeli, v Sevnici 11,75, v Kočevju in Ribnici pa po 11,86 dinarja. V Kršk>. n so imeli
olje v plastični embalaži, liter stane 12,34 dinarja.
100 gramov Merx kave velja v Novem mestu 11,15, v Krškem 11,63, v Sevnici 11,60 dinarja. V ostalih trgovinah	te	kave nimajo.
100-gramska Jakobs kava stane v Črnomlju 11,45, v Kočevju pa 11,74 dinarja. V Metliki kave niso imeli, v Ribnici imajo samo Mercator kavo, 100 gramov te pa velja 11,77 dinarjev.
7,15 dinarja velja kilogram sladkorja v Črnomlju in Kočevju, 7,55 v Brežicah in Sevnici, 7,20 v Ribnici in 7,10 v Novem mestu in Metliki.
Delo krških mladincev
Ze vrsto let ni bilo delo mladinske organizacije Krško-desni breg tako živahno, kot je zadnjih teh nekaj tednov, kar so se vrnili domov na počitnice študentje in dijaki.
Mladinci so že imeli nekaj sestankov, pripravili so delovni program, izvolili vodstvo in zaprosili pristojne za prostore, kjer bi se lahko sestajali, ideološko vzgajali in živeli družabno življenje. Obljubljeno jim je bilo, da bodo dobili prostore v stavbi „Partizana41. Da bi odgovornim dokazali voljo do dela, so pripravili delovno akcijo z geslom „Naj bo naše mesto lepše! “
Na Hočevarjevem trgu se je 19. julija zbralo prek 30 mladink in mladincev. Razdelili so se v več delov-
nih skupin. Mladinke so očistile spominski park in avtobusno postajo, mladinci pa so posuli s peskom pot za Savo od Valvasorjevega nabrežja do tržnice. Opravili so prek 120 ur prostovoljnega dela. Starejši občani, ki so delo vodili, so bili z mladinci zelo zadovoljni. Mladi pa so dokazali, da mislijo resno delati in ne mislijo ostati samo pri besedah.
Ker je na novo organizirani mladinski aktiv dokazal iskreno željo do dela, je skoraj gotovo, da bodo obljubljene prostore dobili, kajti le tako se bodo lahko organizirano borili za moralno pozitivne cilje in se vključevali v našo samoupravno socialistično družbo.
MAJDA DVORSEK
LICITACIJA
PRI CARINARNICI LJUBLJNA, DNE 11. AVGUSTA 1974
Carinarnica Ljubljana bo 11. avgusta 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in blago široke potrošnje. Javna dražba bo v prostorih TVD Partizan, Ljubljana, Pokopališka 35 od 8. ure naprej.
Ogled vozil in ostalega blaga s plačilom kavcij bo možen samo v soboto, 10. avgusta 1974 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala E, vhod z Letališke ceste.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 62. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a.'
o. a. o. a. o. a. o. a. o*a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a. o. a.
OPEL KADETT 1,2, zaleten, 1973 AUDI 80 L, zaleten, 1973 OPEL ASCONA 16 S, zaleten, 1973 FORD CAPRI GT 2300, zaleten, 1974 FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1970 AUDI 90 SUPER, in motor AUDI, 1967 VW 1200, zaleten, 1972 VW keson, poltovorni, 1966 VW 1300, nevozen, 1969 VW 411, poškodovan, 1970 MERCEDES 190 D, zaleten, 1963 FORD TAUNUS 17 M TURNIER, zaleten, 1968 VW COMBI BUS, nevozen, 1965 OPEL REKORD 1900, nevozen, 1967 MERCEDES 190 D, zaleten, 1963 OPEL COMMODORE, nevozen, 1969 MINI MORRIS 1000, nevozen, 1968 OPEL REKORD 1700, zaleten, 1969 ALFA ROMEO GIULIA 1300, nevozen, 1965 FORD CAPRI GT 1700, nevozen, 1971 OPEL KADETT, zaleten, 1967 FORD TAUNUS 20 M TD, zaleten, 1967 OPEL REKORD, zaleten, 1966 AUDI SUPER 90, zaleten, 1969 FORD 17 M, zaleten, 1970 OPEL REKORD, nevozen, 1965 FORD TAUNUS 12 M CARAVAN, nevozen, 1966 OPEL REKORD, zaleten, 1965 OPEL REKORD, zaleten, 1966 FORD CAPRI 1600 XL, reg. motoija, 1973 SIMCA 1501, nevozen, 1968 FORD TAUNUS L, reg. motoija, 1971 VW poltovorni - zaleten, 1968 FORD TAUNUS 20 M T S, zaleten, 1966 FORD TAUNUS 17 M/21, nevozen, 1967 AUDI 75 L, zaleten, 1968 FORD ESCORT, zaleten, 1970 FIAT 124 A, zaleten, 1966 CITROEN 2 CV, nevozen, reg. karoser., 1969 FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965 MERCEDES 220 S, zaleten, 1963 FIAT 124, nevozen, 1966 VOLKSVVAGEN 1500, zaleten, 1965 DKW F 12, nevozen, 1963 FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1963 FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966 OPEL REKORD 1700, zaleten, 1966 OPEL REKORD 1500, nevozen, 1964 FORD TAUNUS 15 M, zaleten, 1969 FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966 MERCEDES 190 S, nevozen, 1962 FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966 OPEL REKORD, zaleten, 1964 OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1968 OPEL REKORD, nevozen, 1963 SIMCA 1000 GL, nevozen, 1963 FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1966 FORD TAUNUS 12 M, zaleten, 1963 FIAT 124, zaleten, 1967 VW 1200, zaleten, 1960 OPEL REKORD, zaleten, 1965 OPEL REKORD, zaleten, 1964 VOLKSWAGEN 1600 L, zaleten, 1966 VW 1200, nevozen, 1961 VW COMBI, reg. motoija, 1960 OPEL REKORD 1700 L, nevozen, 1965 GLASS 1700, nevozen, 1967 FORD TAUNUS 12 M, nevozen, 1965 SIMCA 1501, reg. motoria, 1969 VW 1200, reg. motoija, 1962 CHEVROLET CORVAIR, nevozen, 1968
PEUGEOT 404, reg. motoija, 1966 OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1961 RENAULT DAUPHINE, zaleten, 1961
PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI:
75. seznam blaga, odvzetega po carinskih prekrških in roku ležanja 04/3-1283/74 od 27. 5. 1974
76. cca 3550 kg valovite pločevine za oblogo
77. poškodovana sušilnica 8400 kg
78. o. a. FORD CAPRI 2000 GT, zaleten, 1969
79. o. a. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1968
80. o. a. OPEL KADETT SL COUPE, zaleten, 1970
81. o. a. DIANA 6, nevozen, 1970
28. o. a. OPEL COMMODORE, zaleten, 1968
83. o. a. MERCEDES 190 D, reg. motoija, 1965
84. o. a. FIAT 1100, nevozen, 1962
85. o. a. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966 68. o. a. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966
87. o. a. OPEL KADETT, zaleten, 1967
88. o. a. VW COMBI BUS, reg. motoija, 1972
89. o. a. VW 1200, nevozen, 1958
90. o. a. VW 1500, nevozen, 1964 91.o. a. FIAT 850 COMBI, zaleten, 1970
92. o. a. VW 1200, nevozen, 1960
93. o. a. VW 1500, nevozen, 1963
94. o. a. SKODA 1000 MB, nevozen, 1966
95. o. a. OPEL REKORD, nevozen, 1964
96. o. a. VW 1200, nevozen, 1961
97. o. a. VW 1200, zaleten, 1960
98. o. a. FORD TAUNUS 12 M, zaleten, 1968
99. o. a. OPEL KADETT COUPE LS, zgoren, reg. motoija, 1970
100. o. a. VW 1200, zaleten, reg. karoserije, 1959
in ostalo blago (motoiji, deli motoijev, cigarete idr.)
20.000
20.000
20.000
16.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
9.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000 2.500
2.000 2.000-2.000 2.000 2.000 2.000. 1.000 1.000 1.000
500
500
200
174.815,25
30.000
30.000
30.000
20.000
15.000
10.000
9.000
8.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
2.000 1.000 1.000
100
Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Ostalo blago, in blago, objavljeno v tem oglasu, bomo prodajali samo v nedeljo, 11. avgusta 1974.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago pod zap. št. 75 lahko licitirajo samo OZD, ki so registrirane za kupoprodajo blaga široke potrošnje. Vse nadaljnje dajatve pri nakupu tega blaga plača kupec.
Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bo za kupljeno vozilo izdano potrdilo samo za registracijo motoija oziroma karoserije. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto, dne 10. avgusta 1974, ki je določen za ogled blaga, vplačati 10 % kavcijo od začetne czne pri blagajni Carinarnice Ljubljana, v hali D, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje delovne oiganizacije. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500,00, najmanjši dvig je 50,00 din.
Vsak kupec avtomobila oziroma motorja, mora na svoje stroške izvršiti ev. vtisnjenje šiferskih številk motorja ali karoserije pri podjetju VIATOR v Ljubljani.
Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča od torka, J3. 8. do vključno petka, 16. 8. 1974. Zadnji rok za plačilo kupljenega blaga je 15. avgust 1974. Po dvigu blaga iz carinskega skladišča Carinarnica Ljubljana ne bo priznala reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga.
V nedeljo, 11. avgusta 1974, ne bomo sprejemali vplačil kavcij,.temveč bo možno vplačilo samo v soboto, 10. avgusta 1974.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu štev. 44-578 od 5. avgusta 1974 naprej, pri Carinarnici Ljubljana.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
Njunih petdeset skupnih let
lože Mohorič in Marija Turk iz Kočevske Reke sta praznovala petdeset let skupnega življenja, ki je bilo polno težkih in lepih dni
V nedeljo je ženin Jože Mohorič s Kozjega viha pri Prezidu s harmonikaijem Antonom Turkom hodil od hiše do hiše in vabil svate. Več deset jih je ob zvokih harmonike prišlo na ohcet.
Ženin se je rodil 4. marca 1897 na Kozjem, nevesta Marija Turk pa 30. maja 1905 v Prezidu.
Ko se danes zlatoporočenca spominjata tistih dni, ugotavljata, da od
Mladi delavski par je skromno, v miru in sreči zaživel v gozdnem žagarskem naselju Milanov vrh, kjer je bil Jože za gaterista na parni žagi. V letih skupnega življenja je Marija povila Jožetu deset otrok. Prva je prišla na svet Emica, za njo pa Ivan, France, Alojzija, Marija, Jože, Berta, Katica, Viktorija in Hinko. Hčerka Marija je padla leta 1945 v Prezidu, Jože je umrl za posledicami vojne leta 1947, Viktorija pa je umrla 1966. Vsi ostali otroci so še živi.
Jože Mohorič je bil dober delavec in mož ter napreden človek. Med prvo vojno je bil avstrijski vojak v
Karpatih, v Galiciji in na italijanski fronti. Po vojni se je vrnil na parno žago na Milanov vrh. Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika enotnega delavskega sindikata, kar je ostal do druge vojne, ko je postal član Osvobodilne fronte in se leta 1942 pridružil vstaji. Po vojni se je zaposlil v Kočevski Reki in tam pred nekaj leti dočakal zasluženo upokojitev.
V Kočevski Reki živi še danes z ženo Marijo. Skromna in kljub vsemu zadovoljna in zmeraj nasmejana sprejemata na obisk otroke. Vsi, ki ju poznamo, jima ob visokem jubileju želimo še mnogo let zdravega in srečnega življenja.
TONE OŽBOLT KOČEVJE Prešernova 6
Po 50 letih skupnega življenja: Mohoričeva
svatov živi samo še njuna družica Ema Kovač, vsi drugi pa so že pomrli. Največ jih je pobrala zadnja vojna.
prazniku šolnika M. Fujsa
Te dni praznuje sredi dela in poln načrtov 60-letnico rojstva znani pedagog Martin Fujs, pomočnik ravnatelja grmske osnovne šole in vodja njenih hospitacijskih oddelkov. Čeprav je prekmurski rojak, se je trdno zakoreninil na Dolenjskem, saj živi tu in neutrudno deluje na področju šolstva skoraj vsa leta po drugi svetovni vojni.
Tov. Fujs
lov. hujs se je rodil 31. julija 1914 v Beltincih v kmečko-obrtni-ški družini. Po končani štirirazredni osnovni šoli v domačem kraju je študiral na mariborski gimnaziji, zatem
V Tribučah v Beli krajini sta pred kratkim praznovala zlato poroko Marija in Jožef Šikonja. V težkem življenju se jima je rodilo devet otrok, ki ju vedno radi obiščejo. Kljub visoki starosti sta čila in vedno pripravljena na šalo.
MIRKO ARKO
Tako tiho, kot je živel zadnja leta, je nenadoma odšel od nas v starosti 77 let Mirko Arko iz Ribnice, ki je bil Ribničan v pravem pomenu besede. Arko je bil pred vojno uradnik in vseskozi napreden človek, zato ni čudno, da se je že kmalu po okupaciji domovine vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Bil je njegov pristaš ves čas vojne in zaradi tega'tudi veliko prestal. Po osvoboditvi je Johanov Mirko, kakor so mu rekli po domače, krepko prijel za
NOVA BRIZGALNA
Preteklo nedeljo so imeli gasilci v Dolnji Stari vasi slovesnost, na kateri so v upravljanje sprejeli novo motorno brizgalno, za katero so večino sredstev prispevali vaščani in okoličani, nekaj pa občinska gasilska zveza. Prevzemu je botroval Franc Luzar iz Kanade. Po slovesnosti je bila mokra gasilska vaja, na kateri so se zlasti izkazali mladinci.
, Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem darovalcem za denarne prispevke.
L. H.
delo: Kot intelektualec je veliko prispeval pri povojni obnovi Ribnice. Bil je povsod, zadnja leta pa še posebno delaven v društvu upokojencev. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu.  ___ —r
OBISK IZ ZAMEJSTVA
Petnajst družin iz pobratene Doline pri Trstu je v soboto, 20. julija, prispelo na tridnevni obisk v Kočevje. Občani Kočevja so jih sprejeli zelo lepo in jim razkazali naravne in kulturne znamenitosti mesta in okolice, gostje pa so obiskali tudi nekatere gospodarske organizacije, kjer so se zanimali za naš način gospo-daijenja.
V nedeljo so se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občani udeležili prijetnega piknika na Lovskem vrhu pri Oneku, kjer so hkrati počastili dan vstaje. Gostje iz zamejstva so med bivanjem v Kočevju stanovali v hotelu Pugled, le eden je ,,stanoval" kar v svoji avtomobilski prikolici na občinskem dvorišču.
VILKO ILC
| Delovna skupnost osnovne šole 1
AHam	Drocfonioo
,Adam Bohorič", Brestanica,
RAZPISUJE prosto delovno mesto
HIŠNIKA — ŠOFERJA D kategorije za nedoločen čas.
Nastop službe 1. septembra 1974 ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Adam Bohorič, Brestanica.
I
i xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxx\xxxx\xxxx>xxxx\x\xxxxxxx> <
PROSTO DELOVNO MESTO!
Instalacijsko podjetje
NOVO MONTAŽA
Novo mesto, Adamičeva 2
RAZPISUJE prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE.
Pogoj: dokončana administrativna šola z nekaj prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
pa na ljubljanskem učiteljišču in tu 1937 maturiral. Kot brezposeln učiteljski kandidat je v Beltincih deloval pri Sokolu ter vodil naraščaj in deco. Prvo službeno mesto je dobil pri Sv. Andražu v Slov. Goricah (1939), nato pa je učiteljeval v Kuzmi, Lipi in Ižakovcih. Po vojni je v Gančanih dal pobudo za zgraditev kulturnega doma, bil nekaj časa v Zavrču pri Ptuju, 1948 pa je prišel na Dolenjsko in učiteljeval v Beli cerkvi, v Prečni in končno v Novem mestu (na osnovni in na vajenski šoli). Kot izvrsten vzgojitelj in temeljito podkovan teoretik ter odličen praktik je postal 1960 pedagoški svetovalec pri novomeški enoti Zavoda za šolstvo SRS. Za svoje delo in uspehe v šoli in izven nje je bil tov. Fujs večkrat nagrajen, pred dvema letoma pa je prejel kot priznanje za svoje vsestransko delo Trdinovo nagrado.
Težko je oceniti vse tisto, kar je v svojem dolgoletnem delu dal mladim rodovom, pa tudi svojim poklicnim kolegom tov. Fujs kot učitelj in vzgojitelj, kot pedagoški svetovalec, organizator in - prijatelj. Naj bodo na tem mestu omenjene samo nekatere stvari: povsod, kjer je služboval, je razvijal ljudskoprosvetno delo; snoval je in vodil strokovne učiteljske aktive, sestavljal zanje delovne programe in predavanja ter bil vedno pripravljen pomagati s svojimi bogatimi izkušnjami, kjer je bilo potrebno; uvajal je nove začetne bralno-pisalne metode na širšem območju Dolenjske; eksperimentalno uvajal elemente nove matematike, še preden je bil sprejet projekt MOM v SR Sloveniji; uvajal je polprogrami-rani in programirani pouk na razredni stopnji osnovne šole in predvsem delal na tem, da bi osnovne šole prešle na modemi individualizirani pouk. Za vse to delo je našel primemo torbišče zlasti zadnja leta, ko je prevzel mesto ravnateljevega pomočnika na novi grmski osnovni «oii n<)7n
Martin Fujs
Naš prikaz pa bi bil močno pomanjkljiv, če ne bi poudarili, daje tov. Fujs za izpopolnjevanje učiteljstva napisal celo vrsto priročnikov in drugih pripomočkov, ki so bili razposlani na šole širom po Dolenjskem, pa tudi izven tega območja (Ravnateljeve hospitacije, Organizacija prostovoljnih dejavnosti v osnovni šoli,'Ravnatelj kot pedagoški vodja šole, Oblike in metode dela v sodobni šoli idr.).
Zaslužnemu šolniku tov. Fujsu v imenu njegovih številnih učencev, pa tudi nič manj številnih drugih spoštovalcev njegovega dela ob živ-ljenskem prazniku iskreno čestitamo in mu želimo, da bi mu bilo dano v zdravju izpolniti vse številne načrte, ki jih še vedno snuje, v korist vse naše skupnosti.
Bčr
»Dolenjski list« v vsako družino
j
zdravilišče
Čaleshe
loplice
^ ČATEŽ ^
hoteli
emona
VAlClI PUŠICI
Za otroke je na voljo več plitvih bazenov, v katerih je čofotanje prijetno in brezskrbno.
Eden od ansamblov, ki bodo zabavali na letošnji Čateški noči, so VOKALI, ki so jih obiskovalci lani še posebno pohvalili.
Na kopališču v Čateških Toplicah imajo več prodajnih mest za pijačo in jedačo, stojnico s sadjem, ve £ prodajaln sladoleda in znanih „kremšnit", kakršne znajo pripraviti le v Čateških Toplicah. Za dobr« čevapčiče ali ražnjiče računajo le 18 din, kar je ceneje kot drugje.	(Foto:	M.	Vesel)
Z nedavno otvoritvijo novega kegljišča in štirih bazenov so Čateške Toplice pridobile pomemben življenjski prostor za tisoče obiskovalcev. Znebile so se utesnjenosti, ki so jo občutili kopalci zlasti ob nedeljah in praznikih, ko sta bila oba bazena prenatrpana. Bili so dnevi, ko se je trlo na kopališču tudi po 5.500 kopalcev.
Nove pridobitve so: 30 metrov dolg in 25 metrov širok bazen za plavalce, enako velik bazen za neplavalce, dva otroška bazena, snack bar, filtrska postaja in sedemstezno avtomatsko kegljišče z dvema prijaznima gostinskima prostoroma.
Za zdravilišče pomenijo ti objekti prikupno osvežitev. Povečal se bo zlasti obisk kopalcev. Do zdaj so jih našteli do
V SOBOTO, 10. AVGUSTA
ob 20. uri na kopališču
VELIKA ZABAVNA GLASBENA PRIREDITEV \ POLETJE 74 Z ANTENO	i
|
in izbor najlepše kopalne obleke sezone.
* \ ^ Od 22. ure dalje zabava s plesom, humorjem ^ | in nagradnimi igrami na dveh zabaviščnih | i prostorih
'/	v
\ Vstopnina s parkirnino 30 din
4 \\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\W\'^V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VVV\\VV <
Sodelujejo:
MARJAN KRALJ MIJA ALEKSIČ TONE FORNEZZI-TOF FERI SMOLA OTO PESTNER TATJANA GROS SIMEON GUGULOVSKI ULTRA 4
ANSAMBEL TONETA ŽAGARJA IN VOKALI
185 tisoč na leto, odslej pa jih pričakujejo 270 tisoč. Kegljišče privablja precej novih gostov, zlasti športnikov in ljubiteljev tovrstne rekreacije.
Te objekte so gradili za turizem v Toplicah v času finančne suše. Celotna investicija je znašala okoli 13 milijonov dinarjev, uresničili pa so jo ob pomoči domačih in tujih posojil. S finančnimi sredstvi so priskočile čateškemu kolektivu na pomoč temeljne organizacije združenega dela Emone in tako praktično potrdile uresničenje tistega dela ustave in samoupravnega sporazuma Emone, ki omenja medsebojno solidarnost vseh zaposlenih v združenem podjetju.
Ob tem velja omeniti tudi izredno prizadevnost kolektiva
Čateških Toplic, ki je prostovoljno prevzel zunanjo ureditev novih objektov in jo izvedel v lastni režiji z nekaterimi podjetji in obrtniki. Zaposleni so opravili nad 1150 delovnih ur in tako prihranili zdravilišču precejšnje izdatke. Kolektiv je s to odločitvijo pokazal tudi izredno samoupravno zavest. Z dejanji je potrdil, da ne dela samo za zaslužek, ampak je pripravljen tudi nekaj prispevati za razvoj svoje delovne organizacije in za lepšo prihodnost vseh zaposlenih v njej.
Objekte je izročila namenu in prerezala trak Vida Šavrič, vestna kuharica v zdravilišču, ki jo je kolektiv s tajnim glasovanjem izbral za najprizadevnej-šo članico kolektiva.
Hkrati z novimi bazeni so v Čateških Toplicah odprli tudi sedemstezno avtomatsko kegljišče, mini* casino in priročna bifeja.
Dva večja
bazena, enega za neplavalce, drugega za plavalce, so odprli pred nedavnim.
POTA Ii\ STJ»?
pred pričetkom sodnih, počitnic je senat novomeškega okrožnega sodišča obravnaval primer Križanović. Gre za 20-letnega tanka iz Bosne, ki je v naših krajih iskal dela, pristal pa je v ^j^inalu. Ker je prvič segel po tuji lastnini, je dobil pogojno ka-
Marca letos je bilo očitno, da
senat s pogojno kaznijo dal priložnost, da se za vselej izbriše s seznama kriminalcev. Sodba še ni pravnomočna.
Črn dan
25. julija dopoldne, ko je krepko močil ceste in je oil dokaj gost promet, se je 113 znani kritični točki pri vasi Jezero zgodilo več prometnih nesreč, tako da je bil Promet za nekaj časa ustavljen.
. Zdomka Višnja Domijan j* Zagreba, ki je vozila proti Hubljani, je hotela prehite-J^ti kolono vozil in zavila v levo, da ne bi trčila v zadnji ayto v koloni, tedaj pa je nagoti pripeljal Italijan. Do-mjjanova je Italijanov avto Zrinila s ceste po nasipu, nato pa čelno trčila še v osebni ayto nekega Grka. Po S^otni škodi, ki jo cenijo na *02.000 din, se je nabrala na ^aju nesreče kolona vozil.
« ljubljanske smeri je na-*° pripeljal Makedonec Lju-Lukarcv in trčil v zadnji !*el osebnega avtomobila pagrebčana Alojza Kožaija, tega pa je porinilo naprej v Osebni avto nekega Nemca, končno pa je ta trčič še 5fed njim vozeči avto Vidka '“Upiča jz Osijeka. Nastalo je ^ 25.000 din nove škode.
imajo v novomeškem obratu NOVO-TEKSA tatu za stalnega gosta, kajti iz več omaric je delavcem zmanjkoval denar, pa tudi drugi predmeti. Kmalu so odkrili, da je zmikavt eden od nedavno zaposfenih — Stanko Križanovič. Potem so na dan prišle še druge stvari
Fant je prve dni marca prišel v naše kraje iskat zaposlitve in se je nastanil pri znancu Janezu Brezniku v Irči vasi. Temu je že ukradel uro, ko jo je lastnik slučajno pustil na pralnem stroju, vendar jo je vrnil.
Bil je brez sredstev, ni vedel rje kod ne kam, tako je iščoč dela našel priložnost za krajo v Novoteksu. 12. marca je vlomil v 3 garderobne omarice ter vzel uro, 10 din, 30 dkg salame in hrenovko. Ponoči med 18. in
19.	marcem, koje že delal v tovarni, pa je spet na silo odprl tri omarice. Plen je bil tokrat bogatejši: h ene je vzel 70 din, iz druge 350 din in iz tretje 230 din.
Ko so ga prijeli, je vse odkrito priznal in obžaloval, delno je tudi že povrnil škodo. Vse to ie sodišče šte-
lo	med olajševalne okoliščine, ko mu je odmerjalo kazen. Fant razen tega namerava nadaljevati s šolanjem, ki ga je prekinil, zato mu je
GORNJE BREZOVO: PREVELIKA HITROST
5. julija je peljal tovornjak proti Krškemu Stefan Jazbinšek iz Sevnice. V Gornjem Brezovem mu je v levem nepreglednem ovinku z neprimerno hitrostjo pripeljal naproti Franc Koas iz Sevnice. Ko je šofer tovornjaka zagledal naproti vozeči avtomobil, je začel zavirati, vendar ga je kljub temu zaneslo v prednje kolo vozila. Poškodb ni bilo, škode na avtomobilih pa je za 30.000 din.
ZBURE: NESREČA ZARADI OKVARE - Rudi Prosenik iz Krmelja je 27. julija zjutraj vozil z avtom proti Zburam ter v ovinku zavrl, zaradi okvare na stopalki za plin pa je avto, nadaljeval vožnjo z nezmanjšano hitrostjo. Kmalu je zdrknil po nasipu navzdol, se večkrat prevrnil in obstal na boku. Voznik in 3 sopotniki so pri prevračanju dobili nekaj odrgnin, na avtomobilu pa je za 15.000 din škode.
PRIZNANJA
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je letos prvič podelil značke z zlatim, srebrnim in bronastim vencem najzaslužnejšim članom kot priznanje za dolgoletno delo. V kočevski občini je dobilo priznanja 11. članov. Značke z zlatim vencem so prejeli Jože Novak, Franc Jarc, Vladimir Gašparac, Bojan Globar in Ivan Br;udar, s srebrnim vencem Tone Gašparac, Vilko Ilc in Franc Brus, značke z bronastim vencem pa Jože Ponikvar in Matija Briški.
V. I.
SOKOVI NA CESTI
Ker je bila prikolica tovornjaka, ki gaje v ponedeljek od Kocljevega proti Ljubljani vozil Franjo Borovec iz Pakraca, nepravilno naložena, se je v ovinku prevrnila na levo stran. Zaboji, v katerih so bili sadni sokovi, so se raztresli po cesti, vendar so novomeški gasilci cestišče hitro očistili. Pri nesreči se je laže ranil šoferjev sopotnik Dragan Radenovil, nastalo pa je za 15.000 din škode.
DO IZTREZNITVE V PRIPORU
7	23. julija zvečer so novomeški miličniki pridržali Mirsada Merdano-vića, delavca podjetja GRADIS, ki je v Kandiji opit razgrajal.
VLOM V SAMOPOSTREŽBO -
V	noči na 25. julij je bilo vlomljeno ,v samopostrežno trgovino Mercator v Metliki. Vlomilec je odnesel dva fotoaparata, nekaj oblačil, 10 dežnikov, več stekleničk kolonjske vode, jgralne karte, kar je bilo vredno 3628 din. Ukradeno blago je zložil v aktovko, ki jo je vzel v pisarni. Za vlomilcem poizvedujejo.
PRETEP V METLIKI - 25. julija zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 27-letnega Ibrahima Muhanovića iz okolice Vel. Kladuše. Muhanović je bil vinjen in se je pretepal pred gostilno Car, razgrajal pa Je tudi v lokalu. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
. našli ukraden avto - 28.
Julija popoldne so v 2abji vasi našli Opuščen osebni avtomobil NSU P^nz LJ 736-07. Ugotovili so, daje U avto ukraden v Ljubljani v noči ?a 15. julij. Kdo se je z njim vozil,
*	ugotavljajo.
NEKDO JE BIL ŽEJEN - 28. ju-j*Ja je Marija Krhin iz Mihovice ugotovila, da je nekdo vlomil v njeno ?«anico na Malem Banu. Vlomilec ^ prišel v poslopje skozi streho in !eseni strop. Odnesel je škropilnico
111	okrog 15 litrov vina. Za storilcem Poizvedujejo.
ŠKODE JE BILO VEČ
V	našem tedniku smo 18. julija objavili vest o požaru na gospodarskem poslopju Jožeta Zoreta iz Čilpah pri Trebelnem. Opozoril nas je, da je pri tem nastalo za okrog 60, ne pa šest tisočakov škode, kot smo napisali.
Dežurni poročajo
V Trbovljah je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje A, na katerem so nastopili tekmovalci iz osmih slovenskih klubov. Prvo mesto so osvojili pionirji domačega Rudarja, drugo pa je pripadlo krškemu Celulozarju.
Na tekmovanju v trboveljskemu letnemu bazenu je nastopilo več kot sto pionirjev in pionirk, ki so se izkazali .z dobrimi rezultati, trije med njimi pa so izboljšali republiške rekorde. Dobro so plavali tudi mladi Krčani, najboljša med njimi pa je bila Škafarjeva.
Rezultati: ekipno: 1. Rudar (Tr) 11.026 točk, 2. Celulozar (Krš) 7.249, 3. Triglav (Kr) 4.608, 4. Ljubljana 4.078; posamično: mlajše pionirke - 400 m kravl: I. Blažič (Ru) 5:14,2, 2. Škafar (Ce) 5:41,5; 100 m prsno: 1. Karlin (Lj) 1,37,1,
2.	Pečarič (Ce) 1,38,2, 3. Bradaška (Tr) 1,38,9; 50 m delfin: 1. Blažič (Ru) 35,8, 2. Škafar (Cel) 37,3; 100 m kravl: 1. Škafar (Ce) 1:15,1; 200 m mešano: 1. Blažič (Ru) 2:50,8, 2. Škafar (Ce) 2:58,7; 4 x 50 m mešano: 1. Ljubljana 3:09,3, 2. Celulozar 3:11,3. 3. Rudar 3:14,0;
CELULOZAR: LJUBLJANA 124 : 77
Prejšnji teden sta se v prijateljskem plavalnem pionirskem dvoboju pomerili vrsti krškega Celulozarja in Ljubljane. Domači plavalci so bili tokrat precej boljši in so vrstnike iz Ljubljane zanesljivo premagali s 124:77. Domača štafeta pionirjev je na 4 x 100 metrov kravl dosegla nov republiški rekord za starejše pionirje*
Rezultati: st. pionirji - 400 m kravl: Javornik 5:10,0, Žibert (oba Ce) 5:26,0, 200 m prsno: Škhfar 3:08,8, Mlakar (oba Celje) 3:23,6, 100 m delfin: Škafar (Ce) 1:14,0, Štembeiger 1:17,3, 200 m hrbtno: Nikolič 2:52,7, Špiler (oba Ce) 2:59,8, 4 x 100 m kravl: Celulozar 4:34,6, Ljubljana 4:38,6, ml. pionirji - 400 m kravl: Novak (Ce) 6:06,3, 100 m prsno: Pregelj (Lj) 1:44,9, Novak 1:45,0, Škrabi (oba Ce) 1:45,1; 50 m hrbtno: Koprivnik (Ce) 49,0, 50 m delfin: Kristan (Lj) 46,6 Škrabi (Ce) 47,7, 100 m kravl: Pregelj (Lj) 1:22,7, Novak 1:25,0 Koprivnik (oba Ce) 1:29,7, 4 x 50 m kravl: Celulozar 2:46,5 Ljubljana 3:08,3, ml. pionirke - 400 m kravl: Škafar (Ce) 6:08,0 (Ce) 6:38,8 50 m hrbtno: Blatnik (Ce) 45,1, 50 m
delfin: Škafar 40,1, Blatnik (obe Ce) 44,9, 100 m kravl: Škafar (Ce) 1:20,0, Sojer 1:21,7, Poharc (Ce) 1:32,3, 4 x 50 m kravl: Celulozar 2:38,7, Ljubljana 2:507.
mlajši pionirji - 400 m kravl: 1. Vozel (Ru) 5:29,4; 100 m prsno: 1. Agrež (Ru) 1:35,4, 2. Marki (Ce) 1:38,3, 3.Renier (Cel) 1:41,9; 50 m delfin: 1. Vozel (Ru) 38,2; 100 m kravl: 1. Šali (Tr) 1:12,8;.200 m mešano: 1. Novak (Ru) 2:59,1: 100
KEGLJAČI KOČEVJA: MOŠTVO BO OKREPLJENO
Čeprav nekoliko okrnjeno, so kegljači Kočevja v letošnji sezoni nastopili v II. republiški ligi - zahodna skupina uspešno. Ob koncu tekmovanja so se uvrstili na deveto mesto in je tako obdržali v kvalitetnem tekmovanju. Takšna uvrstitev je nedvomno velik uspeh kočevskih kegljačev, če upoštevamo, da igralci niso imeli najboljših možnosti za treninge. V naslednji sezoni bo moštvo okrepljeno, saj bosta ponovno nastopila Stane Šega in Martin Kaj-fež. Razen tega se v ekipo uspešno vključujejo še nekateri mladi igralci.
Ker kegljači predvidevajo, da bodo imeli v letošnji sezoni nekoliko več sredstev, se bodo s tem zboljšali delovni pogoji, ki so bili za prizadevne tekmovalce vse prej kot dobri. Razen mladih kegljačev bodo v novi sezoni nastopile tudi kegljavke. Prav gotovo bo s tem kočevsko kegljanje naredilo korak naprej in ob pričakovanih rezultatih doseglo nekdanjo kvalitetno raven. Z. F.
VAVTA VAS: RESNE PRIPRAVE
Ekipe, ki nastopajo v dolenjski košarkarski ligi, se za tekmovanje že dalj časa pripravljajo. Med prvimi, ki so pričeli trenirati, so bili košarkarji Vavte vasi, ki imajo pod vodstvom Bojana Bencika za sabo že lepo število treningov, tako da bodo za drugi del lige precej bolje pripravljeni, kot so bili spomladi.
m hrbtno: 1. Novak (Ru) 1:21,3; 4 x 50 m mešano: 1. Celulozar 3:02,7,	2. Triglav 3:03,0,	3.
Ljubljana 3:08,3; 4 x 50m kravl: 1. Celulozar 2:35,9, 2. Neptun 2:43,4,
3.	Rudar 2:47,6.
TEČAJ ZA POTAPLJAČE
Novomeški klub za podvodne aktivnosti pripravlja tečaj za potapljače in potapljačice, in sicer za pridobitev prve kategorije. Prijavijo se lahko vsi kandidati, ki so že dopolnili šestnajsto leto starosti Prijave sprejemajo v prostorih TTKS Novo mesto (Kidričev trg 2) do 5. avgusta.
„PLAVAJ"
V	letošnjem letu bo republiški štab za akcijo „Naučimo se plavati" izdal dve brošuri, in sicer prof. Šinka „Plavaj", ki bo izdana v 15.000 izvodih in Mitje Prešerna. „Nauči se plavati14. Druga brošura, ki bo tiskana v 2000 izvodih, bo namenjena predvsem za vaditelje plavanja.
BREŽICE: ROKOMETAŠI ŽE VADIJO
Še dober mesec je do pričetka nove športne sezone. Brežiški rokometaši so že pričeli vaditi. Trenirajo dvakrat na teden, 1. avgusta pa se bodo zbrale na prvem treningu tudi rokometašice. Obe brežiški vrsti bosta letos nastopili močno okrnjeni. Moško vrsto bodo zapustili Gorišek, ki bo igral pri Slovanu, prav tako Berglez, Božič pa je pristopil k Celju. Članice bodo nastopile brez Alenke Mišič, ki bo okrepila ljubljansko Olimpijo.
V. P.
Prvenstvo Novomeščanu
Šahovsko prvenstvo: 1. Poredoš, 4.—6. Pucelj
Na Jesenicah se je prejšnji teden končalo mladinsko republiško šahovsko prvenstvo, na katerem sta
Z
Delfinček bo splaval
Akcija »Naučimo se plavati« je dobro stekla
Prejšnji teden je bila v Klubu poslancev v Ljubljani tiskovna konferenca republiškega štaba za akcijo „Naučimo se plavati". Akcijo so slovenskim športnim novinarjem predstavili predsednik republiškega štaba prof. dr. Draško Vilfan, sekretar Vlado Dernač, Mitja Prešeren in Ivko Šink.
Na konferenci so poudarili, da to ni prva akcija te vrste, kajti že pred leti je stekla vsejugoslovanska akcija, ki pa je le deloma uspela - ostale so šole v naravi, z njimi pa plavanje kot obvezni šolski predmet v 4. razredu osnovne šole. Kljub temu je ugotovitev, da najbrž več kot polovica Slovencev ne zna plavati, porazna. Tokrat akcija ne bi smela obstati, ker je delo dobro zastavljeno. Uspeh akcije je močno odvisen tudi od kadrov, prav tako tudi od gradnje plavalnih objektov, ki jih imamo pri nas premalo, ob širšem razmahu
nja pa bi jih morali čimprej zgraditi
Na konferenci so razpravljali tudi o tem, kdo naj ocenjuje znanje plavanja. Štab predlaga, naj bi bili ocenjevalci vaditelji, učitelji in trenerji, ki naj bi jih pooblastili v vsaki občini, o svojem delu pa bi morali poročati republiškemu štabu. Prav tako bi oni podeljevali značke in sicer za tri stopnje plavanja. Bronasto dobi plavalec, ki preplava 25 m brez skoka v stoječi vodi in brez počivanja, srebrno plavalec, ki plava neprekinjeno 10 minut, za zlato pa so določene posebne norme.
Republiški štab je novinarje seznanil tudi s svojim emblemom. To je delfinček, ki ga bomo odslej lahko videli na vseh plavalnih brošurah, plakatih, nalepkah, našivih in značkah. Tako je delfinček postal simbol akcije „Naučimo sc plavati", ki naj bi postala stalna oblika odpravljanja plavalne nepismenosti v naši
nastopila tudi Novomeščana Pucelj in Poredoš. Naslov republiškega mladinskega prvaka je letos zasluženo osvojil Ervin Poredoš, ki je v enajstih kolih zbral 8,5 točke.
Poredoš je igral ves turnir borbeno in zanesljivo, prav tako tudi drugi predstavnik Novega mesta Pucelj, ki je zbral samo točko manj kot zmagovalec. Vseeno pa prvak ne bo mogel nastopiti na državnem mladinskem prvenstvu, ker je za šampionat mesec dni prestar. Organizator tega prvenstva je bilo šahovsko društvo Jesenice, kije piva dva igralca nagradilo s pokaloma, šahovska zveza Slovenije pa je najboljše nagradila s knjigami ter diplomami.
Rezultati: 9. kolo: Poredoš -Šifrer remi, 10. kolo: Pucelj -Poredoš remi, 11. kolo: Krumpak -Poredoš 0:1, Pucelj - Godec 1:0. Končni vrstni red: Poredoš (Novo mesto) 8,5, Kirbiš (Kov. Maribor), Šifrer (Svoboda, Stožice), oba 8, Krumpak (Svoboda Stožice), Pucelj (Novo mesto), Mencinger (Lesce), vsi 7,5, in drugi.
f	nas premalo, oo sirsem razmanu	nja plavalne neprsmenostr v nasr f
|	športnega in rekreativnega plava-	republiki.
< >.NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ i
ki je kradel Novoteksovim delavcem iz omaric, je že dobil kazen: eno leto zapora, pogojno za dobo treh let
Mladi plavalci Celulozarja iz Krškega so na moštvenem prvenstvu plavalne zveze Slovenije za mlajše pioniije A, ki je bilo v Trbovljah, zelo dobro plavali in osvojili drugo mesto. Na sliki: posnetek s krškega bazena, ki je dal že odlične slovenske plavalce.
Prvenstvo SRS: Celulozar drugi
Na republiškem plavalnem prvenstvu krški pionirji odlični
Prilika, potreba, nato navada
Oster ovinek pri Trnovcu je bil prizorišče več hudih prometnih nesreč, ki se še ponavljajo. Ena hujših nesreč na tem kraju se je zgodila tudi 26. julija dopoldne (na sliki), koje osebni avto zdomca Cindriča iz Ogulina zaneslo in je trčil v tovornjak. Dva ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, nastala pa je tudi velika škoda. (Foto: Branko Podobnik)
TREBNJE:	TRAKTOR IN
AVTO - 23. julija dopoldne je Anton Maren iz Dobrave s traktorjem vozil čez Baragov trg in hotel zaviti na dvorišče k zadrugi, medtem pa je naproti pripeljal avto Janez Grdin iz Zagorice in vozili sta na ozki cesti trčili. Škode je za 10.500 din.
ROG: DVA GEGEJEVCA STA TRČILA - Vinko Rabzelj iz DoL Toplic je 24. julija vozil tovornjak z drvmi z Roga proti Podturnu, na gozdni cesti pa mu je naproti pripeljal s kombijem kolega iz podjetja GG. Rabzelj je na ozki cesti ustavil tovornjak, medtem ko voznik kombija Hasan Hodžič ni mogel zmanjšati hitrosti in je trčil v tovornjak. Hodžič se je laže poškodoval, na vozilih pa je kar za
30.000	din škode.
JEZERO:	SEM IN TJA -
Zagrebčan Branko Klanjič je 25. julija dopoldne vozil osebni avto proti Ljubljani, pri Jezeru pa začel prehitevati tovornjak. Osebni avto je tedaj zaneslo in je trčil v nosilec nadvoza. Voznik je bil laže ranjen, gmotna škoda pa znaša 20.000 din.
GRIBLJE:	TRK	MED
SREČANJEM - 27. julija dopoldne je Martin Švajger iz Čudnega sela vozil z avtom proti Gribljam, v nepreglednem ovinku pri križišču za
Adlešiče pa je naproti pripeljal avtobus Mihael Starešič iz Zuničev. Med srečanjem na ozki cesti sta trčila. Voznik Švajger in njegova sopotnica Marjana Švajger sta se poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoda znaša
10.000	din.
KANIŽARICA:	PEŠCA JE
ZADEL - 27. julija popoldne je Mijo Frančič iz Duge Rese prečkal cesto na prehodu za cesto pred delavsko menzo v Kanižarici, zadel pa ga je avtomobilist Josip Kovač iz Črnomlja. Ta je pripeljal iz viniške smeri- Poškodovanega pešca so odpeljali v bolnišnico.
MAČKOVEC: ZALETEL SE JE
V	SKALO - Ko je Franc Murgelj iz Rogaške Slatine 27. julija dopoldne vozil čez Gorjance, je pod vasjo Mačkovec vozilo zaneslo v skalni vsek; nakar se je avto prevrnil. Voznik je bil težje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, gmotna škoda znaša 10.000 din.
BUČNA VAS:	V OVINKU
PREHITEVAL - 28. julija zvečer je Anton Božrč iz Dol. Straže vozil z avtom iz Karteljevega proti Bučni vasi in v ovinku prehitel osebni avtomobil. Tedaj pa je naproti pripeljal Janez Pinterič iz Ljubljane. Vozili sta trčili, pri tem pa se je poškodovala Pintaričeva žena Anica. Gmotna škoda znaša 5.000 din.
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
ŠTIPENDIJE!
Iniciativni odbor za sklenitev družbenega dogovora za izvajanje štipendijske politike pri občinski skupščini Kočevje
RAZPISUJE
štipendije za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah v šolskem letu 1974/75
Na razpis za štipendije, ki se bodo dodeljevale iz združenih sredstev TOZD, se lahko prijavi vsak učenec in študent iz občine Kočevje, ki v družini nima zagotovljenih sredstev za študij v višini, kot so ugotovljeni življenjski stroški učencev oziroma študentov.
Prošnji za štipendijo, ki jo je treba vložiti pri občinski skup-| ščini Kočevje na obrazcu DZS 1,65, priložite:
^ — potrdilo o premoženjskem stanju,
^ — potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev,
^ — potrdilo o višini otroškega dodatka.	£
9	''/
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'<<
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ
RAZPISUJE delovno mesto RAČUNOVODJE.
Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola.
Nastop službe 1. 9. 1974. Pismeno ponudbo pošljite na osnovno šolo Podzemelj, p. Gradac v Beli krajini 68332.
PoiciijsM u»< j pred 20 leti
Slavnostno razpoloženje
PRAZNIČNO LICE je kazala deželica med Kolpo in Gorjan-:i. Vasi so se kosale med seboj v številu slavolokov in visokih mlajev, trgi in vasice so bile pripravljene na sprejem številnih znancev in gostov, vse je bilo v zastavah, zelenju in slavnostnem razpoloženju. Slavje se je zlasti razmahnilo, ko so odkrivali v raznih belokranjskih krajih številne spominske plošče, obeliske in spomenike. Iz vseh strani so v Belo krajino prihajale skupine z vlaki, avtobusi in kamioni, partizanske patrulje čez Gorjance in kmetje na vozovih. Dobro razpoloženje je dvigalo lepo vreme, ki je bilo izredno.
RAGOV LOG, raj otrok in odraslih, spada med najlepša sprehajališča, vendar kaže, da Novomeščani kaj malo dajo na to, zakaj ob klopcah, ki jih je v logu lepo število, je kar nastlano s papirjem, cunjami, pokrovčki, koščki kruha, razhojenim cvetjem in sadjem ter z ostalo navlako. Saj Ragov log ni smetišče, ampak sprehajališče! Morda bi kazalo ob klopcah namestiti lične iz protja ali vrbovja narejene košarice, kamor bi odmetavali smeti in papir.
GRADNJA NOVE železniške postaje v Kočevju dobro napreduje. Zaradi finančnih težav je delo spomladi skoraj popolnoma zastalo. Sedaj urejajo notranjščino. Nova železniška postaja se bo uvrstila med najlepše postaje v Sloveniji.
V OKOLICI ŠKOCJANA govore, da je 15. julija prišel v vas Zloganje avto, naložil nekaj otrok in jih odpeljal neznano kam. Nekatere ženske pripovedujejo, da je bilo otrok za poln tovorni avto. V Kronovem pa vedo, daje bil to ameriški avto z gangsterji, ki kradejo otroke. V resnici pa je bila stvar bolj preprosta. Šoferje odpeljal le dva otroka, da sta mu pokazala pot.
V RIBNIŠKI DOLINI je še lepa stara navada, da gredo fantje dekletu pred poroko zapet pod okno, ženin pa mora plačati odkupnino. Juijeviški fantje so tako zaslužili 1000 din, ki sojih dali za nov gasilski dom, ne pa pretopili v gostilni.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. julija 1954)
I
111
Zgodilo seje.Y.
NEPRIMEREN ZNAK - Neka britanska zveza ima za svoj znak izbrano sliko iz filma „Lov za zlatom", na kateri je Charlie Chaplin, ki z užitkom žre kuhan čevelj. Ce kdo slučajno pomisli, da bi bil to lahko tudi znak zveze jugoslovanskih potrošnikov, je v hudi zmoti, saj so tudi čevlji predragi
PRIMERJAJ! - Neka ameriška veleblagovnica je z željo, da bi privabila čimveč kupcev razobesila reklamni napis, na katerem piše: „Primerjajte naše cene!“ Toda koje neka odjemalka začudena vprašala nekoga iz veleblagovnice, s čim naj njihove cene primerja, je jezikavemu trgovcu ušlo: „Z jutrišnjimi!“ Pa naj še kdo reče, da svet ni majhen!
SLAVJE - V Skovdeu je neznan ropar napadel blagajno in odšel iz zgradbe socialnega zavarovanja, kjer je bila blagajna, s precejšnjim kupčkom denarja. Do plena je prišel dokaj lahko, saj v zgradbi ni bilo dežurnega policaja, čigar dolžnost je drugače budno paziti na razne dolgoprstne ljubitelje tujega imetja. Dežurni policaj je namreč skupaj s kolegi slavil otvoritev nove policijske postaje v isti ulici. Postajo so postavili za večjo varnost okolja.
NI ŠEL V GORE - Navdušen planinec Alen Riley se je nenadoma znašel v neprijetnem položaju. Z glavo navzdol je bingljal pred durmi svoje hiše. Navdušeni planinec je namreč preizkušal svojo novo planinsko opremo kar pred hišo. Toda ko je plezal po nosilnem stebru, je nesreča hotela, dp je zdrsnil ter sc s hlačnico zataknil za klin v stebru. Tako obešenega so šele po petih urah rešili. Alan je po srečni rešitvi sklenil, da letos ne pojde v gore.
NOV RECEPT - V nekem ameriškem kmetijskem almanahu je natisnjen tudi tale recept za kuhano ribo: „Ribo'namažite z oljem, posujte s peteršiljem, zavijte v folio in jo dajte v pomivalni stroj. Po preteku celega programa bo riba čudovito lepo kuhana.”
ČUDNA PESEM - Na enem od svojih koncertov, ki jih je imel sloviti ameriški pevec Frank Sinatra v Avstraliji, je popevkar kar na lepem prekinil s petjem in začel obkladati avstralske novinarje z nič kaj lepimi besedami, lotil pa se je tudi predstavnic nežnega spola in jih ožigosal za prostitutke po dolar in pol. Take izjave so razburile Avstralce in bojkotirali so Američana, da sploh ni mogel iz Avstralije, dokler se ni javno opravičil.
DOLGI NOHTI — Največje nohte na svetu ima prav gotovo tridesetletni Murari Mohan Adita iz Kalkute. Že več let jih skrbno neguje in iz leta v leto tolče nove rekorde. Skupna dolžina njegovih nohtov znaša kar 140 centimetrov. Da se mu ta krasota ne bi polomila, jih je zaščitil s posebnimi plastičnimi prevlekami. Kaj drugače mož počne je skrivnost, saj si težko predstavljamo celo, kako lahko je.
BOLNI COMPUTER - V Sombo-ru je delavec Franjo Krunič po naključju ugotovil, da je računalnik Beograjske banke „malo bolan“ in je bolezen računalnika pričel uporabljati sebi v prid. Pridno je pisal sam sebi čeke brez kritja, česar „bolni“ elektronski možgani niso mogli ugotoviti Ko so „elcktri-čarja“ spoznali za krivega, je odgovori, da si je z denarjem izpopolnil garderobo.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Našli so ga med pepelom
(Zopet požar) V Mrzlavi vasi v fari Čatež ob Savi je vpepelil ogenj Janezu Oštirju po domače Gršilu vse poslopje razun hiše. BUo je vse novo, le hiša je stara. Prvi plamen je zagledala Oštirjeva hči v parni v slami. Slučajno so bili vsi doma, zato je bila pomoč hitra. Ko ne bi bil v bližini studenec, bila bi še druga poslopja pogorela. Pravijo, da je sežgal Oštirjev petletni deček. Ko je videl, da že mogočen plamen plapola izpod strehe, zbežal je iz strahu pred kaznijo v prazen svinjak. Iskali so ga in iskali, a našli so ga Se le po požaru, med pepelom. Siromaček, koliko je trpel! To trga potrto srce materino in očetovo. Pazite vendar na deco, ne puščajte žveplenk po vseh kotih! Hranite jih v varnem kraju, da ne more otrok priti do njih!
(Ruski lan) na Dolenjskem se prav dobro sponaša, kakor nam kaže letošnji pridelek, kterega nam je poslal na vpogled posestnik iz Dol. Vrha. Seme je kupil od naše c.kr. kmetijske družbe. Želeti je, da bi se sploh poskušalo v
S I ■« 8
prihodnje s to vrsto lanu, ker nam gre domači lan tako rad po zlu vsled neugodnega zimskega vremena. Vposleni vzorec pridelanega lanu je več kot meter visok...
(Žalost v družini) V nedeljo je jezdil nadvojvoda Viljem na sprehod. Zaradi električne železnice se mu je splašil konj, ki je visokega gospoda vrgel raz sebe. Nadvojvoda je padel s tako silo na kamenje, da je obležal v nezavesti. Prenesli so ga v gostilno in potem v njegovo vilo, kjer se je šele čez nekaj časa pre-dramil. Zvečer ob še sti uri je že umrl.
(Trte porezal) je v Kandiji neznan hudobnež in tako precejšnjo škodo napravil, domačim pa veselje skazil. Kdo se bo trudil z nasadi, cvetlicami, drevesci, če nič miru ni. Take poredneže bi morali takoj, ko jih kdo opazi, ovaditi. Kam bomo drugače prišli, to se vprašamo?
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1894)
Inteligenca ni dedna
Vprašanje inteligence je v našem času postalo naravnost razvpito. Odkar se je pojavil inteligenčni test, s katerim znanstveno nesporno lahko določimo veličino vrednosti posameznikove inteligence, je to postalo v rokah nekaterih družbenih slojev neke vrste neuničljiv dokaz o manjvrednosti nekaterih ras, na tudi družbenih razredov, f ri tem so se nekateri psihologi opirali na dejstvo, daje inteligenca dedna, da torej ostaja nekaj, kar je zunaj človekovega delovanja.
Množica mnogih raziskav v Evropi in Ameriki je pokazala, da so v povprečju ljudje iz nižjih družbenih plasti manj inteligentni, podobno pa so v Ameriki znanstveno nesporno dokazali, da so pripadniki črne rase manj inteligentni od belcev. Ta dognanja so rasisti in nekateri zahodni ideologi izkoristili kot znanstveno resnico, ki podpira obstoječe nepravične družbene sisteme.
Na tako stanje je opozoril eden najvidnejših francoskih psihologov Rene Zazzo, obenem pa je s svojimi testi in poskusi dokazal, da je vsako govorjenje o večvrednosti posameznih družbenih slojev ali ras neutemeljeno. Inteligenca namreč ni dedna. Rene Zazzo trdi, da je inteligenca, kakor tudi vsaka druga oblika človekovega obnašanja, pridobljena in da je v največji meri odvisno od okolja, v katerem posameznik živi, kako se bo človekova inteligenca razvila. Številni testi in raziskave so pokazali, da o inteligenci, neodvisni od družbenega okolja in kulture, ni mogoče govoriti. Razlike, ki med posameznimi družbenimi sloji obstajajo, so izključno razlike, ki jih je ustvarilo okolje. Tako tudi inteligenca.
Psiholog Rene Zazzo sicer ne zanika, da je zmožnost pridobivanja' inteligence pri posamezniku odvisna tudi od izrazito genetskih določil, vendar nikakor ne odločilno.
Tudi na pogled tako;okusen in slasten piščanec je lahko- nevaren za zdravo prehrano.
Pazimo, kaj jemo!
Zdrava domača hrana je že prava redkost, zato ni čudno, da npr. zelje ali žganci, ki sojih ljudje stoletja ,,natepavali“ kot čisto vsakdanjo jed, ponekod že veljajo za poslastico posebne vrste. V tako stanje nas je pripeljal moderni čas, ki je prenapolnil prehrambeno tržišče s konzervirano hrano (celo o hranilnih tabletah se že govori!).
Množične zastrupitve s hrano že od nekdaj razburjajo ljudi. Zadnji podatki kažejo, da se v Združenih državah vsako leto zastrupi z živili nad dva milijona ljudi. Torej je strah pred tovrstno nevarnostjo kar upravičen. Pogosta oblika zastrupitve s hrano je salmoneloza, to je črevesna bolezen, ki jo povzročijo bakterije salmonele, ki jih najdemo povsod, npr. tudi ne perutnini, čeprav je le-ta še tako skrbno pripravljena. Ko gospodinja skuha ali speče piščanca, bakterije sicer uniči, toda v kolikor da gotovo jed rta slabo pomit krožnik, kjer je bilo surovo meso, bo hrana takoj spet okužena z bakterijami.
Najbolj znana je zastrupitev s konzervami. Gre za bolezen botulizem, ki je smrtonosna v taki meri, da že majhna količina hrane iz pokvarjene konzer/e lahko postane usodna. Očiten znak, da je konzerva zanič, je izbočen pokrov in pa to, da pri odpiranju vsebina sama „privre** ven.
Žc na začetku smo omenili, da naš'čas enostavno ne bi bil to, kar je, brez konzerv itn., zategadelj nas bodo še razburjale znanstvene ugotovitve o škodljivosti tako pripravljenih živil, toda kaže, da se bomo morali navaditi na še vse kaj drugega. Ostane nam samo - večja previdnost!
K
Pasji dnevi
Začeli so se pasji dnevi, ko vsak človek težko dela: eden zavoljo sopare in vročine, drugi pa ob mislih na to, kje bo letos počival. Namenil sem se, da spet obiščem znance v Mišjem dolu in še kje drugje, pa jih ni bilo doma. Le kakšen sosed je z zavistjo v očeh vedel povedati, da so odšli na morje.
Sklenil sem iti za njimi, pa sem dejal: „Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti tre-tfuh zunaj. Hvala bogu, da je morje tako blizu!"
Nisem še dobro izrekel tega, ko so me poučili: „Kdo pa danes še gre na Dunaj? Dandanes te besede veljajo za morje, da veš. ”
Nisem jim verjel, pa sem s« [malu prepričal. Cele ure sva š kobilico koračila ob kolonah na cesti in avtomobili so stali na vročini. Kajpak, meni je bilo lahko postaviti kobilico v senco in zaviti v krčmo, vendar mi je kaj malo pomagalo, ko sem se skoraj skuhal v znoju, preden so mi postregli s pijačo.
Najbolje bi bilo, da bi si že zjutraj naredil vrsto, tako kot pri zdravniku, tačas bi pa skočil še kam po opravkih.
Ob morju mi je znanec iz Kočevja potožil: „Me niš, da je pri nas doma kaj bolje ? V soboto smo že ob devetih dopotdne brez kruha. Le kaj naj jemo do ponedeljka ? Saj bi žena spekla kruh, pa še pravdanskega kvasa ni lahko dobiti kot nekdaj angleško sol. ”
„Potlej ste lahko srečni, da ste pasje dneve preživeli ob morju," sem ga tolažil.
„Kje neki! Pasji dnevi bodo tisti, ko bomo živeli spet doma brez novcev, saj so nas tu do zadnje pare oskubli. ”
Kadar so komu razbojniki pobrali novce, so ljudje rekli: odrli so ga, da je črn. Tukaj ob morju sem opazil,y da imajo vsi ljudje odrto kožo. Eni imajo rdečo, tisti, ki so dalj časa vzdržali, pa črno.
MARTIN KRPAN
Po dovoljenj v posteljo
Izkoriščanje mladih de* klet v Kanadi - »Prijazni« uslužbenci
—*
Nedavno tega je kanadsko javnost razburila afera, ki sojo razkrili novinarji neke televizij’ ske hiše. Središče afere je bilo' zgradbi za vseljevanje tujih dev lavcev. Uslužbenci, ki so dajal1 dovoljenja za vselitev v Kanado tujim državljanom, so to svojo službo izkoriščali in zahteval' od mladih žensk, da v zameno za potrditev dovoljenja za pre; bivanje v tej bogati amerišk1 državi spijo z njimi.
To izkoriščanje se je uvelj^ vilo že pred leti. kakor so p°‘ sebni komisiji priznali uslužbcn-ci sami. Mlada dekleta iz revnejših držav, ki so v svetu iskala svoj košček kruha, so se moral3 podrediti svojevoljnosti usluž-
c. r
		••	LT	-u.	m	r		■MU	....		“"i
		i!..	B	R	A	z	1	L	\	J	a!
		KV.	R	€	c	i	T	A	T	O	R
I		!£.'	U	N	A	fr	R	M	A	N	
		rv,	&	O		k	l	P	E	A	vi
		>N	f	M	Č	1	a	A	mm	T	A
II M	EJp	e	L	e	U	s	SiS,	■rj «r«	&	A	r
'v'	m| k	L	J	Sm	(.	M	\	T	C	N	T
- R	€ V	*	sr	fr	H	e	R	0	M	£1	
	T A	&	R	A	L	T	l	M	O	R	e
	A k	T	1	K	A	Vf‘	D	A	M	1	s
Ha	L (B5-	M	L	A	V		A	J	A	M	T
n	ešitev prejšnje križanke:										
u
" Halo, je tam tapetnlk?
I
D L
SLABO
SLIKARSTVti
j
POLJSKI
PRIDELEK
FIGURA
PRI
ČETVORKI
MESTO V SLAVONIJI
ANNA KARI NA
DAN V TEDNU
VOTLA
PALICA
RAZGLAS
DL
OPRAVILA
HVALNICA
ETUr
SPEDISČE ISI AMA
HLAPI
SPIS
NAOA
MOŠTVO
DRŽA V JOGI
GARDNER
OBOK
RAKAV
BOLNIK
TATINSKA
PTICA
ftoRNlk
KRALJ
ŽIVALI
OSAMITEV
m
ISTFPA
iMt
SKLA0MELI
GOTOVAC
MUZA
POEZIJE
D L
NAJV.KOP
ŽIVAL
D L
• D L
NAGON
Ml
mr
PRITOK
RENA
D L
ERGEJ
TELUR
MONG.
GLAVAR
VRSTA
RIBE
PESN.
FIGURA
OLESENELA
[RASTLINA
M. IME
D L
.X\>X>>aX\X>^'^\X>X>>NSX\>^CS.XX>>XV^XXXXXXVS.XVV>»J^UV\>XVS>XV^X\»^JC\X>XV*NVVK>XVS:y
I
tlovotekr
STIPENDIJE!
nmtitsiks
tekstilna tovarna NOVO MESTO
Foersterjeva 10, n. sol. o RAZPISUJE
ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 naslednje štipendije:
I. ZA TOZD TKANINA Novo mesto, n. sub. o.
1. Tehniška tekstilna šola
a) predilski odsek	2	štipendiji
b) tkalski odsek	2	štipendiji
c) kemijski odsek	1	štipendijo
2. Upravno-administrativna šola	2	štipendiji
3. Ekonomska šola Pod točkami 1a
1 štipendijo £ 1b in 1c imajo prednost moški kandidati. ^
ž
Ena od pogumnih mladih klet, ki je pomagala razkrinkaj početje kanadskih uslužbence' v uradu za vseljevanje.
bencev, čeprav ni bilo nobenih vzrokov, da bi jih zavrnili. izjavah nekaterih spolno izkort' ščenih deklet so uslužbenci p<* stavili svoje zahteve brez ovinkarjenja. „Potrdil bom, čtrgft* z menoj v posteljo!“ In deklet* pač niso imele druge izbire kol iti v posteljo z neznanim moškim ali pa odpotovati nazaj v rodno deželo, iz katere jih jfj pognalo pomanjkanje in rcvščlf
Komisija je tako odkrila tud pravi vzrok smrti treh mladilj Portoričank, ki so se lansko I to vrglo iz stavbe, v kateri delu jejo uradi za vseljevanje. V zaga* ti. kaj naj store, so rajši i/brar pot v smrt.
Toda najhuje jc bila kana' ska javnost ogorčena po končaj nih zaslišanjih nasilnih uslu^ bencev. Izkazalo se jc namre da jih ni mogoče kaznovati. nadski zakonik določa uslu*j bencu. ki ima opravka s tujci i njihovim vseljevanjem v Kan do. kazni le v primeru utaje poneverbe. O spolnem izkofl ščanju uradnega položaja /a^ nik ne govori. To so dobro VL deli tudi uslužbenci sami. sajr ves čas zasliševanja cinično oo govarjali, da niso počeli nič M znivega.
, Okamenele priče pradavnine
Okameneli sledovi pričajo o času, ko so živa bitja prešla na kopno Sledovi so stari okoli 350 milijonov let
I
; Minila so že tri leta, odkar Je poplava reke Genove v avst ralski državi Vzhodna Viktorija pred oči začudenih znanstvenikov postavila najstarejši dokaz življenja na našem planetu, kar jih obstoji. V neki skali so namreč našli okamenele sledove pradavne živali. Starost teh sledov cenijo na 350 milijonov let, kar je dobrih 100 milijonov let več, kot je bila stara do takrat najstarejša oka-menina.
V skali so odtisnjeni
trojni sledovi s skupno 70 kopno. Nekateri pa v nji vi-odtiski. Paleontologi so ta dijo tudi dokaz o nekdanji del skale izrezali in ga s po- povezanosti vseh zemeljskih močjo helikoptcija odpeljali celin, saj so podobne od-na univerzo Monash. kjer je tiske, samo da mnogo mlaj-profesor James Warren po še, odkrili že leta 1920 na daljših raziskavah ugotovil, Groenlandu. da gre za okamenele sledi, ki Sklepajoč po sledovih, jih je v pradavni preteklosti znanstveniki domnevajo, da pustila neke vrste dvoživka, Jc ^ila prastara žival velika podobna ihtiostegu. VVarren do enega metra. Imela je šti-skupaj z ostalimi znanstveni- r'. n°gc> med prsti nog pa
ki meni, da predstavlja oka-menina svojevrsten dokument, ki potrjuje teorijo o prehajanju vodnih živali na
I
'■
I
I
I
I
I
P
I
I
I
I
I
aradižnik v srednjem veku
plavalno opno. tako da seje enako dobro gibala v vodi kot na kopnem. Okamenjene sledi so v neposredni povezavi s časom, ko so prvi vretenčarji zapuščali sovjo vodno domovino in začeli prehajati na kopno. Žival, katere sledove so našli, predstavlja preokretnico v razvoju živih bitij, tisto bitje, iz katerega so se potem razvijali kopni vretenčarji in sesalci s človekom na čeki.
Raziskovanja pa niso zaključena. Ob prastarem dokazu življenja	se krešejo nove hipoteze,	domislice	in
ugibanja. Znanstveniki upajo, da bodo v reki našli še nove sledove, ki bodo poma-. gali pri osvetljevanju tiste davne preteklosti, ki leži v *V .	tnajglobji temi in človek le s
sliki	so okamenjeni	odtiski	nog pradavne živali, ki je pred težavo prodira vanjo in	jo
3$0 milijoni leti stopila	na kopno.	od kriva.
*B5r-
A
1
1
: S	Se • •
«■: '“'v- j1*	■>-	-	,
Lak za lase škodljiv?
Nekaj previdnosti pri uporabi laka za lase ni nikoli odveč
Že šestnajst let znanstveniki ntz-pravljajo o tem. ali.je lak za lase škodljiv našim pljučem. Pri uporabi laka za lase se ra nekaj lucli vdihne in snovi se nabirajo v pljučnih kanal-čkili. Prve raziskave so pokazale, da tako nabiranje laka v pljučih nič ne škodi.
Pred kratkim pa sta dva ameriška znanstvenika ponovno oživila razprave o škodljivosti laka za lase s svojim prispevkom v strokovnem časopisju. V njem navajata nekaj zanimivih rezultatov poskusov, ki sta jih opravila na univerzi Yale. Za poskuse sta zbrala dvajset zdravih oseb, ki so Ni večkrat na dan razpršili lak po laseh. Potem sta zmerila prostornino pljuč prostovoljcev. Ugotovila sta, da se je vsem brez izjeme prostornina zmanjšala.
Na osnovi teh poskusov sta znanstvenika Eugenie Zuskin in Arene Bouhuys prišla do sklepa, da spreji laka za lase izzovejo akutno zmanjšanje dihalnih poti. Ker nista mogla izvedeti za sestavine večine sprejev (kozmetična industrija sestav svojih proizvodov varuje kot skrivnost), sta samo sklepala, da zoženje dihalnih poli povzroča hormon histamin, ki se osvobaja pod učinkom sestavin laka za lase.
II.ZA TOZD KONFEKCIJA Novo mesto, n. sub. o.
1. Tehniška tekstilna šola, konfekcijski odsek
2. Upravno-administrativna šola
3. Ekonomska šola
4. Ekonomska fakulteta
Pod točko 1 imajo prednost moški kandidati.
3 štipendije 2 štipendiji r/ 2 štipendiji- £ 1 štipendijo g
III. ZA TOZD STREŠNIK, Dobruška vas, n. sub. o.
1. Tehniška šola za strojno stroko	1	štipendijo
2. Gradbena tehniška šola	1	štipendijo
3. Ekonomska šola	1	štipendijo
Pod točkama 1 in 2 imajo prednost moški kandidati.
IV. ZA TOZD PREDILNICA Metlika, Metlika, CBE, n. sub
o.
1. Tehniška tekstilna šola, predilski odsek	2	štipendiji
2. Tehniška elektro šola, oddelek za šibki tok	2 štipendiji
3. Upravno-administrativna šola	1	štipendijo
Pod točkama 1 in 2 imajo prednost moški kandidati.
V- ZA SKUPNE SLUŽBE PODJETJA
1. Tehniška šola za strojno stroko	1	štipendijo
2. Gradbena tehniška šola	1	štipendijo
3. Upravno-administrativna šola	2	štipendiji
4. Ekonomska šola	4	štipendije
5. Višja šola za socialne delavce	1	štipendijo
6. Visoka ekonomsko-komercialna šola, finančno-računovodska smer	3	štipendije
7. Ekonomska fakulteta	1	štipendijo
8. Visoka šola za telesno kulturo,
rekreacijska smer	1	štipendijo
9. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kadrovsko-organizacijska smer 1 štipendijo
Pod točkama 1 in 2 imajo prednost moški kandidati.
Pogoji za dodelitev štipendije:
— kandidati za srednje šole morajo imeti v zadnjem obiskovanem razredu najmanj dober uspeh in odlično oceno v vedenju;
— kandidati za visokošolski študij morajo imeti v četrtem razredu srednje šole in pri zaključnem izpitu vsaj dober učni uspeh;
— kandidati, ki že študirajo na fakulteti, se lahko udeležijo razpisa, če bodo imeli pogoje za vpis v višji letnik in če so na dosedanjih izpitih dosegli v poprečju vsaj dobro oceno.
Prosilci naj prošnji za štipendijo (obrazec 1,65) priložijo spričevalo ali potrdilo o do sedaj opravljenih izpitih z ocenami
in potrdilo o premoženjskem stanju.
Seveda pa si zaradi teh odkritij ni treba beliti glave. Lak za lase ženske lahko mirno še naprej uporabljajo. Znanstvenika sta namreč tudi ugotovila. da uporaba laka za lase ne pušča trajnih škodljivih posledic. Priporočata pa kljub temu malo previdnosti pri dihanju, kadar uporabljate razne sp reje.
£	Prošnje sprejema kadrovski oddelek	tekstilne	tovarne
J	NOVOTEKS Novo mesto do 10. avgusta	1974.
\	Višina štipendij je določena po pravilniku	o izobraževanju	in ^
5	strokovnem izpopolnjevanju.
'.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^.XXX\XXXXN.XX\XVSX\XXXXXXXXXXXXXVV^
GOSTINSTVO
f
NOVO MESTO
RAZPISUJE
v novi poslovni enoti RESTAVRACIJI NA TRGU v Novem mestu. Glavni trg 30, naslednja prosta delovna mesta:
- ČISTILKA ZA NOČNO DELO
- DVA POKLICNA RESTAVRACIJSKA KUHARJA
- KUHINJSKA BLAGAJNIČARKA V RESTAVRACIJI
- KVALIFICIRAN DELAVEC - ELEKTRIČAR ZA VZDRŽEVANJE STROJEV.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na Šolski center za gostinstvo Novo mesto.
ŠTIPENDIJE
£ Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma za | izvajanje štipendijske politike pri ObK SZDL Brežice
RAZPISUJE ŠTIPENDIJE
\ ZA ŠOLANJE NA SREDNJIH ŠOLAH IN VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH V ŠOL. LETU 1974/75
4. Valpti in biriči, st raža D''V'I v 0 Prikorakali iz svojih lukenj. Mir božji	~f?^*no.	Naši
turista sta sedela v viteški dyl’(|f ,C^U- K‘‘P<>
tali so s srebrnim priborom vS| ^ko 11 - Paradižnik in Paradižnica. Mlatili soj ajČ^
,,Saj se kar shaja v tem	vcmi:
je ugotavljal Paradižnik. „K‘> uN ^‘h) večnost zdoma, bi si privoščila d<>p|,sJ.|! >N() V(hilci, ali ne, Klara? “ je cmokal, a k oj	11	■	Dovolj	je
potepanja! ^ danes skočiva do rakete in jo izkopljeva, da se zavrtiva spet v najino lepo atomsko dobo!“
Ni vedel baron o čem trobezlja njegov gost, a izvedel je tudi to. Precej po zajtrku je Paradižnik povabil zbrano družbico na zanimiv izlet. Drdrali so skozi grajska vrata, se spustili navzdol po bregu in ropotali skozi vasico pod gradom . . .
„Košata lipa!“ je zakrilila Klara z rokami.
Potegon je prikimal. Zares, ta kupček s slamo kritih
bajt je bil srednjeveška Košata lipa! Solzica domotožja se je s Klarinih lic utrnila v domačo grudo. No, ni bilo časa za nežna čustva! Kabriolet se je spet zagrizel v vaški kolovoz in se slednjič zaustavil med vinogradi v hribu onkraj vasi.
„Če kaj vem, je Hipokaustov vinograd tale tu!“ je Paradižnik udaril s peto po ilovici. Votlo je zadonelo. Nobenega dvoma ni bilo več: pod trto je počivala vesoljska ladja!
In zapeli so krampi.
Na razpis za štipendije, ki bodo dodeljevane iz združenih sredstev TOZD, se lahko prijavi vsak učenec in študent iz občine Brežice, ki v družini nima zagotovljenih sredstev za študij v višini, kot so ugotovljeni življenjski stroški učencev oz. študentov (900,— oz. 1.200.— din za šolanje izven kraja bivanja).
Prošnji za štipendijo, ki jo je treba vložiti na obrazcu DZS 1,65 občinski skupščini Brežice — oddelek za občo upravo in družbene službe, priložite:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o osebnih dohodkih staršev za 1. polletje 1974,
— potrdilo o višini otroškega dodatka,
— prepis zadnjega šolskega spričevala.
Podrobnejše informacije lahko dobite na upravi občinske skupščine Brežice, soba št. 38.
Kadar je na mizi manj mesa
Kako se vse obrača! Ponudba klavne živine je letos nenadoma večja od povpraševanja. Kar je bilo še včeraj zlata rezerva, je danes drobiž. In vzroki za krizo? Izpad izvoza, pa tudi manjša poraba mesa na prebivalca. Zvezni izvršni svet je sprejel večino predlogov Slo/enije, da bi krizo kolikor se da omilili in da živinoreja ne bi preveč nazadovala.	novo tržišče. Pričakovati je iz-
Območje Posavja in brežiške voz jq tjsoč ton govejega mesa
občine je zaradi krize prizadeto. Agraria je imela izgube pri živinoreji že lani, letos pa je zašla v še večje težave. Pitanje goveda je ogroženo in že smo slišali, da bo temu sledilo zmanjšanje števila živine v hlevih. Nadejamo se, da to vendarle ne bo potrebno. Na vzhodu se odpira
NOVO V BREŽICAH
1150 PROSTOVOLJNIH UR. Kolektiv Čateških Toplic je sam prevzel zunanjo ureditev ob kegljišču in novih kopalnih bazenih. Lotil se je dela ob sodelovanju nekaterih delovnih organizacij in obrtnikov. Člani zdraviliške delovne skupnosti so pri tem opravili nad tisoč brezplačnih delovnih ur.
ODGOVOR BO KMALU. Kaže, da se bo kmetom vendarle uresničila želja po nakupu dobrih domačih traktorjev. Izdelovala jih bo slovenska kovinska industrija v kooperaciji s Fiatom. Potem bomo dočakali tudi čas, ko bomo uvažali le nekaj tipov, za katere ne bo zmanjkalo nadomestnih delov.
KOLEKTIVNO V MUZEJU. Delavci, zaposleni v obratu Kooperative Garešnica na Bizeljskem, so v soboto obiskali Posavski muzej. Ogled jih je navdušil in prepričani so, da bi se na tak način še mnogi zaposleni z zanimanjem sprehodili po njem. Samo pobudnik mora biti v kolektivu.
Z LUČJO. Takrat, ko so se razširile govorice, da se bodo živila podražila, je sladkorja v Brežicah že zmanjkalo. Tudi če bi ga kdo z lučjo iskal, ga ne bi dobil, ker so težke vreče medtem že odromale na domove obveščenih potrošnikov.
BREŽIŠKE VESTI
v Sovjetsko zvezo.
Vsaka šola nekaj stane in tudi tokrat se je pokazalo, da usmeritev na eno samo tržišče ni zanesljiva. S takimi neprijetnimi presenečenji bo treba v prihodnje še računati.
Slovenija na živinorejce ni pozabila. V pospeševalni sklad je najprej prispevala 15 milijonov din in letos še dodatno vsoto 10 milijonov din, predvsem z namenom, da bi zagotovila normalne pogoje na relaciji kmet — trgovina.
Mnogi ta čas sprašujejo za kreditiranje. Pri tem mislijo na odplačilne roke za postavljanje hlevov. Posojila so najbolj ugodna za poceni objekte v okviru skupnosti kmetov, tam je rok dvajset let. Krediti za družbene objekte so predvideni na 12 let, sicer pa so ti roki mnogo krajši. Namen takega kreditiranja je zmanjšati naložbe v zidove in jih uporabiti
KMALU DOVOLJ PROSTORA
Občinska matična knjižnica v Brežicah se bo te dni otresla prostorske stiske. Pionirski oddelek in čitalnica bosta dobila prostor v prvem nadstropju prosvetnega doma, izposojevalnica za odrasle pa v pritličju. V prvem polletju je knjižnica izposodila nad deset tisoč knjig okoli 5 tisoč obiskovalcem. Na njenih policah je trenutno okoli 14.700 knjižnih enot.
SEDEŽ V BREŽICAH
Posavski veterinarski zavod s sedežem v Brežicah združuje bivše veterinarske postaje Sevnica, Brežice in Brestanica. K združitvi v skupen zavod so dale soglasje vse tri občinske skupščine v Posavju.
Delegatski sistem je shodil
KRŠKI TEDNIK
nega sodelovanja, vključevanje v sestavljene organizacije združenega dela se mora razmahniti, da ne bo tako, kot kaže na primer v Posavju, kjer še ni mogoče imenovati niti dveh podjetij, ki bi se združili.
ALFRED ŽELEZNIK
Sevniški paberki
BOLJŠI PREGLED - Ob ožini ceste, kamor se zajeda hiša št. 28 na Savski cesti v Sevnici, so pred nedavnim postavili za železniško ogra* jo prometno zrcalo, ki v mnogočen1 olajšuje vožnjo voznikom, ki vozijo iz smeri žage proti Šmarju. Vožnja tod je sedaj precej varnejša, seveda, če se upošteva zrcalo, lažje je tud1 zavijanje na prednostno cesto. Vprašanje pa jc, komu je namenjen znaK STOP: nekaj časa je bil obrnjen tako, da je izgledalo, da velja za tiste na Savski cesti, v petek pa je b“ obrnjen za one, ki prihajajo s stranske ceste!? Očitno bo moral nekdo naviti ušesa kakšnim fantalinom.
LOŠKI GASILCI RABIJO DENAR - Loški gasilci prirejajo v nedeljo popoldne tradicionalno vrtno veselico. Pridite, dobro sc boste za; bavali, najedli in napili, gasilci pa s1 bodo spet lahko kupili kaj neobhod* no potrebnega!
VRVICA DRAŽJA OD ŽITA '
Tako so se pritoževali na zadnji seji občinske skupščine delegati z območja krajevne skupnosti Tržišč0’ pritegnili pa so jim tudi drugi Gospodarji, ki so kupovali sisalovo vrvico s katerimi vežejo snope saI11.^ veznice, kombajni pa slamo, je bi* namreč v trgovinah po močno raZ' ličnih cenah. Ponekod so dobili tulec po 35 dinarjev, kar naenkrat P je bil 170 dinaijev! Nekateri soccj. podvomili v poštenost trgovcev, * naj bi menda „izkoristili** povpra^ vanje med žetvijo. Delegati iz trgovr ne pa so povedali pravo, a zato n' manj bolečo resnico: sisal prihaja1 dežel v razvoju, surovine pa so do* segle na svetovnem trgu vrtoglav cene, to pa se odraža tudi pri na*-Bomo vsaj kruh bolj cenili.
si:vni&i:i vestnii
Avtoprevoznik Vinko Vovk je v Starem trgu pri Trebnjem uredii lepo delavnico, ki nudi avtomobilistom vrsto uslug: mazanje podvozja, montiranje in centriranje koles, krpanje gum, pranje avtomobilov. Delavnica je odprta že nekaj mesecev, pravega dela pa ni.
Z mnogimi najmodernejšimi stro- mo, ali naj nabavimo dodatno opre-
ji, ki jih je v delavnici na pretek, pa ne dela lastnik, ampak njegova žena. Kdor bi mislil, da k takemu delu ne sodijo ženske roke, bi se hudo zmotil, saj Vovkova spretno ravna z raznimi napravami.
Ko sem prvikrat obiskal novo delavnico in avtopralnico, Vovkova ni tarnala zaradi pomanjkanja strank, ob mojem zadnjem obisku pred dne-
vi	pa je potožila: „Žalostno! Ni strank! Ne vem, zakaj smo se zabili sem. Premajhen kraj je. Pričakujemo sicer, da bo bolje v jeseni in pred zimo, ko bodo vozniki menjavali gume. Žaenkrat pa še močno pomišlja-
mo za avtopralnico.
Tako je pripovedovala Vovkova, medtem ko je montirala gumo svoje-
r  —~	>
NOVI TRANSFORMATORJI
Električno omrežje in transformatorske postaje so obnavljali ali gradili na novo v številnih krajih: v Selih - Šumberku, na Trebelnem, v Šentrupertu, Biču, Zagorici, Pristavici, Dobravici, Žubini, Velikem Gabru, Sevnici in Križu (dve transformatorski postaji!) ter Trebnjem.
Mučno čakanje na stranke
7manjšan izvoz in domača poraba - Živinorejci iščejo pot iz težav
Pripoved obrtnice brez dela v lepi delavnici v Starem trgu
„Namesto da zgubljam čas s čakanjem na stranke, raje kaj postorim okoli novogradnje!44 (Foto: Železnik)
NOVO STREHO NA GRAD
V	zgornje prostore brestaniškega gradu priteka voda ob vsakem dežju. To spravlja v nevarnost muzejsko zbirko. Letos se to dogaja skozi celo poletje, ker je vreme večinoma deževno. Streho nameravajo prekriti jeseni, za pomoč pa bodo zaprosili regionalno skupnost za spomeniško varstvo in republiško kulturno skupnost.
REFERENDUM?
Senovčani že nekaj let opozarjajo na pomanjkanje ustreznega prostora za prireditve. Naročili in dobili so že idejni načrt za kulturni dom, vendar zanj nimajo cvenka. Najbrž se bodo odločili za samoprispevek in razpisa-
li	referendum. Prepričani so, da bo ta uspel, saj je želja po novem domu zasidrana pri vseh delovnih ljudeh.
KRŠKE NOVICE
POMOČ VSE VEČJA - Koordinacijski odbor, ki vodi solidarnostno akcijo pomoči s potresom prizadetemu Kozjanskemu, je v minulem tednu imel že razveseljive podatke. Tako so delovne organizacije in ustanove nakazale že več kot 47 milijonov starih dinarjev in presegle tri četrtine načrtovane vsote.
POKAL V KRŠKO! - Na tekmovanju za „Lučkin memorial** so pionirji plavalnega kluba Celulozar v Trbovljah ponovno osvojili pokal za množično udeležbo. Sicer pa so Krčani osvojili več prvih, drugih in tretjih mest med posamezniki.
ŠE TRI IZMENE - V Materadi pri Poreču, v občinski počitniški skupnosti, letuje te dni že tretja izmena otrok v koloniji občinske ZPM. Za otroki iz Brestanice se bodo ob morju zvrstili še šolarji iz Kostanjevice, Podbočja in Krškega, v dveh izmenah.
TUDI SOLE - Med gradbenimi deli, ki v poletju ponavadi hitreje napredujejo, naj omenimo tudi obnavljanje dveh šol. Poslopje krškega šolskega centra je te dni pričelo dobivati novo podobo, glasbeni šoli pa so že prekrili streho.
Občinska konferenca ZK: pohvalno, a tudi odločno proti dosedanjim pomanjkljivostim - Pospešiti združevanje dela
čimbolj smotrno, če se jim že ne moremo povsem izogniti.
J. T.
KRIZA ŽARNIC, ENERGIJE ALI VOLJE? Pred nedavnim so ljubljanski mestni možaki sklepali o tem, da bi po mestu svetili manj razkošno, gorela naj bi samo vsaka druga svetilka. Takšnega sklepa v korist poletnih zaljubljencev in žepa javnih služb v Trebnjem ne bo treba sprejemati, saj za to skrbi javna razsvetljava samodejno: na Starem trgu po glavni cesti je težko ponoči najti luč, ki sveti!
NA ZDRAVJE! Omenili smo že domiselnost mokronoških kinematograf arjev, ki tešijo filma željno občinstvo z veliko reklamo „Pijte laško pivo“. Svoj čas so se tudi pri SZDL v Trebnjem močno jezili na časnike in RTV, ker so krpali žepe svojih hiš z reklamami za razne zamaške, med drugim tudi za pivo. Mokronoški kino pa je tako bogat, da je odstopil svoj ugledni prostor veliki pivovarni zastonj! Le zakaj bi gledalci kakovostnih TV-filmov trpeli žejo? Le kako jih bodo spravili nazaj v svojo dvorano, ko bodo spet pognali svoj mlinček?
Tesnejše sodelovanje
Šesterica* je ustanovila tri komisije, ki naj bi pos pešile delovne načrte
KAKO OBVEŠČATI?
Na zadnji seji občinske skupščine je bilo slišati različna mnenja o tem, komu naj bi pošiljali gradivo za seje skupščine. Večina je menila, da je dovolj, če ga prejme vodja delegacije, ki bi nato vsem posredoval napisan dnevni red in jih obenem povabil na sejo, da bi gradivo pretresli. S predlogom za povzetek se niso strinjali, ker informacije v tem primeru ne bi bile popolne. Statu-tamo-pravna komisija bo proučila dane predloge, med drugim tudi zamisel o morebitnem izdajanju biltena družbenopolitičnih organizacij in skupščine in predlog o ponovnem objavljanju odlokov v Skupščinskem Dolenjskem listu.
SLABOSTI OBNOVE
Vinogradniška obnova na Bizeljskem napreduje prepočasi Drugod,
v	Ormožu in Metliki so jih prehiteli in jim zdaj dajejo zgled za kompleksno obnovo. „Na Bizeljskem ste se tega doslej lotevali preveč individualno in zato ste ostali na pol po-ti“, sta predstavnikom Slovina izjavila Zvone Dragan in Andrej Verbič na nedavnem razgovoru v Brežicah.
Francka Gramc iz Cerkelj ob Krki je vsa srečna, če je lahko zunaj. Rada bere knjige, še raje pa dela na njivi, čeprav ji ne bi bilo treba, saj so pri hiši mlajše roke. (Foto: J. Teppey)
mu prvemu klientu v tistem dnevu.
Ko se bo služba AMD Pomoč--informacije prestavila na Otočec, bo Vovkova delavnica edina te vrste
v	mirenski in temeniški dolini. Morda bo bolje. Primer pa je zanimiv, saj kaže, da obrtniku, ki vloži lepe denarje za nakup nove in drage opreme, ni lahko. Čeprav omogočajo novi stroji v delavnici hitro in dobro opravljeno delo, zmogljivosti niso izkoriščene niti ob enem samem paru pridnih rok. Strank ni.
A.	ŽELEZNIK
Iz kraja v kraj
BREZ ZNANJA NI NAPREDOVANJA - Marsikje so sicer nepridipravi že potrgali plakate trebanjske delavske univerze, s katerimi vabi delavce na vpis v razne oblike dodatnega izobraževanja od raznih tečajev do delovodskih šol, srednje ekonomske šole, večme osnovne šole, ipd. V pisarni delavske univerze v zgradbi družbeno političnih organizacij še sprejemajo prijave za bližajoče se šolsko leto, prav tako radi dajejo pojasnila po telefonu.
Dosedanje delo občinske skupščine v novem sestavu, aktivnost delegatov in ostalo dejavnost so na konferenci ocenili nadvse ugodno. Vendar je iz večine razprav vela želja po večjem približanju novega sistema potrebam in težavam delovnih ljudi.
V pripravah so seminarji za dele- so se zanašali na izid zakona, in v
gate, ki naj bi stekli že zgodaj jeseni, do takrat pa bodo pripravili nadrobnejše analize o dosedanjem delu delegatov.
Na konferenci ni manjkalo tudi kritičnih besed o nezavidljivem položaju delavcev v združenem delu, predvsem v majhnih obratili, ki so še daleč od tistega, kar naj bi temeljna organizacija združenega dela dejansko bila. Velike organizacije združenega dela, kot sta Jutranjka in Lisca, so vzorno uredile položaj svojih TOZD v Posavju in Zasavju, medtem ko v TOZD Jugotanin konjiškega Konusa še vedno ni tako, kot bi moralo biti Podobno je tudi v brežiškem Gozdnem gospodarstvu, kjer
Gramatu, ki nima niti statuta. Do konca prihodnjega mescca bodo morali vodilni v gospodarstvu, interesnih skupnostih in drugod predložiti ZK nadrobna poročila o uresničevanju ustavnih določb. Nič slepomišenja ne bo: kdor je še vedno spotika na poti uveljavljanja večjih pravic delavcem, bo šel!
Komunisti niso zadovoljni z združevanjem dela in kapitala v občini in izven nje. Prav posebno aktualno je združevanje trgovine in proizvodnje. Kot je dejal predsednik občinskega izvršnega sveta Mihael Keršič, je treba pri združevanju pomesti z zastarelo bojaznijo, da gre samo za Fizično združevanje. Možnost poslov-
Ko člijvek gleda sodobna gasilna sredstva, predvsem gasilne aparate, s katerimi lahko ob nesreči s peščico prahu pod pritiskom uženemo začetni požar na traktorju, kamionu, mlinu, družinskem avtu ali celo hiši, marsikdo zamahne z roko, češ, ta dva ali tri tisočake lahko prihranim. Več gospodarjev v Sevnici pa se je s temi aparati obvarovalo ogromne škode. Vodja gasilskega servisa Tone Simončič na prikazih sodobnega gašenja pred proslavo 50-letnice boštanjskega gasilskega društva na območju KS Boštanj takole „požira44 plamene. (Foto: Železnik)
„Vsi ne moremo delati vsega enako uspešno!" so dejali na nedavnem sestanku predstavniki šestih podjetij kovinsko predelovalne industrije, ki so v Krškem pričeli pogovore o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Krška „Kovinarska*4, „SOP“, brestaniški „Sigmat**, „OKP“ iz Dobove, lenarški „Klemos** in kranjski „Engeeniering**, so že doslej sodelovali dokaj uspešno, sedaj pa nameravajo ustanoviti sestavljeno organizacijo združenega dela, ki naj bi dosedanje poslovne stike „speljala** v nove, učinkovitejše tokove. Uresničenje zamisli naj pospešijo tri komisije, katerih člane so že imenovali: komisija za osnutek samoupravnega sporazuma, za pripravo ekonomske utemeljitve ter komisija za organizacijo in kadre.
Vse naštete OZD sc tudi po povezavi ne nameravajo zapreti v doslej začrtani krog, marveč medse spreje-
,K
ti vsakogar, ki se do zato odločil po treznem premisleku. Vsi partnerji bodo slej ko prej popolnoma enakopravni, njihovi razvojni programi bodo ostali neokrnjeni; poslej naj bi jih samo dopolnjevali, omogočili specializacijo proizvodnje in s tem ugodnejše poslovne rezultate. Že v začetku pa naj bi TOZD imela nekatere poslovne funkcije, ki bi jih le združeni uspešneje in gospodarneje opravljali. To velja predvsem za nastopanje v odnosili z večjimi partnerji, bankami in drugimi institucijami, za programiranje razvoja in njegovo financiranje, za službo marketinga.
Prisotni predstavniki delovnih kolektivov so zamisel o povezovanju v SOZD enotno podprli. Od nje pričakujejo vrsto koristi, z njo bodo postali močni proizvajalci in sc bodo še bolje vključevali v ponudbo na našem trgu..
Ž. ŠEBEK
Do 20. avgusta bodo v Brestanici dokončali nov otroški vrtec za 60 otrok. Zgradba je enaka kot vrtec v Kostanjevici in ji bodo po potrebi lahko prizidali še nove prostore. (Foto: J. Teppey)
Prvi streli na stražarje
V noči na 12. avgust 1941. so domačini napadli Italijane pri mostu Črnomljem in Vranoviči - V spomin na to krajevni praznik
Krogle, izstreljene na italijanske stražarje pri železniškem mostu med Črnomljem in Vranoviči, so v noči na 12. avgust 1941 oznani-je pričetek oboroženega boja proti okupatoijem v Beli krajini. Še jsto noč je odšla skupina sedmih Črnomaljcev v partizane. To je bila prva partizanska skupina, ki se je kasneje razširila v Belokranjsko četo, iz nje sta nastala dva bataljona in še kasneje Belokranjski °dred. Dan, ko so počile prve partizanske puške, praznujejo Črnomaljci kot krajevni praznik Med tistimi, ki so se udeležili prve
med
oborožene akcije v Beli krajini, je bil tudi spomeničar Jože Švajger iz Lrnomlja. Dogodkov ,se še zelo dobro spominja:
„Prva oborožena akcija pravzaprav ni tako uspela, kot bi, če bi bilo vse po sreči. Na železniške tire smo postavili pragove in za vsak pri-mcr še železno coklo, ki jo je nalašč 23 to priložnost izdelal pokojni ko-vač Jože Šikunja. Vlak z vojaškim transportom naj bi iztiril, naša sku-P|na, v kateri nas je bilo 1 1, pa naj ?' medtem napadla italijansko stra-2o pri mostu med Črnomljem in Vranoviči. Žal pa vlak ni iztiril. Vse-
ČRNOMALJSKI DROBIR
NIC NE VE - Je v Črnomlju, Se-jnicu in na Vinici še kaj prostora za furiste? „Nič ne vem. Veste, Marica !ev na dopustu, jaz pa jo nadome^ j^am. Ja, v nedeljo bo hotel že zase-aen, sicer pa vam povem, da nič ne vem.“ Tako je pretekli teden odgo-varjal po telefonu nežen glasek iz pi-*®rne črnomaljskega turističnega društva. Upajmo, da tisti, ki so to pisali, niso „nič vedeli41, kje je Bela Kajina in so se raje odpravili dru-®Kn
JESENI - Črnomaljsko avtomo-o društvo bo organiziralo naslednji ecaj za bodoče voznike motornih 0zil v septembru ali oktobru. Če-Pfav datum še ni določen, pa se je ? ta tečaj prijavilo že precejšnje šte-vuo kandidatov.
T SRNJAKI IN DIVJI PRAŠIČI -a divjad je sedaj „na muhi" lovcev j “eli krajini. Tudi mnogi tujci si vf^Jo trofej, uspešen pa je bil le nek emec, ki je v Loki uplenil srnjaka.
eno smo streljali na Italijane in drveči vlak. Menda je bilo v njem nekaj ranjenih.”
-	Takrat ste imeli še druge naloge, kajne?
„Črnomaljci Švajger. Jerman,
Tul, Vrščaj, F. Jerman, Korelc in Kočevar so takoj po bitki odšli na Stražnji vrh v partizane. Drugi, ki smo sodelovali v tem boju (Fabjan, Mišica, Malarič in jaz), pa smo odšli domov; morali smo ostati in delati na terenu.”
-	Kako pa so tekle priprave na ta prvi spopad?
„Po razpadu stare jugoslovanske vojske je celjski polk razpadel v Črnomlju in zapustil orožje. Čeprav še neorganizirani, smo nekateri odnesli nekaj pušk in municije ter vse
PRIZNANJA OF PETERICI
Na zadnji seji občinske konference SZDL so člani potrdili predlog komisije za odlikovanje, ki je predlagala peterico, ki bo letos prejela priznanja OF. Podelili jih bodo jeseni. Izmed 21 predlogov za ta priznanja, ki so jih posredovale krajevne organizacije SZDL, se je komisija odločila za naslednje: Matija Kobetič iz Drežnice, Stanko Novak mlajši iz Preloke, Janko Banovec iz Črnomlja, Jože Vidmar iz Sel pri Semiču in Alojz Povše iz Petrove vasi. Priznanja OF bodo prejeli za vestno delo v družbenopolitičnih organizacijah in raznih društvih.
skupaj skrili v gozdu v Svibnju. Saj nam bo še prav prišlo, smo si mislili. Kmalu pa so nas prvi črnomaljski komunisti povabili na sestanek in nas seznanili z nujnostjo oboroženega boja. Takrat smo pričeli organizirano zbirati orožje. Spominjam se, kako smo mladinci v l abjano-vem vrtu svečano prisegli, da se bomo borili do končne zmage. No, v avgustu pa je že dozorel čas za prvo, prej opisano akcijo.”
BRANKO PODOBNIK
Kamp hvalijo
Čeprav avtokamp na Vinici še ni povsem opremljen, je gostov vsak dan več. Že v juniju so jih našteli mnogo več kot v enakem obdobju lani, do srede julija pa so jih gostili okrog 450. Medtem ko so v juniju prednjačili Bolgari in Čehi, so sedaj najpogostejši gostje tujci iz zahodnoevropskih držav. Rozika Hudelja pa gostom na Vinici streže.
- Kaj lahko ponudite gostom?
„Najraje kaj spijejo, jedo pa bolj malo, naše hrane namreč. Največ je med njimi takih, ki tu le prespijo na poti k morju ali pa s poti z njega. No, pa gostje iz zahodne Evrope si še kar privoščijo kako večerjo, Bolgari in Čeh. pa so jedli le tisto, kar so si prinesli s seboj.”
- Kaj pravijo gostje, ko odhajajo?
„Ne da bi se hvalila, vendar vsi hvalijo kraj in postrežbo. Zadovoljni so, tudi če se ne kopljejo, radi pa se vozijo s čolni, ki si jih lahko sposodijo pri nas.”
—	Ste poskrbeli za njihovo rezvedrilo?
„Da, ob nedeljah imamo ples, med tednom pa lahko poslušajo glasbo s plošč. Drugih prireditev za zdaj še nismo organizirali.”
B. P.
Več učiteljev je v ZK
V metliški občini je 40 odstotkov prosvetnih delavcev komunistov - Naloge do jeseni
Tudi tam, kjer doslej organi-^c*je ZK še ni, pa obstajajo po-,be, da bi bila, bo treba ustvari možnosti, da bomo organi-?c*jo ustanovili. Tako so menica zadnji seji člani metliškega finskega komiteja ZKS. Razpravljali so o uresničevanju Akcijskega programa občinske jtonference ZKS ter o nalogah,
^ Čakajo komuniste v občini
do
n»sti
'jeseni letos.
V.Sotovili so, da so vse naloge a programa izpolnili komu
. Pr
v gospodarstvu. Predvsem kar
deva rast produktivnosti, manjšo p0[a.ko in boj proti inflaciji. To trJujejo uspešni gospodarski rezul-
SPREHOD PO METLIKI
^ ^BOR 4 avgusta bo imelo ob £jn uri društvo upokojencev v kat? oran* rec^n' občni zbor, na bodo pregledali dosedanjo si Vn°st, izvolili novo vodstvo ter (jp^črtali vnalogc za v bodoče. Cyni odbor vabi člane in vse za-H^l^irane, da sc občnega zbora
tah^LETNIKI Posebno ob sobo-i?lefln nedcljah obišče mesto veliko p "*ov, četudi je za turistično De|Pagant,o bolj slabo poskrbljeno, cejjp turistične pisarne opravlja re-i**lai *,ote'a »’^c 'a krajina", kjer na razpolago štiri vrste pro-*ab|.	’ P° mestu Pa manjkajo
tur"’ ^ opozarjale tujce na kul-m..3 zgodovinske in turistične znanosti.
k:	MORJE Za tiste, ki si zaže-
..kon5! na morJc- j« pripravil Viator Peli? ni avtobus“. Iz Metlike od-Pa t Vsako nedeljo ob 4.30, iz Selc kosii. Vača zvečer. Ce na prevoza in spr>-a Jc 105 dinarjev, prijave pa kraj-0‘V^jo v recepciji hotela „Bela
Metliški tednik
uti. ludi prosvetni delavci so bili uspešni, zlasti pri uvajanju idejnosti v pouk na osnovnih šolah. Članstvo med prosvetnimi delavci sc je povečalo, med učitelji v osnovnih šolah jih je 40 odstotkov članov ZK, v vrtcu pa je med devetimi zaposlenimi 5 komunistov. „Kljub temu pa je treba to delo v šolah nadaljevati, saj bi bilo škodljivo, če bi nas trenutni uspeh uspaval," so poudarili člani komiteja ZK.
Premalo pa so v občini doslej storili za izobraževanje delegatov. S tem vprašanjem se bodo morali spopasti komunisti v sindikatu in SZDL, vsekakor pa bo potrebno čimprej ustanoviti tudi zavod za prosvetno-kulturno dejavnost, ki kljub mnogim besedam, izrečenim o potrebnosti takega zavoda, še vedno ni ustanovljen. V njegovem okviru naj bi delovala tudi delavska univerza, ki bi lahko mnogo storila za izobraževanje delegatov in drugih delovnih ljudi.
Komite jc naložil komunistom v Kmetijski zadrugi in ,,TGP“, naj proučijo možnost ustanovitve TOZD v teh kolektivih, komunisti v organizacijah SZDL bodo morali izdelati analizo razvoja krajevne samouprave v krajevnih skupnostih. V teh je treba čimprej ustanoviti tudi politične aktive, v katerih bi bili predstavniki delegacije, družbenopolitičnih organizacij in društev. S sodelovanjem bi v posameznih akcijah nastopali bolj učinkovito. Tak aktiv pa obstaja doslej samo v krajevni skupnosti Metlika.
B. P.
Gradac v Beli krajini jc bil kljub temu, da v njem proletariata ni bilo, žarišče napredne dejavnosti pred pričetkom II. svetovne vojne, v vojni pa žarišče odpora proti okupatorju. Zato se je ta nad prebivalci kraja hitro „znesel”. V noči na 26. julij 1942. leta je zagorelo 11 hiš v Gradcu in okolici, številne prebivalce pa so okupatorji odpeljali v taborišča.
Ta dan so si zato prebivalci Gradca izbrali za praznik svoje krajevne skupnosti. In kot je že običaj, se je metliška občinska skupščina na ta dan sešla v Gradcu na slavnostni seji.
..Gradac je gorel, klonil pa ni!“ je med drugim v slavnostnem govoru povedal predsed-
Niso klonili
nik občinske skupščine Franc Vrviščar. Opisal je revolucionarni prispevek prebivalcev, tega kraja v naprednem gibanju pred vojno in v NOV. Še zlasti je poudaril, da revolucionarnost prebivalcev tega kraja ni bila slučajna. Komunisti in drugi napredni ljudje so prebivalce pripravili na težke čase vojne.
Po seji so delegacije občinske skupščine ter občinskega in krajevne organizacije ZZB NOV položile vence pred spomenike, nato pa so se zbrali delegati, gostje in prebivalci na spominski svečanosti preti spomenikom žrtvam NOV. Naslednji dan pa so v počastitev praznika borci in mladi priredili skupni piknik.
B.	P.
Odborniki vseh zborov občinske skupščine in številni domačini so se zbrali pred spomenikom žrtev fašističnega terorja v Gradcu in tako počastili krajevni jpraznik. (Foto: B. Podobnik)
HRU
ma
“litt
Pomoč za Kozjansko - velika!
Delovne organizacije iz kočevske občine so zbrale že precej denarja za odpravo posledic potresa na Kozjanskem
V	Kočevju zelo uspešno dela Društvo za varstvo in vzgojo ptic, ki ima veliko članov tudi iz okoliških vasi. Med njimi je Zdenko Hočevar iz Poloma, ki goji golobe, kanarčke, pa tudi druge ptice. (Foto: J. Primc)
DELAVSKA GODBA
Delavska godba Kočevje je edini tovrstni ansambel v občini, ki vrši pomembno kulturno poslanstvo. Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti pomagajo godbi tako. da ji da vsak zaposlen na mesec en dinar, denar pa prispeva vsako leto tudi TIS. Kljub taki podpori ima kočevska godba vrsto težav zaradi pomanjkanja godbenikov in slabih inštrumentov. Godbeniki izgubljajo na vajah precej časa, zato bi jih bilo treba primemo nagraditi. Tako bi pritegnili k sodelovanju tudi mlade godbenike.
ZDRUŽITEV KEMIČNE INDUSTRIJE
Organizacija združenega dela Melamin kemične tovarne Kočevje je podpisala sporazum za sodelovanje v okviru novo ustanovljenega podjetja POLI KEM, ki združuje večje število podjetij kemične industrije iz naše republike. Od zdnižitve pričakujejo vsi podpisniki samoupravno delitev dela, uvajanje nove tehnologije, racionalizacijo, večjo produktivnost dela in drugo, na primer večje uspehe na domačem in tujem tržišču.
Koordinacijski odbor za pomoč prebivalstvu ob elementarnih nesrečah pri občinski konferenci SZDL Kočevje je pregledal, kako poteka akcija pomoči za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Prvi podatki kažejo, da so se vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti odzvale pozivu in delale v soboto, 13. julija, ter zaslužek nakazale odboru, ki vodi akcijo pomoči. Po izračunih bi morali v kočevski občini zbrati 677 tisoč dinaijev. Doslej so večje zneske nakazali že tekstilna -tovarna ,,Tekstilana“ (36.000 din), TOZD „Nama“ (13.782 din). Stanovanjsko podjetje (2.752 din), Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica
DOLGOROČNA POSOJILA
Podatki o dodeljevanju dolgoročnih posojil za zasebno stanovanjsko gradnjo v kočevski občini, ki jih letos podeljuje Zbor vlagateljev pri kočevski občinski skupščini, kažejo, da je za ta posojila večje zanimanje kot pa je na voljo denarja. V prvem natečaju se je prijavilo okoli 130, posojila pa so dodelili le 51 prosilcem. Ob drugem natečaju je zanimanje še večje, zato komisija, ki bo v reševala prošnje, in upravni odbor ne bosta imela lahkega dela, kajti samo iz prošenj je težko ugotoviti, kdo je najbolj potreben in upravičen dobiti posojilo.
NOV ODLOK?
Izvršni svet občinske skupščine Kočevje bo predlagal občinski skupščini, naj sprejme odlok k temeljni organizaciji upravnih organov občinske skupščine Kočevje. Po tem predlogu bi bili temeljni organi oddelki za gospodarstvo in finance, splošne in družbene službe, za notranje zadeve in narodno obrambo ter davčna in geodetska uprava. Ob teh pa bi obstajali še krajevni uradi Vas-l-gra, Draga, Osilnica in Pred-grad. Notranjo organizacijo'in sistematizacijo delovnih mest upravnih organov bo določil svet delovne skupnosti po predhodnem soglasju izvršnega sveta občinske skupščine.
(12.412 din), poslovna enota ,.Petrol” (3.000 din), podjetje „Avto“ (20.000 din), TOZD „Trgopromet“ (13.500 din) in ostali skupaj več kot 70.000 din. V nekaterih delovnih skupnostih omenjeno soboto niso delali zaradi dopustov, vendar bodo to nadoknadili do 15. avgusta.
Drobne iz Kočevja
NAGRADE - Čeprav spaček, glavni dobitek prvega dela Podravki-ne nagradne igre, ni prišel v Kočevje, so imeli naši občani vseeno nekaj sreče. Dobili so en srebrni tolar, 4 kozice za juho in 8 globokih krožnikov. Torej 13 nagrad je preje-
lo	11 žensk in dva moža, lahko pa rečemo, da so imele ženske zato več sreče, ker so one zakuhavale podrav-kino juho.
SOK - Zlati sok piše na reklamni nalepki na tovornjaku, ki razvaža brezalkoholne pijače po gostinskih obratili. Gotovo je res „zlat“, saj stane 2 del jabolčnega soka v gostilnah kar 4 dinaije oziroma vsak požirek okoli 50 par. Kakšna bo cena sokov zdaj, ko sc jc podražil sladkor? Vsekakor taka, da bodo soko-
vi	„veliko sredstvo za odpravljanje alkoholizma pri nas“!
KEGLJI - Avtomatska kegljišča so povsod prava vaba za turiste. Gradijo jih ob vseli hotelih in bazenih, zgrajeno pa je tudi v Kočevju. Toda zdaj, ko je turistična sezona na višku, je kočevsko avtomatsko kegljišče zaradi dopustov in popravil zaprto.
NA VESELICO! - Vsa drevesa, fasade hiš in razglasne deske so prelepljene s plakati, ki vabijo na veselice, kjer je „za jedačo in pijačo dobro preskrbljeno". Zadnje veselice pa so pokazale, da bi bilo nujno dodati vabilu še obvestilo: „Rešilni avto je na voljo“, kajti samo tako se bodo ljudje upali priti na veselice, kjer bo vse poskrbljeno tudi za ranjene pretepače.
KOČEVSKE N0UICE
Tudi samoupravno so se vzgajali
Le en padel, štirje pa imajo popravne izpite - Pripravili uspelo zabavno prireditev - Sodelovali z RTV - Raziskovali so okolje
Na osnovni šoli Sodražica jih je od 317 učencev v minulem šolskem letu izdelalo 98,4 odstotka. Le eden jc popolnoma padel, štirje pa imajo
občan
vprašuj«
odgovarja
- Zakaj je ribniška delegacija glasovala proti podražitvi vode?
— "Ker v Ribnici spijejo malo vode, saj se zavedajo pregovora: ,Voda še za v čevelj ni dobra.“
V V
Minulo lovsko leto so bili na območju ribniške občine odstreljeni trije medvedje, čeprav naj bi jih po načrtu položili na dlako pet. V novem lovskem letu je spet predvidenih za odstrel 5 medvedov. Na fotografiji: lovec Ivan Lavrič z redko trofejo. (Foto: J. Primc)
popravne izpite iz nemščine in matematike.
Izdelali so vsi učenci nižjih razredov osnovne šole Sodražica, Gora in Sv. Gregor ter še 6. a in b, 7. a in
8	razred. Najslabši učni uspeh je imel 7. b, kjer jih je od 26 učencev 23 izdelalo, eden je padel, dva pa imata popravni izpit.
Šolska skupnost je organizirano vodila delo v krožkih, društvih in organizacijah. Iako so se šolarji samoupravno vzgajali. Šolsko skupnost, ki je zelo živahno delala, je vodila Majda Govže.
Na šoli so imeli kurirsko četo, ki jc raznašala vabila, pozive, obveščala prebivalstvo, pomagala pri volitvah in drugod.
Najuspešnejši je bil dramatsko-lutkarski krožek, ki ga vodi Marija Turkalj. Člani so naštudirali več igric in z njimi gostovali po sosednjih šolah. Udeležili so se tudi republiškega lutkarskega tekmovanja v Novem mestu. Ta krožek je pripravil več proslav in drugih kulturnih prireditev, med njimi zelo uspešno za-
NA DOPUSTU DOMA
Delavci so na dopustu, toda le malo j ih jc na morju ali planinah, kajti večini za oddih zmanjka denarja, ne pa tudi časa za trdo delo na kmetijah. Kljub temu se marsikdo tudi doma dobro počuti, saj v bližnji okolici ne manjka lepih krajev in gostišč, kjer si lahko vsakdo privošči „dopustovanje4* na cenen način.
SLABE OBČINSKE CESTE
Na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti v Ribnici so razpravljali o občinskih cestah, ki so iz leta v leto slabše. Uporabniki cest krivijo za to KOMUNALO, ona pa trdi, da dobi od občine za vzdrževanje cest premalo denarja, da ima premalo delavcev, ker so osebni dohodki v KOMUNALI manjši kot v ostalih gospodarskih panogah itd. KOMUNALA namerava delavce privabiti z večjimi osebnimi dohodki. Za vzdrževanje cest bo torej potrebno priskrbeti več denarja.
-r
ključno šolsko zabavno prireditev z vedrim programom za šolarje in še posebej za javnost. Dvorana je bila nabito polna. Vsi poslušalci oziroma gledalci so zatrjevali, da si takih prireditev še želijo.
Zelo uspešno je delal tudi kemijsko-biološki krožek, l^i ga vodi Štefka J oras. Učenci so raziskovali vodo in opravljali nekatere druge naloge v zvezi z varstvom okolja. Člani folklornega krožka pa so sodelovali v narodnih nošah na raznih prireditvah.
Šolarji so sodelovali tudi z RTV in kar 3-krat nastopili v oddaji „Pisani svet“, pisali so članke za časopise, dosegli lepe uspehe v tekmovanju „Vesela šola“, v tekmovanju za Vegovo matematično značko, prometnih akcijah in športu.
J. P.
0RTNEŠKI POROČEVALEC '
ORINEŠKA TEMA — Ko zaide sonce za Slemena, utone Ortnek v popolno temo, čeprav ima lepo ne- V. onsko javno razsvetljavo. Zakaj ta-	i.
ko, sc sprašujejo Ortnečani, Poljanci ~ in turisti, ki radi ob večerili in no- /jj* čeli obiskujejo priljubljeno gostilno ^ v Ortneku. Vrnite nam luč!
TURISTIČNA CESTA NA POLJANE KOMUNALA se je resno lotila ureditve gozdne ccste na Grmado. Črna točka je le nedokončani vodovod. Po čigavi krivdi jc delo zastalo? Cestarji so pridni in bodo temeljito uredili odtoke ter odpravili hudourniško razdejanje.
SKNO - Od jutra do večera se po naši okolici oglašajo kosilnice in tudi ročni kosci še niso izumrli. Potrebni so na obronkih košenic in po kotanjah, kamor kosilnica ne more.
In ko se v redu osuši, zapelje ob ograbkih motorni nakladalnik, pobira, seno in ga samodejno stiska na voz. Za njim pa grabljice še pospravljajo dragocena prgišča ostalega sena.
REŠET0
Otroci iz posebne šole v službi
Za 120 otrok bo prostora v posebni šoli, okoli 70 pa jih ne bodo mogli sprejeti - Letos je osmi razred končalo 17 otrok
„Stodvajset otrok bo jeseni spet napolnilo pretesne prestole posebne šole v Šmihelu in samo petdeset jih bo sprejetih v internat,“ je dejala ravnateljica posebne šole, prof. defektologinja Slavka
Ketjlovič in poudarila:
„Po podatkih komisije za razvrščanje otrok z motnjami pri telesnem in duševnem razvoju je v novomeški občini še okoli sedemdeset prizade tih otrok, ki bi morali nujno obiskovati posebno šolo, toda za njih ne bo prostora."
Ob takem stanju je seveda najbolj na mestu sklep skupščine sklada za gradnjo šol v novomeški občini, da bodo v prihodnjem letu začeli najprej z gradnjo nove posebne šole v Šmihelu.
O prostorskih problemih omenjene šole je bilo že veliko napisanega, zato ne gre ponavljati že znano, ampak bomo navedli samo nekaj podatkov, iz kate rili je razvidno, da so tudi duševno in telesno prizadeti otroci lahko enakopravni vsem drugim, čeprav jih še zmeraj mnogi potiskajo nekam v ozadje, pa tudi družba večkrat pozablja nanje (vsaj v času šolanja).
Letos je osmi razred posebne šole uspešno opravilo 17 otrok, štirje pa so končali šolanje v 6. oziroma 7.
razredu. Od teh sta za odhod na delovno mesto vprašljiva samo dva, ki imata večje telesne in osebnostne motnje, vsi ostali, ki so že dopolnili
15	let pa so brez težav dobili delo, kar dokazuje, da je tudi otroke, ki končajo posebno šolo, mogoče uvajati v priučene poklice, praksa pa je pokazala, da se pri delu še kako obnesejo. Letos jih je nekaj odšlo v Krko, dekleta so dobila zaposlitev v Labodu, zanje pa se zanimajo še In-
HOTEL KANDIJA: PRIPRAVE MLADIH NA
9. KONGRES
Mladinski aktiv mladih delavcev v Hotelu Kandija ima več kot 30 članov, ki se redno sestajajo. Na zadnjem sestanku so obravnavali dokumente za 9. kongres slovenske mladine, ki bo v Murski Soboti v začetku avgusta. Pogovorili so se tudi o nekaterih nepravilnostih mladih in so vsem, ki so se nepravilno obnaša-
li, na sestanku izrekli opomin.
dustrija obutve, Pionir, IMV in manjše obrtne delavnice.
Na kraju naj zapišemo, da se učiteljski zbor in otroci posebne šole iz Šmihela zahvaljujejo tovarni zdravil Krka za brezplačen prevoz v šolo v naravi, ki so jo imeli v Fazanu pri Portorožu.	'	d.	R.
-----------------------------
MINI ANKETA
Med nadloge, ki „bogatijo" letošnje poletje, se je 21. julija uvrstila tudi podražitev nekaterih živil,' kave in cigaret. Ker so statistični podatki suhoparni, smo se pozanimali pri ljudeh, ki smo jih zalotili pri nakupovanju, kako so sprejeli podražitev.
Podražitev
Biljana Grabnar, prodajalka: „Podražitev me ni pretirano ganila, ker sem nanje že navajena. Ce bi imela svojo družino, bi se verjetno bolj razburila."
Marjana Smerdu, dijakinja: „Kaj hočemo, živeti bo treba kljub podražitvi. To pomeni, da ne bomo nič manj kupovali, kot smo prej. Bolj nas bo prizadela podražitev cigaret, saj nas v družini kadi kar pet.“
S prostovoljnim delom
V KS Birčna vas bodo zgradili družbene prostore
Gospodarske organizacije ribniške občine so v prvem tromesečju le-tos v primerjavi z istim obdobjem lani dosegle za 51,3 odstotka večji celotni dohodek pri 5 1,4 odstotka več porabljenih sredstvih. Obračunale so
PRAZNIK GASILCEV
Gasilci v Zimaricah pri Sodražici so imeli v nedeljo, 21. julija, velik dan. Ob prisotnosti mnogih gasilcev z območja občinske gasilske zveze Ribnica so razvili društveni prapor in izročili namenu novo motorno brizgalno. Obnovili so tudi gasilski dom in razvili gasilsko dejavnost, kar je med drugim poudaril tudi lranc Grivec, sekretar občinske konference ZK. Po slavnostni paradi so zaslužnim gasilcem podelili priznanja in odlikovanja, priznanja pa sta dobili tudi ženska in moška gasilska desetina, ki sta na nedavnem republiškem gasilskem tekmovanju dosegli lep uspeh.
POMOČ KOZJANSKEMU
Republiški akciji zbiranja pomoči za Kozjansko so se priključili tudi delovni kolektivi iz ribniške občine. Solidarnostni sklad samoupravne stanovanjske skupnosti je za Kozjansko odobril posojilo v višini 5 odstotkov od vseh sredstev tega sklada. Pričakujemo, da bodo do konca meseca vse delovne organizacije in ljudje*izpolnili svoje obveznosti in prispevali svoj delež za obnovo Kozjanskega.
za 8,6 odstotka večjo amortizacijo po predpisani stopnji in 2,1 odstotka večjo amortizacijo nad predpisano stopnjo. Dohodek je bil letos za 50,7 odstotka večji, ostanek dohodka celo za 137,8 odstotka večji.
V	vseh teh podatkih pa ni upoštevan EUROTRANS, ki ni dostavil podatkov.
Celotni dohodek je porastel v industriji za 59 odstotkov, kmetijstvu
DOGOVOR UČENCEV
Zadnji teden pouka so se so-draški šolarji sestali z delegati osnovne šole Tone Tomšič iz pobratene krajevne skupnosti Poljane
-	Ljubljana in izdelali načrt na-, daljnjega sodelovanja. Tako bodo vsak v svojem glasilu predstavili drugo šolo in izmenjevali tudi članke. Sodražani bodo tiskali svoje glasilo pri Ljubljančanih, ki imajo boljši stroj. Pošiljali bodo tudi delegacije na pionirske in mladinske konference pobratenih šol. Sodraški lutkarski krožek bo nastopal tudi v Poljanah. Priredili bodo več športnih srečanj. Skupno bodo šli tudi na pohod po poteh tovarištva in spominov.
VELIKO BOROVNIC
Vsepovsod je polno borovnic in obiralcev, ki prihajajo sem z ribniške in kočevske strani, da domačih niti ne omenjamo. Ob nedeljah pa so robovi gozdov kar parkirišča raznih avtomobilov, ki so pripeljali obiralce tudi iz mest. Letos so borovnice drage, zato je tak naval v gozdove. In v ponedeljek, ko se promet po gozdovih umiri, je nesnage na pretek in tudi škode veliko. Naši gozdni posestniki ne ugovarjajo zaradi obiranja, so pa upravičeno hudi zaradi uničevanja in onesnaževanja gozda.
22.3 odstotka, trgovini in gostinstvu
24.3 odstotka in stanovanjsko-komunalni dejavnosti 62,9 odstotka. Pri INLESU je bil celotni dohodek večji za 75,1 odstotka, kar je posledica lanskega porasta cen in prodaja obrata v Jusličili preko osrednjega skladišča INLES v Ribnici. Zaradi mile zime je ugoden porast celotnega dohodka pri KOMUNALI; iz istega vzroka pa je imel RIKO slab promet, saj niso šli v prodajo snežni plugi.
Zelo zanimivi s'o podatki o razdelitvi dohodka na posamezne uporabnike. Gospodarstvo je vsakih 100 din dohodka porabilo oziroma razdelilo letos (lani) tako: za pogodbene obveznosti 6 din (7,5 din), zakonske obveznosti 6,8 (6,6), za osebne dohodke 58,1 (68,9 din);za druge osebne prejemke 1(1) in za sklade 28,1 din (16 din).
Za zaključek lahko ugotovimo, da so bili v prvem polletju doseženi zadovoljivi gospodarski uspehi in da bo gospodarstvo uspešno napredovalo tudi v drugi polovici leta. Rast bi lahko ogrozilo le občutno pomanjkanje surovin, električne energije ali kakšen drug nepredviden vpliv. Kaže pa, da bodo cene blaga še naraščale in življenjski stroški tudi, kar bo zmanjšalo stvarno kupno moč prebivalstva, zaradi česar bi lahko nastali zastoji pri prodaji proizvodov. Tudi inflacija postaja spet vse bolj resen problem.
J. PRIMC
SINDIKATI IN SLO
Predsedniki sindikalnih organizacij ribniške občine so sc na nedavnem posvetu seznanili z nalogami, ki jih imajo sindikati do splošnega ljudskega odpora ter odborov za SLO v delovnih organizacij ali. Sindikalne organizacije bodo lahko sedaj mnogo uspešneje delovale tudi na tem področju.
Dražja voda
Občinska skupščina Ribnica je podobno kot že prej kočevska dovolila HYDROVODU zvišanje cen, in sicer za gospodinjstva, zavode, gostinstvo in obrt po vodomeru 2 din za kubik vode, za industrijo pa 2,35 din. Mesečni pavšal, kjer ni vodomerov, pa znaša za osebo 5 din, od kopalnice S din, za veliko živino 2 din in malo živino 1 din. Zavodi, gostinstvo in obrt ter industrija plačajo ocenjeno število ku-bikov vode po 2,80 din.
Uvedeni so že pavšali za pobiranje stroškov vzdrževanja vodomerov in nove cene za priključek na vodovodno omrežje.
Povišanje cen je bilo potrebno, ker zaradi naraščanja cen elektrike, materiala in storitev naraščajo tudi stroški poslovanja HYDRO-VODA. Tudi osebni dohodki v tem kolektivu so bili zelo nizki v primeijavi z dru-gimi.
Zaradi pripomb, da je kubik vode po pavšalu dražji kot po vodomeru, bodo ustrezne občinske službe pripravile za prihodnjo sejo skupščine predlog odloka o obveznem vgrajevanju vodomerov.
Na prvi delovni seji nove občinske skupščine Ribnica sta manjkala 2 delegata družbenopolitičnega zbora, kar 7 delegatov zbora združenega dela in celo 9 delegatov zbora krajevnih skupnosti. Taka odsotnost s sej ni opravičljiva. (Foto: J. Primc)
Lepi obeti s sencami v ozadju
Kakšna so bila gospodarska gibanja v prvem tromesečju - Kaže, da bo načrtovani 24-odstotni porast družbenega proizvoda presežen
- *   .. . .. —    - ■ , , ■■ —
Učenci ribniške POŠ so prikazali na razstavi ob zaključku šolskega leta veliko zelo lepo izdelanih praktičnih, okrasnih in drugih predmetov, med njimi tudi dva robota, mlin na veter, izdelke ročnega dela, žgane izdelke suhe robe in drugo.(Foto: J. Primc)
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Medtem koje prejšnji teden daro-val6 kri skoraj sto krvodajalcev, se Jc zadnje akcije udeležilo le 41 prostovoljcev.
ROJSTVA - Rodile so: Amalija Robek iz Volčičeve 32 - Boštjana, Metka Marolt iz Valantinčcve 16 " Boštjana, Ana Poljanec iz Kristan?" va 30 - Boštjana, Lučka Pavlin 12 ulice Milana Majcna 9 - Barbaro. Ilonka Pungartnik iz Šolske 6 " Metko, Zdenka Zoran iz Šmihelske 5 - Matjaža in Albina Markovič |Z ulice V Brezov log 43 - dečka.
Krajevna skupnost Birčna vas ima tako, kot ostale krajevne skupnosti v občini, svoj program dela. V njenem programu je za letošnje leto predvidena tudi gradnja družbenih prostorov za potrebe občanov in za potrebe osnovne šole. V novih prostorih, ki jih bo gradila krajevna skupnost pri osnovni šoli, bodo lahko zbori občanov, pregledi otrok, služili pa bodo tudi za telovadnico v zimskem času in za razširjeno dejavnost mladinske oiganizacije v Birčni vasi.
O potrebni pridobitvi novih prostorov so razpravljale družbenopolitične organizacije in društva. Sprejet je bil sklep, da je tak prostor nujno potreben, še zlasti zato, ker bo „nova telovadnica" v centru krajevne skupnosti
Da bi gradnja kar najhitreje stekla, so ustanovili iniciativni odbor, ki jc seznanil občane o potrebi in pomembnosti gradnje dvorane. Zaradi potreb in dolgoletnih želja po tem, da sc zgradi prostor, ki bo namenjen vsem, so občani predlog krajevne skupnosti in političnih organizacij takoj podprli. S prostovoljnim delom in nekaterimi udarniškimi akcijami so pripravljeni pomagati pri izpolnjevanju programa krajevne skupnosti
NOVE „INFORMACIJE" OK ZMS N. MESTO
Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZMS Novo mesto jc že pripravila prvo številko novih Informacij, ki pa so se preimenovale v „Vesti mladih". V zbranem gradivu je precej poročil o delu mladinskih aktivov, škoda le, ker večina vaških aktivov za mesec junij ni poslala poročil. Mladi novinarji pri OK ZMS v Novem mestu zato vabijo še ostale aktive, naj ta poročila čim-prej pošljejo.
Ker so se vse prostovoljne akcije, ki so jih do sedaj organizirali v krajevni skupnosti Birčna vas, končale uspešno, organizatorji ne dvomijo v uspeh tudi te, še zlasti zato, ker bo nova dvoranica velika pridobitev ne samo za krajevno skupnost, pač pa za vsakega občana, še zlasti pa za najmlajše prebivalce krajevne skupnosti
F. B.
Suhokrajinski drobiž
PREKO 100 LASTNIKOV VINOGRADOV V LISCU nad Žužemberkom je sodelovalo pri razširitvi poti skozi vinograde. Nekdanja slaba kolovozna pot je sedaj usposobljena za prevoz z osebnimi in manjšimi tovornimi avtomobili. Večina lastnikov je odstopila tudi del zemljišča za razširitev, eden izmed lastnikov pa se je podal v pravdo zaradi opornega zidu. Sedaj so lastniki zemljišč sklenili, da mu bodo napravili nov oporni zid.
UREJANJE OKOLJA MLADINSKEGA DOMA NA JAMI PRI DVORU bodo letos nadaljevali. Med drugim bodo uredili dostop v eno izmed tamkajšnih podzemskih jam, prekrili pa bodo tudi del strehe na stavbi. Dela bodo opravljena v glavnem prostovoljno.
V	DRAŠCl VASI bodo obnovili oporni zid ob Krki blizu mostu. Material bo prispevala krajevna skupnost Žužemberk, delo pa bodo opravili občani sami.
DANES bo seja Sveta krajevne skupnosti Žužemberk, na kateri bodo obravnavali bilanco za 1. polletje 1974, obenem pa pregledali izvajanje letošnjega programa dejavnosti. To bo že tretja seja sveta krajevne skupnosti od meseca maja.
Rozi Brulc, prodajalka: „Pred podražitvijo ljudje niso nič več kupovali kot zdaj. Verjetno zanjo niso vedeli. Najbqlj bo ta ukrep prizadel družine z majhnimi dohodki, ki pojejo največ kruha, ta pa se je zdaj najbolj podražil. “
Stane Hribar, ekonomistj „Marx je rekel tako: majhna laž velika laž, največja pa je statistika. Procentualno izražena podražitev ne pomeni nič. Spet bodo najbolj prizadete družine z majhnimi dohodki, ker dajo največji delež za hrano. In najhujše je, da se je podražil kruh, ki je še vedno osnovno živilo pri nas.“ S. J.
 V__________________________-—J
NA OTOČCU VSAK DAN PLES
Na terasi restavracije na Otočcu imajo vsak dan ples, in sicer od
20.30	do 23.30, ob sobotah pa od
20.	ure do enih zjutraj. Igrajo Orion; (Fantje vseh vetrov), na ples pa prihaja vedno precej domačih, v zadnjem času pa vse več tujih gostov.
NovomeSka kronika
AVTOKAMP IN ŠPORTNIKI -
V turističnih sezonah je bil avtokamp pri nogometnem stadionu vedno poln, sedaj pa so ga ukinili-Kljub temu, da po mestu nanj ne opozarjajo table, ga še marsikateri domači ali tuji gost s pomočjo domačinov najde in za dan ali dva brezplačno kampira. Zakaj ne bi za-čeli pobirati „kampnino“ novomeški špomitki?
NEUVIDEVNI VOZNIKI - Konec prejšnjega tedna sc je sončno vreme spremenilo v dež, novomeške ulice pa v manjše ali večje bazenčke. Sc najbolj so to občutili pešci, ki so imeli po vsem mestu „trimčekV a*1 rekreacijo po sili.
Mladinski aktiv v Bučni vasi je med najbolj prizadevnimi v novomeški občini. Člani aktiva se redno ses tajijo v mladinski sobi, ki so jo preuredili iz nekdanje garaže, da pa bi bil prostor, kjer se zbirajo, čim primernejši, ga večkrat popravljajo. Na sliki: del mladincev v eni izmed zadnjih delovnih akcij.
POGREBI - Prejšnji teden umrli: Alojzija Gospodarič, social*1" podpiranka iz Kamenja 6, Alojz Zu' pančič v 73. letu starosti, jenec iz Partizanske 5, Marija Priko* vič v 86. letu starosti, upokojenka f* Bukalc, Alojzija Jenič, gospodinja >z Stranske vasi 28 in Jože Bolite v 44-letu starosti, čevljar s Poti n Gorjance 26.
TRŽNICA - Tudi prejšnji pete* je bilo na trgu precej gobarjev, P*\ nujali pa so predvsem lisičke in sice po 6 dinarjev za merico. Ostale c«5* ne: hruške po 6 do 10 din za ki>o gram, jajca po 1 do 1,30, mftrc»c
16	dinarjev, jabolka 6 do 8 din, P prika 18 din, paradižnik 7 din, ku' mare 7 din, stari fižol v zrnju 1()
12	din, breskve 10 din, skuta *-din, smetana 20 do 25 din, cvetlic med po 30 din kilogram, >Kl krompir po 3 do 4 dinarje kilogra« in jurčki po 35 do 40 dinarjev kilo gram.
REŠETO
Avto—moto društvo Krško
LICITACIJA!
RAZPISUJE
javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750 DELUX, dobro ohranjenega, v voznem stanju. Licitacija bo dne 10. Vlil. 1974 ob 9. uri v društvenih garažah na Stadionu v Krškem.
VXXXXX^XVXX^X^VVXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXVSXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXVXXXVN.XXXXXXXXXXXXXXX' ^
PROSTA	*
DELOVNA IN UČNA MESTA!
Novo
I
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „Gorjanci" m«*«« mesto — Straža
RAZGLAŠA naslednja prosta delovna in učna mesta:
1. NATAKARJI— CE	5	delovnih	mest
• VOZNIKI AVTOBUSA	5	delovnih	mest
3; VAJENCI V GOSTINSTVU	12	učnih	mest
Vajenci v mehanični delavnici:
4. 2A AVTOMEHANIKA	9	učnih	mest
^' A VTOE LE K TRIK A R J A	2	učni mesti
Informacije o pogojih nastopa v splošnem oddelku podjetja v Straži.
j Rok: do zasedbe objavljenih delovnih in učnih mest.
>VXXXX^>^XXXXXXXXXXVVXXVXXXXX>aXXVVXXVXXXXXXXXXXXXVVXXXXVVVVXXXXXXXV*.XXXVXXXXXXXXXV/!
„ŽITO" TOZD PEKARNE DOLENJSKA,
Novo mesto,
RAZPISUJE prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA EKSPEDITA.
Za to delovno mesto pridejo v poštev moški ali ženske s srednješolsko izobrazbo ali vsaj popolno osemletko, KV trgovski delavci ali kandidati, ki so že delali na takšnem ali podobnem delovnem mestu in ki imajo smisel delati s strankami. Delo je tudi ob sobotah. Osebni dohodek po pravilniku.
Pismene ponudbe sprejema komisija do zasedbe delovneaa mesta.
DELO NA POSTI
PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA -TOZD PTT Ljubljana
sprejme na delo večje število delavcev kot
PISMONOŠE
za raznašanje pošte'v Ljubljani in okolici.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Vloge za zaposlitev pošljite na naslov: TOZD PTT Ljubljana, kadrovsko—socialna služba, Ljubljana, Čopova 11.
■^X^^X^^^V>‘V\XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\XXX>A>XXXXXXXXXVXXXXXX\XXXXXV>>XN.XXXX\X
STANOVANJA
PREDNOSTNA LISTA ZA PRIDOBITEV STANOVANJ V METLIKI
Na podlagi 15. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Metlika,
OBJAVLJAMO
prednostno listo za pridobitev stanovanj, sprejeto 15. 7. 1974 na skupščini solidarnostnega stanovanjskega sklada:
1. Vukšinič Marija, Metlika, Nova cesta: 626 točk
2. Molek Jože, Metlika, CBE 40: 567 točk
3. Breznik Anton, Metlika, Na Obrh 29: 540 točk
4. Mahmutovič Šemsa, Metlika: 538 točk
5. Stekovič Vladimir, Metlika, CBE 112: 528 točk
6. Lipuščak Zorica, Metlika, Breg revolucije 23: 527 točk
7. Jakobčič Anica, Gradac 22: 506 točk
8. Pibernik Jožef, Metlika: 498 točk
9. Končar Terezija, Metlika, Breg revolucije: 484 točk 10. Stipkovič Stane, Metlika, Nova cesta: 447 točk
Predsednik skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada: MILAN BAJT, I. r.
^V^XXXXXVXX\\XXXXXXXXXX\\\X\XXX\XXVSX\XVVVS.\X\XX\XN\\XVVXXX\VVXX\X\.\VX\\\XX\.V\.VVVVXV'
Številka: 4/74 Datum: 15. 7. 1974
KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE. ZANESUIV IN PREPROST ZA OPRAVLJANJE
KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo.
KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so
''teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične.
Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z mi-
U'oialnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro.
poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega °tor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generala z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima s«upno ohišje.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stro* l©va i uređaja — Pula
P P ŠTEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
NOVO
6a*o°*a
z okusom grozdja
Posebna številka
ep
POLETJE '74 za 5 dinarjev
— Poletne modne smernice
— Romantično poletje
— Nagradna modna igra
— Vse o soncu in Se kaj
— Make up '74
— Evropa v loncu
— Kako Slovenec postane nudist
— Vremenska poletna napoved
— Test
— Psihologija za privatno rabo
— V dlani piše vse
— Motorji — hit poletja
— Bikini — kralj sonca
— Najbolj zanesljivi poletni horoskoi
— Ljubezenske zgodbe
— Obilo informacij za vaš oddih
z okusom grozdja
Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11
— štipendije na visokih šolah
— štipendije na višjih šolah
— štipendije na srednjih šolah
Za dodelitev štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo tisti dijaki in študentje, ki ne morejo dobiti štipendije v organizacijah združenega dela ali interesnih skupnostih, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1973 ne presega 1.800,00 din za dijake srednjih šol, oziroma ne 2.400,00 din za študente višjih in visokih šol.
Prošnji za štipendijo (obrazec 1,65 DZS) je treba priložiti:
— overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih;
— dokazila o osebnih dohodkih staršev in o otroškem dodatku kandidata za štipendijo. Podatki so za leto 1973;
— potrdilo o premoženjskem stanju in število družinskih članov.
Kandidati za štipendije naj pošljejo prošnje v 30 dneh po objavi na naslov: Občinska skupščina Črnomelj, iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendi-*	ranju učencev in študentov.	y
r	r
<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ;
PROSTA DELOVNA MESTA!
2	V
MELAMIN - kemična tovarna, Kočevje
na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter sistemizacije delovnih mest
OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta:
g 1. TEHNOLOGA
g 2. RAZISKOVALCA - OPERATERJA ž 3. RAZISKOVALCA V LABORATORIJU (prosta 3 del. \ 4 mesta)
^ 4. VODJA STROKOVNE KNJIŽNICE ^ Delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas s polnim de-^ lovnim časom.
\ ZAHTEVA SE:
^ Pod 1.) visoka izobrazba kemijske smeri (lahko pripravnik)
^ Pod 2.) višja ali srednja izobrazba kemijske smeri ter 2 oz. 3 ^ leta delovnih izkušenj s 3-mesečno poskusno dobo ž Pod 3.) srednja strokovna izobrazba - kemijske smeri (lahko ^ pripravnik)
^ Pod 4.) srednja strokovna izobrazba ter 1 leto del. izkušenj ^ in 3-mesečna poskusna doba.
^ Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite najkasneje do 3. 8.
^ 1974 splošnemu sektorju.
^ Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 20. 8. 1974.
Č	?
4 X'.XXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXX\\XXXXXXXXXX Ž
RAZPISUJE
1. dve prosti učni mesti za šolanje na 3-letni elektrogospodarski šoli v Mariboru za poklic ELEKTROMONTER
2. štiri prosta učna mesta za šolanje na 2-letni elektrogospodarski šoli v Mariboru za poklic ELEKTROMONTER ZA OMREŽJA.
Pogoji za sprejem:
Za učna mesta pod 1: uspešno dokončana osemletka in zdravstvena sposobnost za opravljanje elektromonterskih del.
Za učna mesta pod 2: uspešno dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole in zdravstvena sposobnost za opravljanje elektromonterskih del.
Podjetje daje štipendije.
Interesenti naj se zglasijo osebno na sedežu podjetja v Novem mestu, Ljubljanska c. 3.
Rok za prijavo je do 10. 8. 1974.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za medsebojna razmerja pri „METALNI" TOZD TLK KRMELJ
OBJAVLJA naslednji prosti delovni mesti:
1. KALKULANTA V TOZD Krmelj
2. KV ELEKTRIČARJA Pogoj:
pod tč. 1: strojni tehnik s 4-letno prakso pod tč. 2: KV električar
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD „Metalne" Maribor.
NASTOP SLUŽBE TAKOJ.
Prijave na razpisani delovni mesti sprejema „Komisija za medsebojna razmerja" Metalne Krmelj, 68296 Krmelj.
Vabimo bralce, naj si ogledajo XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ^elika izbira kmetijskih strojev in ostalega blaga za široko potrošnjo
od 9. do 19. avgusta
1306) - 1. avgusta 1974
DOLENJSKI UST
13
tedenske
s
Četrtek, 1. avgusta - Alfonz Petek, 2. avgusta - Evzebij Sobota, 3. avgusta - Lidija Nedelja, 4. avgusta - Janez Ponedeljek, 5. avgusta - Snežana Torek, 6. avgusta - Vlasta Sreda, 7. avgusta - Kajetan Četrtek, 8. avgusta - Dominik
BRESTANICA: 3. in 4. 8. ameriški barvni film „Kralj Strojnica".
BREŽICE: 2. in 3. 8. angleški barvni film „Mesto v parku“. 4. in 5. 8. ameriški barvni film „Viva django“. 6. in 7. 8. nemški barvni film „Vratolomije skozi safari".
Črnomelj - 2. 8. italijanski
barvni film „Revolver v rokah hudi-
ča". 4. 8. ameriški barvni film „Jeremija Džonson". 7. 8. ameriški barvni film „Zdravniki in njihove žene".'
KOSTANJEVICA: 3. 8. ameriški barvni film „Letni ubijalec". 4. 8. italijanski barvni film „Plačanec". 7. 8. ameriški barvni film. „Nočni kavboj".
KRŠKO: 3. in 4. 8. italijanski barvni film „Ta prokleti obračun". 7. 8. italijanski barvni film „Jaz sem sartana tvoja smrt".
NOVO MESTO: 1. 8. ameriški barvni film „Ena je osamljena številka" od 2. do 4. 8. ameriški barvni film „Shamus - sla po nevarnosti". 5. in 6. 8. danski barvni film „Pregrešni vikar". 7. 8. francoski barvni film „Sin".
RIBNICA: 3. in 4. 8. ameriški barvni film „Ned Kelly".
SEVNICA: švedski film „Dnevnik poldevice".
TREBNJE: ameriški zabavni film „Stanlio in Oliver sinova puščave".
SLUŽBO DOBI
S 1. SEPrEMBROM zaposlimo KV kovinostrugarja s prakso, dva KV ključavničarja in dva delavca z odsluženim vojaškim rokom za priučitev v kovinski stroki. Osebni dohodek od 14,00 do
17,00	N din na uro. Proste sobote, 1 mesec plačanega dopusta. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno od 22. do 30. avgusta 1974. Izdelava lahkih transportnih sredstev RUFAC, kov. obrt Franc Rudi, Kočevje, Bračičeva bš, telefon 86-197.
PLETILSKO VAJENKO sprejmem takoj. Po želji nudim tudi sobo. Marjeta Lukačič, Trubaijeva 11, 68270 KRŠKO.
TAKOJ SPREJMEM delovno moč za gostilno. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Dva dneva v tednu prosta. Gostilna „PRI GU-STELJNU", Veliki Gaber 30.
SLUŽBO DOBITA dva natakarja ali natakarici za delo na kegljišču ali gostilni. Kvalifikacija ni pogoj. Ostalo po dogovoru. Gostilna „Kovač", Pot k Savi 9, Ljubljana.
IŠČEM frizersko pomočnico in vajenko. Frizerski salon Jožica Aleksič, Brežice.
SPREJMEMO vajenca ali vajenko v trgovino Astra čevlji, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM NEOPREMLJENO, centralno ogrevano sobo z uporabo kopalnice in WC v Novem mestu. Plačilo za 1 do dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (1862/74). ŠTUDENTKA IŠČE opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1864/74).
Motorna vozila
PRODAM TOVORNI AVTO „tam" kasonar, 25.000 km po generalni. Sorokin, Ljubljana, Krimska 21.
PRODAM DVOTONSKI poltovorni avto Zastava 620 B. Jure Jakovec, Ivana Roba, n.h., Novo mesto.
PRODAM AMI 8, cena ugodna, letnik 1971. Ivan Bečaj, Jezero
23,	Trebnje na Dol.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen VW, registriran za leto vnaprej. Martin Lenart, Sinolenja vas
21,	Novo mesto.
MOTORNO KOLO T-3, ugodno
Brodam. Šekoranja, Nad mlini 19, ovo mesto.
UGODNO PRODAM avto škoda, letnik 1970. Naslov v upravi lista (1894/74).
PRODAM mini moriš 1000. Tomaž Lampe, Šentjernej 35.
PRODAM
UGODNO PRODAM tovorno prikolico za osebni avto, cirkular in vse rezervne dele za fiat 750. Tomaž Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM 6 tednov stare nemške ovčarje. Boris Okleščen, Irča vas 56, Novo mesto.
PRODAM suhe smrekove deske, 2 cm. Informacije na telefon 21-723, Taufer.
PRODAM kobilo (6 let) z žrebetom (4 mes.) in vzidljiv levi štedilnik. Alojz Novak, Dolenja vas 7, 68216 Mirna peč.
PRODAM spalnico, otroško posteljico in stenski obešalnik. Papež, Mestne njive, blok 1, Novo mesto.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Matevž Aš, Straža
112
ZARADI SELITVE ugodno prodam dnevno sobo (dva kavča, 3 fotelje, omaro), električno peč, pomivalno mizo, štiri stole in mizo. r'«led 1. in 2. avgusta. Džemal c, Nad mlini 21, Novo
mesto.
PRODAM DROBILNIK z rezervnimi deli tipa ARAN, letnik 1970, v odličnem stanju. Služi za drobljenje peska in gramoza, na uro drobi 5 in3. Cena po dogovoru. Mirko Šajnovič, Lokve 6, Črnomelj.
PRODAM POSAMEZNE dele avtomobila ZASTAVA 1300. Jože Ži-bert, Zagrebška 29, Novo mesto.
PRODAM DOBRO OHRANJEN italijanski kombinirani voziček. Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Atelšek, Trdinova 5 b, Novo mesto.
PRODAM SUHA gabrova drva. Naslov v upravi lista. (1869/74).
KUPIM
KUPIM rabljen betonski mešalnik. Naslov v upravi lista (1887/74).
KUPIM betonski mešalnik. Jože Zibe rt. Zagrebška 29, Novo mesto.
VINOGRAD 10 do 20 arov z zidanico, lahko tudi s sadovnjakom, kupim na Dolenjskem. Ponudbe pod „DOLENJSKI CVIČEK".
TAKOJ kupim rabljen enofazni betonski mešalec do 100 litrov. Naslov v upravi lista.
KUPIM rezervne dele za avtomobil NSU 1000 prinz. Naslov v upravi lista ali po telefonu (068) 84-556. (1906/74)
PARCELO 600 m2 z lokacijsko dokumentacijo ugodno prodam ob cesti Novo mesto Dol. Toplice.
Martin Pave, Potok 2.
PRODAM DVE obdelovalni njivi v Podklancu pri Vinici. Informacije pri l ani Udovč, Partizanska 21, Novo mesto.
PRODAM posestvo hišo z gospodarskim poslopjem, 2,5 ha zemlje, lep sadovnjak - vse na sončni legi (ravnina). Alojz Kodrič, Kri-žeča vas 1, 62319 Poljčane.
PRODAM ALI DAM v najem posestvo ob glavni cesti na Površju pri Raki. Franc Metelko, Površje 5, Raka.
PRODAM HIŠO z nekaj zemlje v bližini Krke pri Žužemberku (Budganja vas 7). Dostop z avtom, v hiši elektrika, garaža in vodnjak. Jože Kastelic, Žužemberk 14.
ZDOMCI IN DRUGI KUPCI! Vaša gotovina je najbolj naložena z nakupom nepremičnine, lepe enodružinske hiše s sadnim, cvetličnim m zelenjavnim vrtom, po ugodni ceni v centru Trebnjega na Dolenjskem. Prodajalec Stevo Petrovič, Trebnje na Dol. 68210.
RAZNO
NUJNO potrebujem 30.000,00 din za dograditev hiše za dobo 1 do 2 let. Obresti po dogovoru, garancija hiša. Ponudbe pošljite pod „HIŠA".
DNE 22. julija 1974 . sem okoli 20,30. ure zgubila denarnico na Drski na vrtu gostilne Jakša. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na upravo lista.
•	10% NAGRADE dam tistemu, ki mi pomaga prodati enoosni traktor AGRI A (Diesel) in osebni DKW kombi, lahko tudi po delih. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej.
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik!
-	Z izrezkom tega oglasa dobite j 0 odst. popusta!
INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko srednješolce in osnovnošolce. Naslov v upravi lista (1907/74).
iffOEVESTILA I
DVIGNITE OČIŠČENA OBLAČILA! Kemična čistilnica Anton Oberč, Novo mesto, obvešča lastnike oblačil, da zaradi vzdrževalnih del v čistilnici najkasneje do 15. avgusta prevzamejo svoja očiščena oblačila. Za oblačila, ki do omenjenega roka ne bodo prevzeta, ne odgovarjam. Čistilnica bo do nadaljnjega zaprta.
NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJI:, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA. SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ. KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN JERINA, METLIKA IN STANKO ČRTALIČ, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI.
CENJENE STRANKE obveščam, da bom v Novem mestu na Partizanski cesti 11 odprl 1. avgusta 1974 AKUMULATORSKO DELAVNICO za tehnične preglede, popravila, forniranje in polnjenje akumulatorjev, in se priporočam! Blažo Tasev.
JREKUCI^
ERANC BRULC, Maistrova 4, Novo mesto, prepovedujem vožnjo in hojo po mojih parcelah vsem, razen tistim, ki sem jim osebno dovolil. Kdo^ega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREKLICUJEM vse izjave, izrečene v mesccih april, maj in junij 1974
o	Nežiki Zelko iz Prigorice 11. Za te izjave se ji opravičujem in zahvaljujem, ker ni vložila tožbe. Ivana Forjanič, Cesta na Ugar 16, Ribnica.
PODPISANA ANA ŠPEHEK, Vel. Bučna vas 3, Novo mesto, opozarjam občane, da sem solastnica posestva v KO Bršlin z živino in pritiklinami in da moj mož Jakob Spehck nima pravice brez mojega soglasja ničesar prodajati.
Ob izgubi dragega očeta, moža, starega očeta in brata
JANEZA KASTELCA
z Dol. Težke vode
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Mačku in vsemu strežnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego v času bolezni. Hvala tudi župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Rezka, hčerki Marija in Anica, sinovi Tone, Franc, Jože, Slavko z družinami, sestra Lojzka z družino in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
FRANCA PIRKOVIČA
iz Družinske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vcnce in cvetje. Posebno se zahvaljujemo župniku za poslovilne besede in obred ter sosedi Dremškovi za vso pomoč.
Žalujoči: sestre Angela in Micka z družinama ter Francka
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete
ROZALIJE LAJKOVIČ, roj. Longo s Pristave pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč in tolažbo, vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni, dr. Tatjani Hvalovi za požrtvovalnost, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki so počastili njen spomin s toliko cvetja in venci ter jo spremili na na njeni zadnji poti.
Žalujoči:	hčerka	Olga,	sin
Alfonz z družinama, brat Gustl in drugo sorodstvo.
Ob nenadni in nepričakovani smrti našega dragega moža, brata in očeta
FRANCA PETROVIČA
iz Bereče vasi 28
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč. Posebno sc zahvaljujemo zdravnikom, ki so mu nudili prvo pomoč, sosedom, govornikom za govor pri odprtem grobu, ZB in gasilcem za tople besede ter župniku. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje.
Žalujoči: žena Francka, hčere Branka, Nada in Martina, oče Franc, sestra Beta in sin Niko * družinama.
24.	julija smo se na Rokovem pokopališču v Metliki za vedno poslovili od našega ljubega
JOŽETA BEVCA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, posebno pa družinam Canič, Ilič in Hrnjak za pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Starcu in ostalemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, ter kaplanu za pogrebni obred.
Žalujoči njegovi
IVAN SELAK iz Šmarjeških Toplic se vsem, ki mu pomagajo pri gradnji hiše, iskreno zahvaljuje.
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nepozabne zlate mame, stare mame, sestre in tete
ALOJZIJE KRANJČIČ
roj. Preskar iz Pavlove vasi pri Pišecah
ne najdemo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili požrtvovalni zdravnici dr. Zorkovi, medicinskim sestram in vsemu osebju internega oddelka bolnice Brežice, ki so dragi pokojni mami v času zdravljenja pomagali in zanjo skrbeli. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem bližnjim sosedom, prijateljem* in znancem, darovalcem vencev in cvetja, posebno pa kolektivu tovarne perila „Labod" v Krškem ter vsem, ki sojo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Tonče z družino, hčerke Micka, Lojzka, Anka in Rozika z družinami, bratje in sestre z družinami, nečaki in nečakinje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, brata, starega ata in strica
STANETA JAKŠA
iz Kota pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, ga zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala gasilskemu društvu Kot-Brezje, obema govornikoma, tov. Huterju in Špringerju za poslovilne besede, sorodnikom, sosedom, zlasti pa tov. Kapšu in Olgi. Enako sc zahvaljujemo koiektivu ISKRA Semič, kolektivu 1)ES Črnomelj ter ZB Kot za vence, kaplanu pa za opravljeni obred. Še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Francka, hčerki Marija in Milka z družino, sin Janko z družino, brat Matija in sestra Ivanka z družinama.
Semič, Zuerich, Karlovac, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA TRAMTETA
iz Gor. Suhadola
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem vaščanom, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence' in cvetje, nam pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom tovarne zdravil Krka Novo mesto, No-volesa Straža in Iskre Novo mesto ter zvezi mladine Gaberje za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Stane in Alojz z družinama ter Roman, hčerke Albina, Alojzija, Martina, Mimica, Cvetka in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
l
ZAHVALA
Ob nepričakovani in tragični smrti drage mamice in očka ter hčerke in sina
JERNEJE in BORISA GRGIČ
iz Šentjerneja 22
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili na njuni mnogo prerani zadnji poti, poklonili vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo IMV-obrat Pod-goije Šentjernej in Iskri iz Šentjerneja za podarjene vence, govorniku tov. Molanu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, oktetu iz Kostanjevice in godbi na pihala iz Straže za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala za vso pomoč v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: sinček Dušan, starši: oče Ciril, mami Marija in Angelca ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, svaka, brata in strica
LEOPOLDA SPOLOVNJAKA
z Velikega Kamna
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darova;
li	vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Ladiku za pomoč,' govornikom na domu in pri odprtem grobu in pevcem ter kaplanu in gasilcem z Velikega Kamna in Senovega za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, hčerki Anica in Mimica z družinama in drugo sorodstvo.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDT Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica* Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, EraI?£ Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živic
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, fanez Pezelj, Branko Podobnik. Jože Primc, Jože Splichal (urednik iiriloge P), Jožica Teppey, Iv311 Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vn?.~ prej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9	.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsa* mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oa
prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21*227 ' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni staveK. filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni lilmi 1 tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
14
DOLENJSKI LIST
Sl. 31 (1306
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00, \ 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, •6.00, 18.00, 19.30 in oh 20.00,
Četrtek, i. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - lože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Pihalne godbe.
13.30	Priporočajo vam... 14.10 Amaterski zbori pojo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak'*. 17.10 Popoldanski ^mfonični koncert. 18.15 Tipke in godala. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ntmi.
petek, 2. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško Popotovanje od strani do strani.
9.40	Lepe melodije. 11.00 “oročila-Turistični napotki za naše 8°ste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Zvone Pelikan: “avnanje s hmeljišči, kijih poda' ali Prizadene neurje. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo '[•‘m ...	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 !'Vrtiljak“. 17.10 Solisti z opernih 111 koncertnih odrov. 18.15 ySignali“. 19.00 Lahko noč, otroci
19.15 Minute s Fanti treh dolin.
20.00 Stop-pops 15. 22.15 Besede
1,1 zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 3. AVGUSTA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Pionirski 10-15 Sedem dni na radiu. *•00 Kmetijski nasveti - inž. ^nica Knol: Gibanje števila govedi, r^pa proizvodov in napovedi azvoja. 12.40 Cez travnike in polja. p 0 Priporočajmo vam ... 14.10 Pesmijo in besedo po Jugoslaviji. “•30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vq piljak'*. 17.20 Gremo v kino.
•	..•00 Lahko noč, otroci! 19.15 ^‘nute z ansamblom Avsenik. 21.00 J? Pnjetno razvedrilo. 22.20 Oddaja d naše izseljence.
NEDELJA, 4. AVGUSTA: 8.07fc f^dijska igra za otroke - Marjan "arine: Kapitolske gosi. 9.05 Se Pomnite tovariši... 10.05 Iščemo Popevko poletja. 11.00 Poročila -‘Uristični napotki za naše goste iz tuJine. 11.20	-	14.00 Naši
Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. {4-05 Humoreska tega tedna -iCsenski: Dragi moj akt. 15.30 opulamc operne melodije. 16.00 a<Jijska igra - Pavel Lužan: Dan gospoda Iksa. 17.05	-	19.00
-	"deljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Jazz za vse.
PONEDELJEK, 5. AVGUSTA: 8.10-Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti Franc Guna: Avgusta je začetek nove čebelarske sezone. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ...	14.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Veselimi hmeljarji. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 6. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
1	1.00 Poročila-Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Vclje: Zatiranje sadnih škodljivcev pred obiranjem. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 ,,Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intennezo.
16.00	„Vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Triom Avgusta Stanka. 21.28 Melodije v ritmu.
SREDA, 7. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti Ivan Kranjc: Izkoriščanje jesenskih paš. 12 40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak"! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana 22 15 S restivalov jazza.
ČETRTEK, 8. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počilniško popotovanje od strani do strani.
10.15	Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dolfe Cizelj: Nova težišča pri pospeševanju živinoreje.
12.40	Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
IZ NOVOMEŠKE# PORODNišNiCEl
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Barle iz Gornjega Kamenja — Marjana. Vida Papež iz Krškega - Bojana, Marija Selak iz Dobova — Alenko. Karolina Oberman iz Želebeja - Marijano, Cvetka Kalanj iz Regrče vasi -Dejana, Stanka Črnič iz Črnomlja -Petro. Ivanka Vidic iz Jedinščicc -Sandija, Majda Klepec iz Črnomlja
-	Roberta, Frančiška Kirn iz Goriške vasi - Natašo, Frančiška Višček iz Volčjih njiv - Andrejko, Antonija Borin iz Pijavic - Darjo, Marija Vidmar iz Velikega Lipja -Franca, Stanislava 1 ir iz Malega Lešča — Martino,	in Jožefa
Kotar iz Škovca - deklico. — Čestitamo!
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Gnidovec, Milan Petan, Branko Pavček, člani Novolesa Straža; Milka Papež, Matija Golob, člana Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Kovačič, Ivan Štangelj, Marjan Lipovec, Stanc Klobučar, Anton Miklavčič in Karolina Zupančič, člani 1MV Novo mesto; Jože Udovč, Brane Avbar, Ana Cesar. Lojzka Rapuš, Drago Mihalič, Milivoj Zadkovič, Franc Bogolin in Jože Kocjančič, člani Novoteksa Novo mesto; Nežka Godler, članica Bora Dolenjske Toplice; Avgust Pribanjič, član Gozdnega obrata Podturen: Slavka Drašler, članica Ele Novo mesto; Janez Bučar, član Novomontaže Novo mesto; Miha Turk, član Vodovoda Novo mesto; Ivan Gorjanc, Polde l ink, Sergej Sekač, Milan Hančič.' Anton - F'rane Meglič, Slavko Orehek, Franc Šlejkovec, Ilija Stankovič, Marjan Murn in Ljubo Kašček. člani Pionirja Nu^o mesto; Milan Gantar, član Elekiro Novo mesto; Franc Bojane, član ZIP Novo mesto; Jožeta Hren, uospodinja iz Potovrha; Rudi Hrvatin, član SPIZ Novo mesto; Anton Kostrevc, član Vodovoda Novo mesto; Franc Berus, kmet iz Cegelnice; Stanislav Kocmut, član Novolesa Straža.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 1. avgusta:
16.00	16.30 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki,
16.30-17.00 — Nove plošče RI B, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame, 17.00 18.00 - Glasbena oddaja. Izbrali ste sami.
SOBOTA, 3. avgusta:
16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo, 16.30—17.30 — Sobotno kramljanje. Jugoton vam predstavlja. Kronika. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija.za vas. Za naše najmlajše,
17.30-18.00 Domače zabavne na valu 192 m.
NEDFLJA. 4. avgusta: 10.30 -Domače zanimivosti, — Čateške Toplice na vrhuncu sezone, - Za naše kmetovalce:	Razgovor s
kmetijskimi proizvajalci, - Mitja Guštin:	Sprehod skozi Posavski
muzej III, - Obvestila, reklame in spored kinematografov,
12.00-15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 6. avgusta:
16.00-16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Fantje treh dolin. 16.15-16.40 - Poročila, šport. Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled,
16.40-17.00 iz Življenja v JLA. 17.00-17.30 - MALO ZA VAS NtKAJZAVSE.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 4. avgusta:	10.30
reklame, oglasi in obvestila, 10.55 po domače, 11.10 „delu čast in oblast", 11.30 minute s slovenskimi popevkami, 11.45 nedeljski intervju,
11.55	za vsakogar nekaj, 12.30 poročila, 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.30 zaključek programa.
SREDA, 7. avgusta:	16.00
poročila. 16.10 reklame, oglasi in obvestila, 16.30 po domače, 16.45 kotiček za šoferje:	Predvideti
pomeni pričakovati, 16.55 disco klub brez imena, 17.30 vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje,
17.40	popevke na tekočem traku,
18.00	zaključek programa.
SOBOTA. 10. avgusta:	16.00
SOBOTNI VRTILJAK, 16.15 pet minut za... 16.20 EPP I. del,
16.30	poročila, 16.35 tPP II. del, 16.45'mini anketa, 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za sredo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 1. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV D (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 17.55 Obzornik (Lj), 18.10 Svet v vojni: III. del serijskega filma (Lj), 19.10 Mozaik (Lj). 19.15 3+1. barvna glasbena oddaja (Lj)„ 19.45 Barvna risaika (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Kam in kako na oddih (Lj), 20.40 J. Mach: Mavrica
-	TV nadaljevanka (Lj), 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj),	22.00
Nokturno: Ljudje s fotografije (Lj),
22.15	TV dnevnik (Lj).
PETEK, 2. AVGUSTA- 16.45 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bgd). 18.15 Obzornik (Lj), 18.30 Bistrooki - otroški spored (Lj), 19.00 Mozaik (Lj),
19.05 Spoznavajmo japonsko glasbo, barvna oddaja (Lj), 19.25 TV kažipot (Lj),	19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj),
20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.30 Propagandna reportaža (Lj), 20.45 Poštar vedno pozvoni 2 x - celovečerni film (Lj), 22.35 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 3. AVGUSTA: 17.30 Narodna glasba (Lj),	18.00
Obzornik (Lj), 18.15 Legenda o divjem lovcu - serijski film (Lj), 19.10 Mozaik (Lj),	19.15 Kaj
počnemo ob nedeljah — humoristična oddaja (Lj), 19.45 Barvna risanka (Zg), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj), 20.30 3-2-1 (Lj),
20.40	Roža Portoroža - zabavno glasbena oddaja (Lj), 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj), 21.35 Columbo - serijski barvni film (Lj),
22.45	fV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 4. avgusta: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Zg), 11.00 Mozaik (Lj),
11.05 Otroška matineja: Družina Smola, Skozi neznano delto (Lj),
12.00 Poročila (do 12.05) (Lj), Nedeljsko popoldne (Podpeški oktet. Pisani svet, Za konec tedna) (1 j). '7.00 Balkanske atletske igre
-	prenos iz Sofije (IV-Lj), 19.00 Zabavno glasbena oddaja (Lj), 19.45 Barvna propagandna oddaja (Lj),
19.50	Cikcak (Lj),	20.00 TV
dnevnik (Lj),	20.25 Tedenski
zunanjepolitični 20.30	3-2-1
Znamenite ,, Jenatsch" Dokumentarna
komentar (Lj), (Lj),	20.40
pustolovščine: (Lj).	21.35
oddaja:	Grenland
(Lj),	21.58	Propagandna oddaja
(Lj), 22.00 Športni pregled (JRT),
22.30	TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 5. avgusta: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd). 18.10 Obzornik
(Lj), 18.25 Skozi neznano delto -serijski barvni film (Lj), 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Aktualna tema (Lj),
19.45	Barvna risanka (Lj), i9.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj),
20.25	3-2-1 (Lj), 20.30 I. Potrč: Krcflova kmetija - TV drama (Lj),
21.50	Kulturne diagonale (Lj),
22.20	TV dnevnik (Lj).
TOREK, 6. avgusta:	16.45
Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.10 Obzornik (Lj), 18.25 Pet pedi: Kamnik (Lj),
18.55	Mozaik (Lj), 19.00 Cesta m mi (Lj), 19.20 Naši zbori: Maribor
-	barvna oddaja (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj),
20.00	TV dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1 (Lj), 20.35 Srečanje z borci V. prekomorske brigade (Lj), 21.05 M. de la Roche: Whiteoaki z Jalne -
III.	del barvne TV nadaljevanke (Lj), 21.55 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 7. avgusta:	16.45
Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.10 Obzornik (Lj), 18.25 Družina Smola, serijski film (Lj), 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Glasbena oddaja (Sa), 19.20 Na sedmi stezi, športna oddaja (Lj),
19.45	Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj),
20.25	Propagandna reportaža (Lj),
20.30	3-2-1 (Lj), 20.40 Kraljica Kristina - celovečerni film (Lj),
22.15	TV dnevnik (Lj).
AGRARIA Brežice pe Cerklje ob Krki
obvešča vse zainteresirane potrošnike,
da bo od 20. julija dalje
RAZPRODAJA KOKOŠI — NESNIC po 15,00 dinarjev za eno
Nakup je možen na posestvu Cerklje vsak dan
od 7. do 15. ure, razen ob nedeljah.
inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL
nwo mESTO
inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO
m
inousTRun mOTORniH vozil novomESTo
inDUSTRIJfl mOTORHIH vozil novo mESTO
ivopirkovifr
o svobodni republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku piparju bakSeto	3
S komandirjem, imeno-sekretar, jih je bilo tam kakih štirideset na*tanjenih v Prosvetnem domu. j». rugače je bilo v Šentjerneju z nemško za-cl.ltn° policijo tako imenovano Schupo. V Re-jjJ^vi gostilni je priredila bučne poslovilne orgije, da -l ^ j**1 je tU(^ domači župan Albert Jor-»sin otoške grofice Florentine Margherijeve z k a^°fa- Županova naduta žena in nevarna splet-rka Nadja je s prijateljico Lidijo iskala polici-0rfi po vasi mladih lahkoživk.
Policijski nadporočnik Loesel ni skrival pogosti. „prvič se moramo v tej vojni umikati,“je Očaran tožil oštirju. S svojim oddelkom je za-P^Sčal naš kraj zadnji, ob štirih zjutraj. Med 5*lY)im streljanjem policajev, samih visokorastlih fjfcev v modrih uniformah, nam je v govoru na "Jajzljevem pločniku na trgu pijan s hreščečim Spom pretil, češ da ne gredo daleč, če bi morda *Šal, da rovarimo proti Nemcem.
djPa nas Je policijski nadporočnik zapuščal ves prgi ).n togoten, je imel še posebne razloge: predli smo mu nameravan hudoben naklep, skr’ C P0(^nev* nas Jc b>l Nemec iz poštnega urada
i*3|	fAnill	-	1	A	^	     .---	    ^ X	_	_
i20L . 0tlPeljati talce. Svaril nas je, naj se, zlasti dut-ra^eric*’ ^ez n°č umaknemo. Brazskrbno na-jjj a Policija ni opazila, da so se študenti, učitelji Plot ^arov^‘ gospodje po stranskih poteh in za tila °r f^otapili iz naselja. Zvečer ni policija slu-Prek• Je obkolila prazno vas, ko so njene zasede ji SvaSno zaPrle vaške izhode. Kako naj se polica-^ijo mU maj0,1u Mamaldu v Krškem opravi-rok*) ZakaJ n*so izvršili ukaza in prihajajo praznih
Drugi dan, v torek, 10. junija, so nemški graničarji postavljali zebraste cestne zapornice na novi državni meji pri Velikem Mraševem pod cerkljanskim klancem Jože Bakše jih je od daleč prav dobro videl, prav ko so dvigali na drog nacistično zastavo s kljukastim križem. Imel pa je malce slabo vest; mogoče so mu kaj zamerili, ko jih je sinoči zbadal s strahopetci, ki se ne upajo govoriti materinega jezika, izobraženci, čez noč umaknemo. Brezskrbno naduta policija ni opazila, da so se po ovinku ogne in se po stranskih poteh za Krko pretihotapi na nemško stran. Z zalogo vinskih pip je hitel na Posavje.
Po Brežicah je ves dan še kar dobro prodajal svoje lesene izdelke in posedal po gostilnah. Po cestah so se valile neskončne kolone nemške vojske. Meščani so govorili, da odhajajo iz Grčije na ruske meje. Osvajalci sveta so neutrudno korar kali po Evropi. Že v aprilu je bilo po Novem mestu slišati, da jim dajejo nekakšne tablete, se roboti lahko brez spanja in počitka vlačijo iz dežele v deželo, z bojišča na bojišče. Brežiška policijska četa jih je v paradnem nastopu navdušeno pozdravljala. Strumno prepevaje koračnice v vrstah po trije in trije, jih je spremljala skozi mesto.
Zvečer se je Bakše vračal Židane volje. Bil je zadovoljen s kupčijo. V Cerkljah pa, kakor da mu je sam hudič prišepetal na uho, je prav mimo nemške postojanke prešerno zapel ,,Hej Slovani!“ Menda ni videl straže, ki gaje zgrabila in surovo vlekla v temno lukno pod zemljo. Nič ni pomagalo, da se je otepal in upiral. Poskusil jc tudi zlepa, prosil in tožil, da otroci doma že teden dni jedo samo nezabeljeno solato in da komaj čakajo očeta, da jim prinese kruha
„Ce moram jaz čakati že tri leta, da bi videl svoje otroke, boš tudi ti eno noč,“ je jezno renčal Nemec, ki je piparja za ovratnik vlekel v temnico.
Zjutraj jc jetnik s težko glavo neumno gledal svoje sodnike, majorja in dva nižja oficirja. Poskušal se je spomniti vsega, kar se je zvečer zgodilo. Prosil je vode in tolmača.
„Sinoči ste pa še kar dobro govorili nemško,“ gaje sumljivo pogledal sodnik.
„Tisto je bila šmarnica,/* se je zmrdnil obtoženec in navihano pomežiknil.
Na smrt resni sodniki so se zasmejali. Mrzli led sodnijskega procesa je bil prebit. Piparju je nenadoma posvetil žarek upanja: mogoče pa le niso razumeli tiste arije, ki jim jo je bil sinoči tako zaneseno zapel.
Vprašali so ga, zakaj se jim je včeraj na meji izognil. Torej tudi to so vedeli. Naglo se jim je izmislil, daje šel po stari bližnjici, po kateri že od nekdaj hodi v Brežice
Najbolje bo, si je mislil, da sodnikov ne pusti do besede. Najboljša obramba je napad. Ves ogorčen je začel preklinjati Italijane, kako da pod njimi vsi stradajo, da jih bo vseh konec in mora po kruha k Nemcem. Sodniki so mu ginjeni vse odpustili. Zložili- so mu celo nekaj denarja za uboge otroke, ki jedo pod Italijani samo nezabeljeno solato in koprne po očetu, ki jim bo prinesel kruha. Naročili so mu, naj pride z družino kar k njim, če pod Italijani ne bo mogel živeti.
Kirovec se je žuril iz rajha.
„Si bil v Brežicah, Bakše? Kaj je tam novega? “ je zaklical iz gmajne pod cerkljanskim klancem kravji pastir, piparjev znanec.
„Danes se mi pa res zelo mudi, prijatelj, dru-gič,“ je popotnik komaj utegnil odgovoriti, in ne da bi se ozrl, mladostno dirjal v klanec.
Od časa do časa se je s kotičkom očesa prihuljeno ozrl. Za petami je čutil trdovratnega zasledovalca, kije svoj korak naravnal po njegovem. Gotovo so ga za njim poslali iz Cerkelj. Kaj, če so tisti hudiči tam v njegovo nezabeljeno solato kaj posumili in bi se utegnili premisliti. Šele na meji se mu je sumljiva senca odlepila in se nekam izgubila. Pipar se je oddahnil in zavrl svoj korak.
LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA!
/Orehovica je bila nekoč v starih časih naselje plemičev in fevdalnih varovancev. Zelo stara la-
tinsko pisana listina jih imenuje „nobiles et clientes“. „Varovance41 so naredili oderuški graščaki iz navadnih tlačanov samo zato, da so iz njih lahko izžemali novo dajatev, odvetščino ali varščino. Druge koristi od tega ubogi Orehovčani niso imeli. Plemiči ali edlingi pa so bili vojaki, ki so stražili cesto od Šentjerneja skozi Orehovico na Brusnice in Novo mesto, koje tekla z Gorjancev mimo Šentjerneja na Krko še stara deželna meja med Kranjsko in Hrvaško.
Mogoče so orehovški plemiči služili tudi v posadki sosednjega Gracarjevega turna, ko je stal tam še samo skromen dvorec z imenom Orešek. Sedanji mogočni osrednji trdnjavski stolp so sezidali šele šentjemejski gospodje Gracarji za obrambo proti Mongolom, ko so njihove divje tolpe iz Azije leta 1242 plenile in pustošile po Hrvaškem in Slavoniji in jih je bilo treba vsak čas pričakovati tudi v dolini Krke.
No, vojne nevarnosti so v poznejših letih polagoma izginjale. V deželo niso več vdirali sovražniki. Obubožani orehovški plemiški vojaki so služili samo še pri pleterskem deželnem sodišču v bližnjih Prevolah, kjer so stale tudi vislice. Lovili so tatove in razbojnike, jih vklenjene vodili na sodišče in izvrševali kazni. Zato pa jim ni bilo treba hoditi na tlako niti dajati desetine. Nevoščljivi tlačani, ki službe pri sodiščih niso smeli opravljati, so Orehovčane z zavistnimi obrazi zasmehovali z „biričevniki“. Zbadljivi vzdevek še do danes ni pozabljen, Orehovčani pa so ohranili svoj stari svobodniški ponos, izročilo davne preteklosti, ki jo moramo poznati, če hočemo razumeti sedanjost.
Orehovška občina je bila sicer majhna, toda slikovita deželica, vklenjena med Gorjance, greben vinorodnega Tolstega vrha, starodavne Bojnice in Krko. Štela je trinajst vasi in dva zaselka ter štiri srednjeveške gradove: Prežek, Vrhovo, Gracarjev turn in Volavče. Peti, stari Prežek nad Ki-ro, je po hudem potresu 1511 ostal v razvalinah. Njegovo kamenje so tlačani znosili na hrbtih za zidanje današnjega gradu istega imena v podnožju gore, medtem ko sta dva gradova, suhadolski in Staro Vrhovo, izginila brez sledu in spomina na njuno gospodo.
Župan je bil gozdarski inženir Herbert Schoeppl z Vrhovega. Bil je zadnji graščak v naši deželi.
i * 11 $ € ' I m t"i *
Spodbuda dosti velja
is e predstavljamo ga zaradi tega, ker je bil „župan “. To dolžnost je Jože Radej z velikim čutom odgovornosti opravljal točno pet let in ta čas usmeril vse svoje delo v razvijanje gospodarske moči krške občine.
Imel pa je tudi dragoceno lastnost, da je znal ustvarjalno povezati interese občanov na vseh področjih. Ljudje ga cenijo, ker je z enako pozornostjo prisluhnil kmetu izpod Gorjancev ali z Bohorja, prosvetnemu delavcu ali predstavniku delovnega kolektiva.
Kamorkoli so ga poklicali, povsod se jim je odzval, če je le utegnil. Zelo realno je ocenil, koliko kje zmorejo, če so se pripravljali na graditev vodovoda, na modernizacijo ceste in podobno. Ljudi je prepričal, da morajo najprej sami zavihati rokave, če si hočejo pridobiti zaupanje odbornikov in soudeležbo iz proračuna.
Nekaj let je že tega. odkar je tako prišel med Koprivni-čane in jim po domače, prisrčno spregovoril iz zadnje šolske klopi v učilnici, kjer so sredi poletja slavili ureditev pokopališča in njegove okolice v središču vasi. Vlil jim je voljo za delo in upanje, da bo nova šola zrasla le z njihovo pomočjo, z njihovim deležem. Tako so spoznali, da brez samoprispevka ne bo šlo. Pozneje so ga razpisali in z razumevanjem skupnosti dobili novo šolo,
Ki bo septembra odprla vrata 200 otrokom s Kozjanskega.
Vedno in povsod se je osebno zavzel za odpravljanje perečih komunalnih problemov. Uspeh je bil zelo velik. V času njegovega predsednikovanja so občani napeljali nad 150 kilometrov novih vodovodov, asfaltirali več deset kilometrov cest, uredili vrsto vaških poti, olepšali svoje kraje in oplemenitili pičla družbena sredstva, ki so bila na voljo za tovrstne potrebe prebivalstva.
V vaških vodovodnih kronikah je marsikje zapisano njegovo ime, njegova beseda, ki jim je bila pri premagovanju vsakdanjih težav najtrdnejša opora. Z ljudmi je delal in živel, odkar je 1941. I. kot aktivist stopil na pot Osvobodilne fronte, na pot družbenopolitičnega delavca. Svojo hišo v Dovškem je tedaj nastežaj odprl partizanom in aktivistom. Po vojni je ostal povezan z vasjo. Svoje strokovno znanje je vložil v načrte za razvijanje kmetijstva, v napore za boljše življenje ljudi na vasi.
Danes se lahko z zadovoljstvom ozre na sadove svojega dela. V zadoščenje mu je sleherni mr ter vodovoda, ki so ga ljudje napeljali na njegovo pobudo. Za letošnji občinski praznik so se mu za vse to oddolžili s častnim priznanjem z medaljo J. V. Valvasorja.
J. T1‘PPEY
Jamo so jamarji dobro preiskali, premerili in izrisali.
V svetu večne teme in vlage
Kočevski jamarji so raziskovali jamo v Peklu - Jama se verjetno še nadalju* je ■ Dostop vanjo mogoč ob lepem vremenu
V sredo, 17. julija, je ekipa kočevskih jamarjev, ki so jo sestavljali Vasja Belšak, Darko Čop, Božo Arko, Marjan Rus, Drago Prim-šar in fotoreporter Franc Brus, krenila v jamo v Peklu na Rimskem pri Knežji lipi.
Vstop v jamo je izredno težaven, saj se je treba splaziti po nekaj metrov dolgi razpoki, skozi katero.se človek le s težavo prerine. Ob vsem tem pa je vstop mogoč le ob lepem
viemenu, ker že ob najmanjšem deževju napolni večji del rovov in velike dvorane voda, ki jo znosita dva potoka, ki v jamo ponikata. V takem primeru bi bil izhod nemogoč.
Goljufija na oglas
Kako je Zadrčan kupoval kamion s ponarejenimi listinami in bil krepko ogoljufan
Iz primera Zadrčana, ki je preko oglasa na Štajerskem kupoval kamion, lastnika pa zasledil v Beli krajini in ki je bil pri gangsterski kupčiji skoro ob živce ter ogoljufan za 10 starih milijonov, je videti, da motni posli nekaterim še cvetijo.
Zasebni prevoznik Emilijo Šarič iz Zadra je v zagrebškem listu bral oglas, da v Martjancih pri Murski Soboti nekdoprodaja dober tovornjak, uvožen iz Švedske, za 620.000 din. Šel je na Štajersko, tam pa ugotovil, da je pravi lastnik vozila Ivan Petrič z Radoviče 69..1moviti Belokranjec je imel v Martjancih spravljen še nakladalnik, vreden 500.000 din.
Zadrski kupec je nato odpotoval na Radovico, kjer pa je prodajalca našel v razmeroma skromni hiši. Petrič mu je s kamionom vred ponudil še dober posel, kajti v opekarni Glina je imel pogodbo za enoleUie prevoze. Zmenila sta se za kupčijo naslednji dan v Karlovcu.
Petrič je s seboj pripeljal sestro, Zadrčan pa zaročenko, njenega brata in bodočega tasta. Ko so pri advokatu sklepali pogodbo (ki jo je imel ta že napisano!), je Šarič štel denar, medtem ko je advokat bral pogodbo. Petrič je dobil takoj 300.000 din, od tega pol v dinarjih, pol v nemških markah. Ker so se zmenili za ceno 600.000 din, Šarič sploh ni poslušal, kaj je advokat bral, in je bil zatopljen v štetje denarja. To ga je drago veljalo.
Že so sc hoteli Zadrčani odpeljati, ko so v avtu le podrobno pogledali pogodbo in ugotovili, da je vpisana kupnina 700.000 din - se pravi 100.000 din več, kot je bilo zmenjeno. Začel se je lov za Petti-cem, da bi ogoljufani Šarič dobil denar nazaj ali pa da bi razdrli kupčijo, dokler je zadeva še sveža. Dobili) so ga, toda ne Petrič ne advokat nista hotela o tem nič slišati. Končno so se odpravili v Belo krigino, kjer naj bi sc dokončno zmenili in uredili, toda Petrič sc je med potjo večkrat skušal izmuzniti z raznimi pre-
tvezami. Domu na Radoviči je celo psi naščuval na kupce, končno pa so se ti zatekli na milico po pomoč. Tudi ko s;o miličniki prišli k Petričevi hiši, je s podstrešja nekdo zamahnil, misleč, da so kupci. Šele na odločne zahteve miličnika, je Petrič prinesel denar, ki ga je imel v plastični škatli skritega v straniščni školjki. Zapletov s kupčijo pa še ni konec, kajti kupci so ugotovili, da so listine tovornjaka ponarejene.
Kaj se bo iz te zapletene kupčije še izcimilo, je težko reči, po vsej verjetnosti pa bo zadevo obravnalo sodišče.
Majhno rešitev obljublja le okoli 35 metrov visok kamin, prek katerega pa bi se lahko povzpel samo izkušen alpinist.
Prav zaradi tega smo se pred spustom v jamo pozorno ozirali v nebo, če se le ne zbirajo oblaki. K sreči je bilo vreme ugodno.
Prvi del jame je dolg kakili 50 metrov in od časa do časa tako ozek, da je treba jamarja vleči z vrvjo. Spust po vrvi je bil zame zapletena zadeva, čeprav so večji del moje opreme prevzeli drugi jamarji. Po spustu smo se znašli v manjši dvorani. Primšar je prekopal tla in odprl se je rov, po katerem smo prišli do velike dvorane, dolge 45 metrov, široke 20 in visoke 30 metrov. Iz nje vodi cel labirint rovov, med katerimi smo se skoraj izgubili, ko smo se po trebuhu plazili v njih. V enem od teh rovov smo naleteli na prepih. Jamarji menijo, da se jama še nadaljuje. V eni od svojih naslednjih akcij bodo poskušali prebiti špranjo, s katero se rov konča in prodreti naprej.
V tej akciji so jamarji izmerili in zrisali 390 metrov rovov ter ugotovili, da je globina jame od 50 do 60 metrov pod zemljo. Raziskovanje te velike vodne jame je trajalo 9 ur, tako da smo po končani akciji prišli na beli dan precej utrujeni.
FRANCE BRUS
BOJ ČLOVEKA Z RIBO:
Prisrčno slovo
Ditzingenčani: »Pri vas smo se počutili kot doma«
— --------------------------
Štirinajst mladink in mladincev iz zahodnonemškega mesta Ditzingena se je prejšnji tedefl poslovilo od Novega mesta in svojih gostiteljev — novomeških mladincev.
Pri nas so mladi Nemci gostovali štirinajst dni, v tem času pa so si ogledali vse novomeške kulturne in zgodovinske znamenitosti, bili so še v Kostanjevici, Dolenjskih Toplicah, Šmarjeti, na Otočcu, nekaj dni pa so bili tudi v Portorožu in sicer na Partizanovem taboru na Valeti. Da so imeli gostitelji z mladinci čim manj dela, je občinska konferenca ZMS Novo mesto, ki je organizator koristnih mladinskih izmenjav, pripravila številne oglede po tovarnah in razgovore s predstavniki in mladino vaških aktivov. Gostje iz Nemčije so bili najbolj navdušeni nad prisrčnim sprejemom v Dolenjih Kamencah, razživeli pa so se ob tabornem ognju, ob katerem so se dobro spoznali z domačimi mladinci in mladinkami.
Ob slovesu so se gostje zahvalil* za izredno gostoljubnost in omenili-da komaj čakajo naslednjega avgusta, ko bodo lahko mladim Novome-ščanom gostoljubje vrnili.
NOČNI IZLET K IZVIRU
28. julija ponoči je med 23. 24. uro s parkirnega prostora pre® prosvetnim domom v Dol. Toplicah izginil avtobus podjetja Gorjanci Neznani tat se je z njim odpelji skozi Meniško vas, Podhosto ^ Sotesko do vasi Krka ter vozilo tam pustil. Kdo je šel z ukradenim avtom na nočni izlet k izviru Krk«, še ugotavljajo.
SPET ŽRTEV KRKE
Krka je spet terjala novo žrtev. * bližini kopališča pri Hrovatiču se jt kopal v družbi tovarišev Murija Ada-bašič, zaposlen pri gradbenem p& djetju ZASAVJE, na delovišču Brežicah. Bil je neplavalec, reke $ njenih nevarnosti pa tudi ni pozn^ Ko je zabredel v globoko vodo, ga jf odnesla in ko so ga potegnili iz reke! mu niso mogli več pomagati Uto pljenec je bil 19-lctni fant, doma i2 Lubarde pri Bosanski Krupi.
»Blinker sem zapel v drevo«
Pa ni bilo tako: Drago Bučar je ujel 166 cm velikega in 28 kg težkega s* ma po dveinpolurnem boju na Krki med Otočcem in Strugo
Ko so se v nedeljo prvi turisti na otoškem kampingu pripravljali, da bodo zakoračili v vodo, je Drago Bučar z Otočca, sicer zaposlen v novomeški Iskri, spravil črve in končal lov na platnice. Potem je privezal blinker in bolj za šalo kot zares še enkrat vrgel: na kampu se je večkrat metala ščuka, morebiti cel meter velika. „Treba jo bo sneti!" pribije Drago, ki je tri leta ribič, zdaj pa je predsednik pododbora Kronovo novomeške ribiške družine.
Ko je s čolna vrgel blinker, se je takoj zataknil: „Na, pa sem <$a zapel v drevo!“ je pomislil, in potem se je začel boj člove-
MOJI USPEHI/TEŽAVE PA OD VSEH
V Hitrotkalu so posli cveteli, da le kaj. Delavci so morali delati v štirih izmenah, ako so hoteli zadostiti potrebam tržišča, domačega in tujega. Tako so stroji brneli noč in dan, ljudje so dobivali nekolikanj višje osebne prejemke, kar se je poznalo na lepših oblekah, večjih avtomobilih, rastle pa so tudi hiše, skromne, a pravšnje za bivanje.
Največ zaslug za blaginjo so Repičani pripisovali direktorju Hitrotkala Jožetu Repiču, ki so ga dvigovali v same gospodarske oblake, mu izkazovali največje časti, kar so jih poznali v Repičevi dragi. Se pravi, da je bil Jože Repič velika živina Repičeve drage. V
priložnostnih Zdravljicah in govorih so govorniki s solzami v očeh govorili, daje Jože duša Hitrotkala, da je mož, ki mu ga ni para, in sekretar Hi^ trotkala je skrivaj iskal park, kjer bodo direktoiju postavili doprsni kip še za časa življenja, kajti prava sramota bi bila, da bi z njegovo minulostjo odšel v pozabo človek, ki je toliko velikega postoril za Repičevo drago. „Po našem direktoiju se bo imenovala čez nekaj let ulica!“ so naj-bMj itavdušeni tulili kje ob šanku in pili na zdravje Jožeta Repiča, ki mu ni Šlo slabo, saj je kupil avto tudi za sina in hčerko, ki je odšla študirat v Švico, ker ji tamkaj zrak veli-
ko bolj prija. Ob najmanjšem prazniku Jožeta Repiča so mu najbližji sodelavci na hitro-tkalske stroške podrajali darila, kot: barvni televizor, avtoradio, zlato uro in podobne spominke. Jože Repič je postal heroj Repičeve drage, in če ste samo pomislili, da Repič le ni tako pošten in sposoben, ste v tistem trenutku tvegali prvih petindvajset zob iz svoje ustne votline.
Nato se je zataknilo. Skladišča so se pričela polniti, trgovci so vračali izdelke, potniki so si zaman obračunavali kilometrine in kmalu je pričelo med delavci vršeti. Tako je bilo prvi mesec, drugi, tretji pa nič boljše. Prvi mesec so
ljudje mrmrali, drugi glasno govorili, tretji mesec pa je eksplodiralo in takrat je stopil na prizorišče hitrotkalski sekretar, kije pomiril razjaijeno množico. S prepričljivim glasom jim je povedal, daje situacija na svetovnem tržišču vse prej kot lahka, da je prišlo do devalvacije marke, da so se podražile surovine, da ljudje nimajo kupne moči, da so se v podobno težki situaciji znašle vse tovrstne industrije na svetu in da Hitrotkal nikakor ne more biti izjema.
In svet se je vrtel naprej, ne da bi kdo črhnil besedico o direktoiju Repiču . . .
Toni Gašperič
ka v čolnu in soma, gospodarja naših voda. Dve uri in pol je trajala bitka, bojevala pa sta se na široki fronti med Otočcem in Strugo. Človek je žvali pametno popuščal, da jo je utrujal in da se ji je ob pravem času spretno približal. Po dveh urah je imel soma v nizki vodi, skočil je iz čolna in začelo se je v zadnjih 30 minut somovega življenja. Razumljivo je, da seje krčevito otepal sovražnika, a je na koncu moral popustiti. Enkratne priložnosti si Bučar ni dovolil iztrgati s palice ...
Somu je morebiti lahko v posmrtno zadovoljstvo, da je popolnoma upehal ribiča, ki je moral po bitki nekaj časa ležati v plitvi Krki, da sije opomogel.
Pozneje so soma dobro premij rili pri Vidrihu na Otočcu: 1^1 cm in 28 kg so mere tega jun*, ka, ki bo poslej krasil Bizjakov0 vitrino. „Glavo bom dal nag3' čiti, ker kaj takega najbrž v živ‘j ljenju ne bom več ujel! In & bom imel spomin na bitko, V me je bolj zdelala, kot da bi fl* redil dve betonski plošči za h1 šo!“
Tako se je končalo spop3 danje med Bučaijem in somofl1 Opazil ga je bil že lani in ve,r je potrgal nič koliko blinkeij^ In kljub temu je uspelo pjP Bučarju, čeprav je imel na švc® ski palici le 0,35-milimetrsKj nylon vrvico. „Nylon pa mor^ pohvaliti, veliko delo je op^ vil!“ pribije na koncu.
tš
Drago Bučar (v žkomiih) z bratom: vmes je som, da malo takj^