KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
40.
kos.
V LJUBLJANI, dne 17. maja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
260.	Pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925.
261. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
262. Razne objave iz »Službenih novin«.	_________
Uredbe osrednje vlade.
260.
Na osnovi člena 39. zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925., spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., št. 77.762/V, predpisujem ta-le
pravilnik
za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925., spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., št. 77.762/V.*
I.	Občne odredbe.
Clen 1.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit smejo ustanoviti samo kmetovalci, ki razpolagajo polnoveljavno s svojo imovino. Ustanovitev zadruge ni podložna nobeni predhodni odobritvi.
Banovinske zadruge smejo ustanoviti samo krajevne zadruge, ustanovljene po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932.**
Clen 2.
Za kmeta se mora smatrati:
1.	Kdor živi na kmetih in obdeluje zemljo sam ali s svojo rodbino in sebe in rodbino poglavitno iz nje vzdržuje.
Potemtakem ni izločen iz vrst kmetov:
a)	kdor se je kot starešina zadruge ali rodbine ali kot njih poedini član poprijel tudi drugega postranskega
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1933., št. 68/XX/201. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 11. aprila 1933., št. 82/XXV/254.
** Zakon o kmetijskem kreditu gl. »Uradni list« št. 214/66 iz 1. 1925., uredbo pa »Službeni list« št. 110/15 Iz 1. 1933.
pridobitnega posla, kakor preprodaje, izvoza, hišne industrije, sušenja sliv, kuhanja čežane (pekmeza), žganja opeke, prevozništva itd., da priskrbi svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmetijskega poklica in živi poglavitno od njega, več zaslužka;
b)	kdor živi stalno na kmetih kot obrtnik: krojač za kmetske obleke in s kmetskim suknom, kovač, barvar, kolar, mizar, zidar, ribič itd., toda ima svojo zemljo in živi poglavitno od nje, pa se bavi poleg obdelovanja zemlje tudi z obrtnimi posli.
2.	Kdor živi v mestu ali trgu, pa obdeluje zemljo sam ali s svojo rodbino in poglavitno iz tega vzdržuje sebe in svojo rodbino.
Clen 3.
Osebe, ki žive na kmetih in se ne bavijo s kmetijstvom kot glavnim poklicem, smejo biti člani zadruge, toda se ne morejo koristiti s kreditom po zakonu o kmetijskem kreditu.
Clen 4.
Naloga zadrug za kmetijski kredit je dajati posojila in dovoljevati kredite članom izključno za posle kmetijskega značaja.
Zadrugam so zabranjeni vsi ostali posli, razen nakupa nepremičnin in premičnin (vrednostnih papirjev in pod.) od njih dolžnikov in prodaje, da izterjajo svoje terjatve.
*	Clen	5.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit se ustanove z neomejeno, banovinske zadruge in Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit pa z omejeno zavezo. V prvem primeru jamčijo člani zadruge za njene obveznosti solidarno z vso svojo imovino, v drugem primeru jamčijo solidarno z deleži in razen tega še z določeno vsoto, ki se ustanovi v pravilih zadruge, ki pa ne sine biti manjša od desetkratnega zneska podpisanih deležev.
V izjavah, ki jih morajo zadružniki ob vstopu v zadrugo pismeno podati, mora biti vrsta tega jamstva izrečno navedena.
Clen 6.
Osnovna glavnica zadrug za kmetijski kredit se sestavlja iz deležev njih članov.
Vsak član zadruge mora vplačati pri podpisu deležev najmanj četrtino vsakega deleža, da se more zadruga konstituirati, registrirati in pričeti poslovanje.
Glavnica zadruge se povečuje bodisi s pristopom novih članov k zadrugi bodisi s podpisom novih deležev bodisi' z zvišbo vsote (zneska) deležev po sprejetem sklepu skupščine.
Clen 7.
Vsak član zadruge inora podpisati vsaj en delež, sme pa podpisati tudi večje število deležev. Deleži se morajo glasiti na ime in se smejo prenašati samo z odobritvijo zadruge. Deleži ne smejo biti manjši od 100 dinarjev pri krajevnih in ne manjši od 1000 dinarjev pri banovinskih zadrugah. Obresti na deleže določa skupščina, vendar ne smejo biti višje od obresti, ki jih plačuje zadruga na hrani (ne vloge.
Kolikšen bodi zadru/.niški delež, se mora določiti s pravili zadruge.
( len 8.
Ko se krajevna zadruga	osnuje in	konstituira, se
mora	obrniti do	banovinske	zadruge,	ki je pristojna
za	to	območje, s	prošnjo za	sprejem v	njeno članstvo
in	za	odobritev,	da se smo	vpisati v	sodni zadružni
register. Prošnji mora zadruga priložiti:
1. zadružna pravila v treh izvodih, ki jih podpišeta predsednik in zapisnikar ustanovne glavne skupščine in jih overovijo trije skupščinski overovitelji.
2. spisek zadružnikov v treh izvodih z označbo podpisanega števila deležev in vplačanih vsot.
3. skupščinski zapisnik o sprejemu pravil, ustanovitvi zadruge in izvolitvi upravnega in nadzornega odbora v dveh izvodih.
4. podpise članov upravnega odbora, overovljene po pristojnem občinskem ali političnem (policijskem) ali sodnem oblaštvu ali javnem notarju, v dveh izvodih.
5. pristopno izjavo, s katero stopa v članstvo banovinske zadruge.
Ko sprejme banovinska zadruga novo osnovano krajevno zadrugo v svoje članstvo, pošlje prošnjo za registracijo z vsemi prilogami in s svojim odlokom o sprejemu dotične krajevne zadruge v članstvo pristojnemu sodišču zaradi njenega vpisa v sodni zadružni register.
Ko prejme sodišče to prijavo s prilogami, overovi prepis pravil, postavi nanje potrdilo, da so vpisana v sodni zadružni register, in jih vrne banovinski zadrugi.
Odredbe tega člena veljajo tudi za banovinske zadruge, le da se nova banovinska zadruga ne more ustanoviti brez predhodne odobritve Zeinaljskega saveza tadrug za kmetijski kredit.
Clen 9.
0 sprejemu krajevne zadruge v članstvo banovinske zadruge more izdati ta zadruga odločbo šele po izteku meseca dni od dne, ko se je pri njej vložila prijava. Banovinska zadruga vpiše krajevno zadrugo v svoj za-družniški spisek, ko prejme odlok o njeni registraciji pri sodišču.
Po potrditvi pravil objavi sodišče v »Službenih no-vinali« ali v službenem listu dotične banovine, da je zadruga vpisana v sodni zadružni register.
V tej objavi je treba navesti:
1.	dan, ko so zadružniki podpisali pravila;
2 firmo in sedež zadruge;
8.	predmet podjetja;
4. vrsto jamstva zadružnikov za obveznosti zadruge;
5. imena in stanovališče članov upravnega odbora;
6. kako se bodo objavljali sklepi zadruge;
7. zaporedno številko, pod katero je zadruga vpisana v sodni zadružni register.
Clen 10.
Zadruga obstoji pravno, ko se vpiše pri pristojnem sodišču v sodni zadružni register, in sme odslej vršiti vse imovinsko-pravne posle, t. j. sme pridobivati in od-svajati imovinske pravice.
Clen 11.
Kdorkoli želi vstopiti po potrditvi pravil v zadrugo kot član, mora zaprositi za sprejem v članstvo.
Ce se sprejme v zadrugo, mora predložiti zadrugi pristopno izjavo, potrjeno po pristojnem političnem (policijskem) ali sodnem oblastvu ali javnem notarju, da so mu zadružna pravila znana in da prevzema jamstvo po njih. V zadrugo sprejeta oseba postane zadružnik tistega dne, ko preda zadrugi tako izjavo.
Zadruga mora voditi spisek svojih zadružnikov.
Clen 12.
V pravilih se ne smejo vršiti izpremembe, ki bi nasprotovale členu 7. 'zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932. Druge izpremembe pravil bodisi krajevnih bodisi banovinskih zadrug se morajo prijaviti, ko jih po predhodnem zaslišanju pristojne banovinske zadruge odobri Savez zadrug za kmetijski kredit, sodišču zaradi vpisa v sodni zadružni register.
Tej prijavi se morajo priložiti dva prepisa skupščinskega sklepa o izpremembah in dopolnitvah pravil in odobrilo po predhodnem odstavku.
Ko sodišče to prijavo prejme, overovi en prepis sklepa o izpremembah in dopolnitvah pravil, potrdi na njem, da so izpremembe in dopolnitve vpisane v sodni zadružni register, in ga vrne zadrugi. Drugi prepis sklepa o izpremembah in odobritvah pravil ostane pri sodišču.
Sodišče objavi te izpremembe in dopolnitve v »Službenih novinah« ali v službenem listu dotične banovine.
Noben sklep o izpremembah in dopolnitvah pravil nima pravne vrednosti, če se te ne vpišejo prej v sodni zadružni register.
1
II.	Krajevne zadruge za kmetijski kredit.
Clen 13.
Krajevno zadrugo lahko ustanovi najmanj 20 kmetov.
V krajevno zadrugo se smejo vpisali za člane tudi kmetijske združbe, ki se bavijo z nabavo kmetijskih proizvodnih sredstev kakor tudi s skupno proizvodnjo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov.
Za kmetijska proizvodna sredstva se smatrajo vsa tista orodja in tvarine, ki služijo za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje: priprave, stroji, orodje za obdelovanje zemlje, za zdravljenje rastlin in živali, za spravljanje posevkov (košnjo in žetev) in obiranje sadja, za čiščenje, izboljšanje, sortiranje in razredovanje kmetijskih proizvodov, tvarine za ojačanje zemlje in povečanje njene plodnosti (gnojila), tvarine za ubranitev in zdravljenje rastlin in živali od bolezni in škodljivcev itd.
Člen 14.
Naloga krajevnih zadrug je:
1. dajati članom zadružnikom kratkoročna in srednjeročna posojila za razvoj, izboljšanje in pocenitev kmetijske proizvodnje;
2. odobravati kredite članom za finansiranje poslov, ki so v zvezi z nabavami kmetijskih proizvodnih sredstev kakor tudi s skupno proizvodnjo, hrambo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov;
3. sprejemati hranilne vloge od članov kakor tudi od nečlanov;
4. nadzirati uporabo danih posojil in kreditov.
Natančnejše odredbe o dajanju kreditov, o poslovanju
z vlogami kakor tudi o sestavljanju letnega in mesečnih računov predpišejo krajevne zadruge s svojimi pravili, odnosno s poslovnikom.
Člen 15.
Če se pokaže na zadružnem ozemlju že obstoječe krajevne zadruge, ki obseza dve ali več občin, potreba po izločitvi iz stare in ustanovitvi nove krajevne zadruge, se mora dobiti o tem predhodna odobritev od banovinske zadruge za kmetijski kredit.
Zapisnik skupščine, ki je sklenila izločitev in ustanovitev nove zadruge, je sestaviti v dveh izvodih; enega dobi stara zadruga, drugega pa ustanovitelji nove zadruge.
Zoper rešitev banovinske zadruge se sme pritožiti nezadovoljna stranka na Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit, čigar odločba je dokončna.
Če se pa ta odobritev dobi, mora stara krajevna zadruga spraviti svoja pravila v sklad s tako izvršeno teritorialno izpremembo.
Novo ustanovljena zadruga se kot taka lahko registrira pri sodišču po dobljeni odobritvi banovinske zadruge šele, ko prijavi glede na zmanjšano ozemlje stara zadruga izpremembo pravil pristojnemu sodišču; ta prijava se mora izvršiti najkesneje v treh mesecih.
Po vpisu v register pri sodišču se prijavi novo ustanovljena zadruga pri banovinski zadrugi za sprejem v članstvo in sme, ko jo ta v članstvo sprejme, začeti svoje poslovanje šele, ko prevzame od prejšnje zadruge in prenese nase vse obveznosti, ki so jih dotlej imeli zadružniki, ki ustanavljajo novo krajevno zadrugo.
Člen 16.
Če se hočeta dve krajevni zadrugi za kmetijski kredit spojiti v eno zadrugo, se mora dobiti o tem predhodna odobritev banovinske zadruge za kmetijski kredit.
V ta namen morata skupščini zadrug, ki se spajata, »prejeti sklep, iz katerega se d& točno razvideti, s kakšnimi pogoji se naj to spajanje izvrši.
Zapisnik skupščine zadrug s sklepom o spojitvi je predložiti banovinski zadrugi v odobritev.
Če banovinska zadruga spojitve ne odobri, se sme nezadovoljna stranka pritožiti na Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit, čigar odločba je dokončna.
Čo se pa dobi ta odobritev, mora spraviti novo ustanovljena zadruga svoja pravila v sklad z izvršenimi izpremembami in predložiti svoja pravila pristojnemu ||od4šču zaradi vpisa v sodni zadružni register. Ko se vpišejo pravila novo ustanovljene zadruge v sodni zadružni register, izbriše pristojno sodišče obe prej obstoječi zadrugi, ki sta se spojili, iz registra.
Novo ustanovljena zadruga sme začeti poslovati Sele, ko prevzame od obeh prejšnjih krajevnih zadrug vse njune obveznosti in vso njuno imovino.
Člani spojenih zadrug postanejo člani novo ustanovljene zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi po pravilih te zadruge.
Likvidacija prestalih zadrug se ne izvrši.
Člen 17.
Obstoječe kreditne organizacije kmetovalcev: >zem-ljoradničke kreditne zadruge«, »seoske blagajne«, »vere-sijske udruge«, >seljačke kreditne kooperativne organizacije« (kmetiške kreditne zadruge ali hranilnice in posojilnice) itd., ki so zasnovane na deležih (ne pa na delnicah), ne smejo biti članice ne krajevnih ne banovinskih zadrug. Te organizacije pa se smejo po sklepu svojih skupščin pretvoriti v krajevne zadruge in se koristiti s kmetijskimi krediti; vendar se morajo v tem primeru prilagoditi zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenemu v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., in temu pravilniku.
Vsekakor morajo Člani tako ustanovljene krajevne zadruge podpisati in vplačati deleže, kakor, je določeno s členom 6. tega pravilnika.
Če se žele pretvoriti take organizacije v krajevno zadrugo, se morajo prijaviti pri pristojni banovinski zadrugi zaradi predhodne odobritve.
Zaradi oprave likvidacije morajo sestaviti take organizacije bilanco, iz katere se dajo pregledno videti njih imovina in dolgovi.
V vsakem primeru pa morajo likvidirati svoja imo-vinska razmerja proti osrednji ustanovi, katere članice so dotlej bile.
Likvidacija ostalih obveznosti se lahko izvrši tako, da se prenesejo preostala aktiva in pasiva na novo ustanovljeno krajevno zadrugo ali pa da se imovina vnovči in obveznosti izplačajo, presežek imovine pa, ki preostane, prenese na novo ustanovljeno zadrugo.
Če imovina za poravnavo teh obveznosti ne zadošča, mora zadruga predhodno najti pokritje za ta manjek.
Člen 18.
Zadruga si mora prizadevati, da poravnava svoje potrebe v denarju prvenstveno iz svojih lastnih virov in hranilnih vlog.
Zato mora zadruga pri svojih zadružnikih skušati vzbuditi in gojiti smisel za varčevanje.
Zadruga mora ustanoviti stalno hranilno vlaganje kot obvezno za vse zadružnike in delovati na to, da se uvede navadno in dečje hranilno vlaganje.
Obresti, ki jih plačuje zadruga na njej poverjeni denar, morajo biti manjše od obresti, ki jih računi svojim članom za posojila.
Člen 19.
Vsaka krajevna zadruga za kmetijski kredit mora dovoliti pregled (revizijo) svojega celoletnega poslovanja in delovanja revizorju pristojne banovinske zadruge, odnosno Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit.
Pregled vsake krajevne zadruge se mora po možnosti izvršiti vsaj enkrat na leto.
Člen 20.
Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi tajnik-blagajnik krajevne zadruge morajo dajati revizorju
resnične, točne in popolne podatke in pojasnila'o vsem, česar je treba, da se izvrši pregled (revizija) pravilno. Med revizijo sme sklicati revizor sejo upravnega in nadzornega odbora, posebej ali skupno, da se kar najbolje pouči o stanju in poslovanju v zadrugi.
Clen 21.
Revizor mora sestaviti o vsakem pregledu poročilo v dveh izvodih; v poročilu mora navesti pripombe glede delovanja in poslovanja zadruge, zlasti pa, ali je storila zadruga kakšna dejanja zoper zakon o kmetijskem kreditu, zoper ta pravilnik ali zoper svoja pravila, ali vodi reden spisek zadružnikov kakor tudi, ali se je ravnala zadruga po pripombah prej izvršenega pregleda.
En izvod tega poročila izroči revizor proti potrdilu predsedniku upravnega odbora dotične zadruge, ki ga mora predložiti prvi prihodnji seji nadzornega odbora; drugi izvod pa je izročiti obenem s tem potrdilom pristojni banovinski zadrugi za kmetijski kredit.
Banovinska zadruga mora zahtevati od dotične krajevne zadruge, naj postopa v roku, ki ga ji odredi, po pripombah, l^i so navedene v revizorjevem poročilu.
Če banovinska zadruga spozna, da nasprotuje poslovanje v kakšni zadrugi zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenemu v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., mora vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
Upravni odbor dotične krajevne zadruge postavi na dnevni red prve prihodnje skupščine čitanje revizorskega poročila in odločbo banovinske zadruge ter svoje predloge, kako naj se ustreže tistim pripombam, ki jih sam ni mogel izvršiti v mejah svoje pristojnosti.
Čitanje poročila in odločbe se mora opraviti na skupščini pred glasovanjem o odobritvi letnih končnih računov, o razrešnici in o volitvi članov upravnega in nadzornega odbora.
Če skupščina z večino glasov predlogov upravnega odbora ne odobri ali če ne postopa zadruga po odločbi banovinske zadruge za kmetijski kredit, sme banovinska zadruga skladno s členom 10. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra
1932.,	razrešiti od dolžnosti člane upravnega in nadzornega odbora in tajnika-blagajnika, in na njih mesto postaviti druge člane upravnega in nadzornega odbora in drugega tajnika-blagajnika, ki vrše svoje dolžnosti do prihodnje skupščine.
Razrešeni člani upravnega in nadzornega odbora in razrešeni tajnik-blagajnik se smejo pritožiti zoper odločbo banovinske zadruge na Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit v 15 dneh; ta izda dokončno odločbo.
Člen 22.
Stroške pregleda krajevnih zadrug za kmetijski kredit trpi pristojna banovinska zadruga, razen če krajevna zadruga sama revizijo zahteva.
Člen 23.
Poslovno leto zadruge se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra vsakega leta Za zadruge, ki se ustanove v prvem polletju, se začne poslovanje za prvo leto z dnem, ko se pri pristojnem sodišču pravila potrde in vpišejo v sodni register, pa do dne 31 decembra Istega leta. Če se ustanove zadruge v drugem pol-
letju, se izkaže poslovanje do konca leta v letnem računu naslednjega leta.
Ob koncu vsakega leta mora sestaviti zadruga letni račun po določbah svojih pravil in poslovnika in navodilih banovinske zadruge in njenih revizorjev.
Krajevna zadruga mora imeti svojo redno letno glavno skupščino najkesneje do dne 31. marca vsakega leta.
Člen 24.
Rezervni sklad služi za to, da se pokrivajo iz njega izgube, ki jih ima zadruga pri poslu, ki je bil pravilno započet in izvršen, a se je končal z izgubo.
Zadružniki nimajo osebne pravice do tega sklada niti ne morejo zahtevati, naj se sklad razdeli, če zadruga prestane.
Če zadruga prestane, se izroči njen rezervni sklad, odnosno njena imovina banovinski zadrugi v hrambo. Če se ustanovi na istem zadružnem ozemlju nova krajevna zadruga in postane članica banovinske zadruge, mora ta prenesti nanjo rezervni sklad, odnosno imovino stare krajevne zadruge.
Če rezervni sklad ne zadošča, da se pokrije izguba, ki jo ima zadruga pri poslu, ki se je pravilno započel in izvršil, a se je končal z izgubo, morajo nadomestiti manjek vsi zadružniki solidarno s posebnimi vplačili po sklepu skupščine.
Člen 25.
Vsako leto morajo poslati krajevne zadruge banovinski zadrugi te-le podatke:
1. pregled svojega poslovanja iz predhodnega leta s končnimi letnimi računi in vsemi potrebnimi prilogami, ki jih je skupščina odobrila;
2. prepis zapisnika o svojih skupščinah.
III.	Banovinske zadruge za kmetijski kredit.
Člen 26.
Naloga banovinske zadruge je:
1. propagirati in podpirati ustanovitev novih krajevnih zadrug za kmetijski kredit in vzdrževati enotnost v njih delovanju in poslovanju;
2. razporejati vsote, ki jih jim država, banovina ali Savez zadrug za kmetijski kredit d& na razpolago ali dodeli za podeljevanje kreditov;
3. sprejemati hranilne vloge, ki jih jim poverijo krajevne zadruge ali druge osebe in naprave;
i 4. podeljevati kredite svojim članicam krajevnim zadrugam za njih kreditno poslovanje, dajati dolgoročna hipotečna posojila članom svojih krajevnih zadrug proti jamstvu teh zadrug, podeljevati kredite centralnim kmetijskim združbam (zvezam kmetijskih zadrug, kmetijskim družbam, zvezam agrarnih zajednic in podobnim ustanovam) za finansiranje poslov, ki so v zvezi z nabavljanjem proizvodnih kmetijskih sredstev kakor tudi s skupno proizvodnjo, hrambo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov;
5. vršiti pregled poslovanja (revizijo) pri krajevnih zadrugah za kmetijski kredit kakor tudi voditi nadzorstvo nad vsemi ustanovami, ki dobivajo preko njih kredite po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932.
Podrobnejše odredbe o dajanju kreditov, o poslovanju z vlogami kakor tudi o sestavljanju letnega in mesečnih računov predpišeio banovinske zadruge s svojimi pravili, odnosno s poslovnikom.
Člen 27.
Članica banovinske zadruge za kmetijski kredit lahko postane:
1. vsaka krajevna zadruga, ki podpiše vsaj en delež;
2. vsaka osrednja kmetijska združba, ki podpiše enega ali več deležev.
Med osrednje kmetijske združbe se štejejo: zveze zemljoradniških zadrug in agrarnih zajednic, kmetijske družbe in druge kmetijske organizacije, ki so jim namen skupno nabavljanje sredstev in orodja za kmetijsko proizvodnjo ali proizvodnja, hramba, predelava in prodaja kmetijskih proizvodov ali razne vrste kmetijskih zavarovanj in ki imajo v svoji zvezi najmanj 20 članic (zadrug, podružnic itd.).
Če ima kakšna osrednja kmetijska združba manj ko 20, toda več ko 10 članic, odloči o njenem sprejemu v članstvo banovinske zadruge po zaslišanju banovinske zadruge Savez zadrug za kmetijski kredit.
Banovinske zadruge za kmetijski kredit smejo sprejeti v svoje članstvo samo tiste krajevne zadruge, odnosno kmetijske združbe, ki imajo svoj sedež na njenem ozemlju.
Člen 28.
Če hoče stopiti kakšna osrednja kmetijska združba v članstvo banovinske zadruge, se mora obrniti s pismeno prošnjo do upravnega odbora banovinske zadruge.
1. Osrednja kmetijska združba mora priložiti prošnji:
a) po en izvod svojih pravil in poslovnika s poslednjo letno bilanco in mesečnim računom;
b) pri kooperativnih združbah sodno potrdilo o vpisu članov uprave v sodni register, za ostale združbe pa spisek članov upravnega in nadzornega odbora z njih naslovi in poklicem;
2. spisek zadrug, podružnic, zajednic z označbo števila članov v njih in izpiskom — pregledom njih imo-vlne in dolga.
3. sklep skupščine o vstopu v Članstvo banovinske zadruge.
Če upravni odbor banovinske zadruge prošnjo kmetijske združbe odbije, se ta lahko pritoži v mesecu dni na Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit, ki izda dokončno odločbo.
Člen 21
Če se naj ustanovi v območju ene banovinske zadruge, ki obseza več banovin, kakšna nova banovinska zadruga po členu 25. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., odloči o tem Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit.
Ko se odobritev dobi, mora spraviti stara banovinska zadruga svoja pravila v sklad s tako izvršeno teritorialno izpremembo.
Zapisnik o skupščini pooblaščencev krajevnih zadrug, ki jo skliče Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit in ki je izdala odločbo o izločitvi in ustanovitvi nove banovinske zadruge, je voditi v dveh izvodih; enega teh dobi banovinska zadruga, drugega pa ustanovitelji nove zadruge.
Novo ustanovljena banovinska zadruga se sme registrirati kot taka pri sodišču šele, ko prijavi glede na zmaniSano ozemlip stara zadruga pristojnemu sodišču izpremembo pravil.
Po vpisu v register pri sodišču sme začeti novo ustanovljena zadruga poslovati šele, ko prevzame od prejšnje zadruge in prenese nase vse obveznosti, ki so jih imeli dotlej zadružniki, ki ustanavljajo novo banovinsko zadrugo.
Sedež novo ustanovljene banovinske zadruge mora biti na sedežu kraljevske banske uprave.
Člen 30.
Posle banovinske zadruge vodi upravnik po navodilih upravnega odbora.
Upravnika voli upravni odbor in ga nadzira pri poslovanju.
Upravnik mora biti oseba, ki je dovršila najmanj srednjo strokovno ali srednjo šolo in ima poleg tega najmahj petletno zadružno ali bančno prakso ali državno službo. Za dosedanje direktorje oblastnih zadrug, ki so se zatekli na teh položajih, ti predpisi niso obvezni.
Odločbe upravnega odbora banovinskih zadrug o izvolitvi kakor tudi o razrešitvi upravnika pregleduje in potrjuje Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit, čigar odločba je dokončna.
Ostalo službeno osebje zadruge (knjigovodjo, revizorja, blagajnika itd.) postavlja upravni odbor na upravnikov predlog.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit predpiše z uredbo vse pravice in dolžnosti upravnikove in službenega osebja kakor tudi, kako se to postavlja in kako se odpušča.
Člen 31.
Samoupravne in druge naprave smejo predpisati za vsote, ki jih določijo v svojih proračunih banovinskim zadrugam za okrepitev virov, iz katerih bi se podeljeval kmetijski kredit, pogoje, po katerih dajo denar banovinski zadrugi, in označiti namen uporabe, ki sme biti samo podpiranje ali pocenitev kmetijskega kredita.
Take vsote prejmejo banovinske zadruge po odločbi svojega upravnega odbora in se ne smejo uporabiti za drug namen ali ob drugih pogojih, nego je do-tična ustanova predpisala.
Člen 32.
Odredbe člena 23., prvega in drugega odstavka, veljajo tudi za banovinske zadruge. Banovinska zadruga mora imeti svojo redno letno skupščino najkesneje do dne 30. aprila vsakega leta.
Od ostvarjenega čistega dohodka vloži zadruga tri četrtine v svoj rezervni sklad, poslednjo četrtino pa vloži v poseben sklad za vzdrževanje šol in tečajev, za izobražanje osebja krajevnih zadrug, za populariziranje kmetijskega kredita in za pospeševanje kmetijstva.
Člen 33.
Rezervni sklad služi za to, da se pokrivajo iz njega izgube, ki jih ima zadruga pri poslu, ki se je pravilno započel, a se je končal z izgubo.
Zadružniki nimajo pravice do rezervnega sklada niti ne morejo zahtevati, naj se ta razdeli, če zadruga prestane.
Odredbe člena 24., tretjega in četrtega odstavka, tega pravilnika veljajo tudi za banovinske zadruge; le da se ob prestanku banovinske zadruge izroči njen re-
servni sklad, odnosno njena imovina Zemaljskemu save-eu zadrug za kmetijski kredit.
Clen 34.
Vsako leto morajo poslati banovinske zadruge Ze-maljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit te-le podatke:
1. pregled svojega poslovanja v predhodnem letu s končnim letnim računom obenem z vsemi potrebnimi prilogami, ki jih je skupščina odobrila;
2. prepis zapisnika o skupščinah, ki so jih banovinske zadruge v minulem letu imele.
IV.	Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit.
Clen 35.
Naloga Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit je:
1. upravljati vsote, ki mu jih država dd na razpolago ali dodeli za podeljevanje kreditov, in porazdelje-
, vati te vsote samo banovinskim zadrugam za kmetijski kredit;
2. delovati za širjenje zadružne misli, propagirati zadružništvo zaradi krepitve in povzdige kmetijstva in kmetovalcev in vzpodbujati k ustanavljanju zadrug za kmetijski kredit ter pripravljati strokovno osebje zanje s predavanji, tečaji, zadružnimi šolami, listi, knjigami itd.;
3. vzdrževati enotnost v delovanju in poslovanju zadrug za kmetijski kredit, v kateri namen predpiše enotne knjige tako za banovinske kakor tudi za krajevne zadruge, ter zbirati in objavljati statistiko kreditnega zadružništva, združenega v Savezu;
4. izvrševati pregled poslovanja (revizijo) pri banovinskih zadrugah za kmetijski kredit in po potrebi tudi pregled poslovanja pri krajevnih zadrugah (super-revi-zijo) kakor tudi voditi nadzorstvo nad vsemi krajevnimi in banovinskimi zadrugami za kmetijski kredit;
5. skrbeti za pravilno uporabo zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., kakor tudi zastopati, ščititi in pospeševati koristi tega zadružništva.
%
Clen 36.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit je zadružna ustanova z omejeno zavezo in se mora kot takšna ustanoviti na deležih, katerih višina ne sme biti manjša od 10.000 dinarjev. Vsaka banovinska zadruga mora podpisati najmanj en delež za vsako začeto stolico svojih članic.
Savez mora imeti svoja pravila, v katerih so natančneje odrejene njegove naloge in način njih ostvaritve kakor tudi njegov notranji ustroj.
Odredba člena 7., točk 1. do 12., zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., veljajo tudi za Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit.
Pravila Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, ki jih potrdi minister za poljedelstvo, se morajo vpisati v sodni zadružni register.
Clen 37.
Člani Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit smejo biti samo banovinske zadruge, ki podpišejo
najmanj en delež za vsako začeto stotioo svojih članic, in častni člani, ki jih izvoli njegova skupščina.
Clen 38.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit vodi upravni odbor najmanj sedmih članov, ki jih izvoli njegova skupščina zd tri leta, toda tako, da je vsaka banovinska zadruga po možnosti enako zastopana. Stari člani upravnega odbora smejo biti vnovič izvoljeni.
Upravni odbor voli izmed sebe predsednika in dva podpredsednika.
Savez sme imeti tudi svoj izvrševalni odbor, v katerega spadata poleg predsednika najmanj dva člana, ki ju izvoli upravni odbor izmed sebe; ti morajo po možnosti živeli v Beogradu ali v njegovi bližnji okolici.
Clen 39.
Nadzor nad posli Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit vodi nadzorni odbor najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina za tri leta. Stari člani nadzornega odbora se smejo ponovno izvoliti.
Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika.
Clen 40.
Skupščino Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit sestavljajo vsi člani upravnega odbora banovinskih zadrug in častni člani Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit.
Pravico glasovanja imajo samo predstavniki banovinskih zadrug in tisti častni člani, ki so člani upravnega odbora Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit.
Clen 41.
Posle Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit vodi upravnik, ki ga voli upravni odbor. Za upravnika sme biti izvoljen, kdor je dovršil fakulteto kmetijskih, pravnih ali ekonomsko-finančnih naukov ali visqk° kmetijsko šolo v državi ali v inozemstvu, ki korenito pozna ustroj zadružništva in se je posebno odlikoval pri tem poslu ali pa ima prakso iz organizacije in vo-ditve kmetijskih ustanov in podjetij.
Upravnik Zemaljskega saveza ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit
Revizorje in ostalo potrebno osebje izbira in predlaga upravnik, potrjuje pa upravni odbor Zemaljskega saveza. Upravni odbor Saveza je dolžan predpisati z uredbo, ki jo mora odobriti njegova skupščina, vse pravice in dolžnosti upravnikove in službenega osebja ter način njih postavljanja in odpuščanja.
Clen 42.
Vsaka banovinska zadruga mora dopustiti revizorju Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit pregled (revizijo) svojega poslovanja, knjig, dopisovanja, blagajne, vrednostnih papirjev in vseh ostalih listin in vrednosti, katere upravlja, s katerimi razpolaga ali jih ima.
Pregled poslovanja vsake banovinske zadrug® 80 mora izvršili vsaj enkrat na leto.
Clen 43.
Odredbe člena 20. tega pravilnika veljajo za banovinsko zadruge za kmetijski kredit, le da se nadomest®
besede: »tajnik-blagajnik krajevne zadruge« z besedami: »upravnik banovinske zadruge«.
Člen 44.
Odredbe člena 21., prvega odstavka, tega pravilnika, veljajo tudi za banovinske zadruge za kmetijski kredit, le da vrši revizor Zemaljskega saveza pregled banovinske zadruge.
En izvod poročila o izvršenem pregledu banovinske zadruge izroči revizor proti potrdilu predsedniku upravnega odbora dotične zadruge, ki ga mora predložiti prvi prihodnji seji nadzornega odbora; drugi izvod s tem potrdilom vred pa izroči Zeinaljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit mora zahtevati od dotične banovinske zadruge, da postopa v roku, ki ga ji odredi, po pripombah, ki so obsežene v revizorjevem poročilu.
Če Zemaljski savez spozna, da je nasprotovalo poslovanje v kakšni banovinski zadrugi zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenemu v sklad z uredbo z dne
21.	decembra 1932., vloži tožbo pri sodišču.
Člen 45.
Upravni odbor banovinske zadruge postavi na dnevni red prve prihodnje skupščine čitanje revizorskega poročila, odločbe Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, poročila o tem, kar je upravni odbor po po-krenjenih vprašanjih v svojem področju odredil, in svojih predlogov, kako je ustreči tistim pripombam, ki jih sam v mejah svoje pristojnosti ni mogel izvršiti.
Čitanje poročila, odločbe in predlogov se mora opraviti na skupščini pred glasovanjem o odobritvi letnih končnih računov, o razrešnici in izvolitvi članov upravnega in nadzornega odbora.
Če skupščina predlogov upravnega odbora ne odobri ali če banovinska zadruga ne postopa po odločbi Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, sme ta z odločbo svojega upravnega odbora razrešiti člane upravnega in nadzornega odbora dolžnosti in postaviti na njih mesto druge Člane upravnega in nadzornega odbora, ki vrše svoje dolžnosti do prihodnje skupščine.
Razrešeni člani upravnega in nadzornega odbora se smejo pritožiti v 15 dneh na ministra za poljedelstvo, ki izda dokončno odločbo.
Stroške pregleda banovinskih zadrug trpi Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit.
Člen 46.
Razen pregleda poslovanja pri banovinskih zadrugah sme vršiti Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit tudi pregled poslovanja pri krajevnih zadrugah za kmetijski kredit, kadarkoli spozna to za potrebno. Vsekakor vrše revizorji Saveza pregled pri tistih krajevnih zadrugah, katerih predstavniki so člani upravnega in nadzornega odbora banovinskih zadrug.
Člen 47.
Iz vsot, ki jih dobiva preko ministrstva za poljedelstvo kot dotacijo iz dividende na delnice Privilegirane a8rarne banke, in to iz tistega dela, ki je namenjen za Podeljevanje kreditov, ustanovi Zemaljski savez zadrug 18 kmetijski kredit >fond za podpiranje zadružništva in
zniževanje obrestne mere«. Iz tega fonda podeljuje Zemaljski savez posebne kredite samo banovinskim zadrugam za kmetijski kredit po pravilniku, ki ga predpiše upravni odbor Zemaljskega saveza in potrdi minister za poljedelstvo.
Če se dodelijo Zemaljskemu savezu poleg navedene dotacije, omenjene v predhodnem odstavku tega člena, tudi še druge vsote od države, jih podeljuje po pogojih, po katerih so bile njemu dane, toda samo preko banovinskih zadrug za kmetijski kredit.
Člen 48.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit prevzame nadaljnje poslovanje >Središne zemaljske pozajmi-onice« in izvede reorganizacijo »veresijskih udrug« po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem y sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932.
Iz sklada »Središne zemaljske pozajmionice«, ki jo prevzame od Privilegirane agrarne banke, ustanovi Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit poseben fond, ki se ukorišča za izvajanje zgoraj omenjenih nalog.
Ko izvrši Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit likvidacijo »Središne zemaljske pozajmionice«, vloži neporabljeno vsoto iz tega fonda v svoj fond za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere.
Člen 49.
Upravni odbor Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit določi vsako leto najdalj do konca meseca novembra svoj proračun dohodkov in razhodkov za prihodnje leto in ga predloži ministru za poljedelstvo v. odobritev.
S svojim proračunom predloži Zemaljski savez tudi proračune banovinskih zadrug za kmetijski kredit s poročilom o odrejeni podpori za vzdrževanje teh zadrug iz tistega dela zneska dividende na delnice države ali razredne loterije, ki je za ta namen določen s pravilnikom o uporabljanju fonda za podpiranje zadružništva št. 77.726/V z dne 21. decembra 1932.*
Člen 50.
Poslovno leto Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit se začne dne 1. januarja in konča dne 31. decembra vsakega leta.
Konec leta mora sestaviti Savez svoj letni račun.
Čisti dohodek, ki se ostvari med letom, se mora uporabiti takole: četrtino vloži Zemaljski savez v svoj rezervni sklad, tri četrtine pa vloži v posebni fond, ki se sme uporabljati za vzdrževanje zadružnih šol ali za popularizacijo kmetijskega kredita ali za pospeševanje kmetijstva.
Rezervni sklad Zemaljskega saveza zadruga za kmetijski kredit, ki se ne sme razdeliti, služi za to, da pokrije Savez iz njega izgube, ki jih ima pri poslu, ki se je pravilno započel in izvršil, a se je končal z izgubo.
Člen 51.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. marca 1933.; št. 17.010/V.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r.
* »Službeni Ust« it, 111/15 iz 1. 1938.
Banove uredbe.
261.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 3152/1.
Občina Gotovlje, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50'—,
c)	od	100	1	piva Din	25’—,
Č)	od	lil	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
f) od prašičev Din 15'—,
g) od drobnice Din 5—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. maja 1933.
II.	No. 4094/2.
Občina Radohova vas, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 25’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. maja 1933.
262.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 61 z dne 17. marca 1933. (Dopolnitev.)
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
3.	marca 1933. je bil na predlog g. ministra za prosveto odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Vrabl Niko, višji ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
25.	februarja 1933. je bil na predlog g. ministra za prosveto odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Gaspari Maksim, akademski slikar v Ljubljani.
Številka 77 z dne 5. aprila 1933.
Z odlokom ministra za prosveto z dne 28. februarja 1933., O. n. štev. 6579, je bila upokojena na podstavi § 104., t. 4., in 106., odst. 2., zakona o uradnikih z dnem
26. aprila 1932. Dereani Olga, učiteljica v Mariboru in uradnik VIII. položajne skupine.
Številka 78 z dne 6. aprila 1933.
Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne
11.	marca 1933., štev. 5244, je napredovala pri direkciji šum v Ljubljani za pomožnega tehničnega manipulanta IX. položajne skupine Černivec Angela, arhivski uradnik X. položajne skupine pri isti direkciji.
Številka 81 z dne 10. aprila 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
9. marca 1933., štev. 23120/III., je bil upokojen Kuharič Lovro, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Ljutomeru.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
9. marca 1933., štev. 23119/III., je bil upokojen Tajnik Josip, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Kranju.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
22.	marca 1933., štev. 6363, je bil upokojen ing. Fasan Vladislav, šumarski višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje pri šumarskem odseku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne
5.	aprila 1933., štev. Kns 1059/33, na podstavi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah	tega zakona razširjanje	in prodajanje
knjige Gena R. Senečiča »Film naših dana«, satiričnega kinoromana o bogovih ljudi enega mesta iz leta 1933., ki je tiskana v Zagrebu.
Številka 82 z dne 11. aprila 1933.
Minister za promet je premestil z odlokom z dne
27. marca 1933. po potrebi službe v pošto in telegraf Poljčane Ljubiča Alojzija, p. t. manipulanta X. po* ložajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je na podstavi čl. 19. zakona o tisku prepovedalo z odlokom z dne 24. novembra 1932., štev. Kns 1017/33, prodajanje in razširjanje knjige Miroslava < Krleža »Hiljadu i jedna smrt«, novele, natisnjene v Zagrebu.
Številka 83 z dne 12. aprila 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. marca 1933., O. štev. 4813, je bil postavljen za ekonoma državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v VII. položajni skupini z mesečno plačo Din 910— in 9 položajno doklado Din 500'— Turk Alojz, ekonom iste bolnice v VIII. položajni skupini.
Številka 84 z dne 13. aprila 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. marca 1933. je bil odlikovan na predlog ministra za prosveto z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Gabrijelčič Franc, učitelj v Murski Soboti.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otm&r Mich&lek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 40. kosu IV. letnika z dne 17. maja 1933._____________
Razglasi kraljevske banske uprave
Vin. No. 3177/1.	1282-2-2
Razglas.
Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem je zaprosila za odobritev in uporabno dovoljenje za tvornioo kvasa v Laškem na Marijagraški oesti. Podrobnosti nameravane naprave so označene v načrtih in tehničnem poročilu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. •n 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst.
3.,	gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na ponedeljek dne 22 maja 1938. ob 10. uri
8 sestankom komisije na kraju samem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti Nameravane naprave razgrnjeni do dne-va komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodjii komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. maja 1933.
Po pooblastilu bana načelnik za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
'P 141/33-1	1311
Oklic.
Hočevar Jože, posestnik v Brezovici Št. 3 (Stopiče), je vložil zoper Drčarja Franceta, posestnika v Brezovici št. 4, tožbo radi 92 pezov — 1380 Din s pr.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 20. junija 1933 ob 8. uri 30 minut, aoba št. 24, pritličje.
Ker je bivališče Drčarja Franceta neznano, se mu postavlja za skrbnika Jarc Ivan, sodni pristav v pok. v Novem mestu.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. maja 1933.
O 25/33-4	1315
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Brinar Rudolf, tovarniški delavec v tovarni podpetnikov v Gračnioi pri Rimskih toplicah, je dne 3. marca 1933.
umrl. Vsi, ki imajo kake terjatve do zapuščine, se poživljajo, da jih napovejo in dokažejo pred tem sodiščem v sobi št. 3. ustno
dne 9. junija 1933. ob 10. uri, ali pa tega dne pismeno.
Upniki, ki svoje terjatve do tega dne ne bi ustno ali pismeno prijavili, niimar jo pravice do zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Laškem, odd. I., dne 10. maja 1933.
*
E Va 5207/32—9	1317
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 928.
Cenilna vrednost: Din 56.126.
Vrednost pritikline: Din 500-—.
Najmanjši ponudek: Din 28.942'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 29. aprila 1933.
*
E 53/33—7	1312
Dražbeni oklic.
Dne 17. junija 1933. dopoldne ob pol
11.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stražišče, vi. št. 507, obstoječa iz parcel št. 1160/3, hiša z drvarnico in vodnjakom, pare. št. 1160/2, vrt.
Cenilna vrednost: Din 38.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 25.667'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
»Sresko sodišče Kranj, dne 8. maja 1933.
*
E 100/33-8	1313
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija' 1933. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Barejci, vi. št. 61, 105 in 275.
Cenilna vrednost: Din 14.741'—.
Pritikline: ni.
Najmanjši ponudek: Din 9828'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Murska Sobota,
dne 13. maja 1933.
*
E 1083/32—20.	1302—2—1
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 194.
Cenilna vrednost: Din 996.600'—.
Vrednost pritikline: Din 6.327'—.
Najmanjši ponudek: Diin 668.618'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 12. maja 1933.
E 185/33-8.	1254
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara Loka, vi. št. 70.
Cenilna vrednost: Din 17.312'—.
Najmanjši ponudek: Din 11.542—.
Pritiklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, od.d. L, dne 5. maja 1933.
*
E IV 3955/32-12	1175
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Studenci, vlož. št- 191, 434.
Cenilna vrednost: Din 175.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 87.750'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 23. aprila 1933.
E 56/88—8.	1B08
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trebnje, vlož. št. 358.
Cenilna vrednost: Din 3.331-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.222—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 29. marca 1933.
*
E 331/33—4	1160
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrata, vi. št. 23.
Cenilna vrednost: Din 6.279-—.
Najmanjši ponudek: Din 4.186-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 22- aprila 1933.
*
E 60/33-13.	1279
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žabnica, vi. št. 166.
Cenilna vrednost: Din 31.296-—.
Najmanjši ponudek: Ddn 20.864-—.
Pritiklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 9. maja 1933.
*
E 156/33-10.	1276
Dražbeni oklic.
Dne 24. junija 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Pečka, vi. št. 168 in 176, obstoječe iz lesene koče št. 32, gospodarskega po-
slopja, goeda, njive in vinograda ter pritikline.
Cenilna vrednost: Din 15.297-45.
Vrednost pritikline: Din 1.035-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Slov. Bistrica,
dne 5. maja 1933.
$
E 1369/32—10.	-	1293
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1933. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobii št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš vi. št. 725,. 1004, 1111, 1054.
Cenilna vrednost: I. skupine dinarjev 177.650'—, II. skupine Din 14.870'—,
III.	skupine Din 5.352-—, IV. skupine Din 3.705-—, V. skupine Din 134.726"—.
Najmanjši ponudek: I. skupine dinarjev 118.433-34, II. skupine Din 9.913 34,
III.	skupine Din 3.568.—, IV. skupine 2.470-—, V. skupine Din 89.817-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasita sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 25. aprila 1933.
*
E 104/33—3	1187
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1933. dopoldne ob polenajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: pritlične hiše in parcele št. 395/7 travnika, zemljiška knjiga Dobračeva, vi. št. 380.
Cenilna vrednost: Din 22.000-—•
Najmanjši ponucfek: Din 14.700-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 29. aprila 1933.
*
F IV 1964/32—13.	1200
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lobnica, vi. št 21.
Cenilna vrednost: Din 557.026-95.
Vrednost pritikline: Din 1800-—.
Najmanjši ponudek: Din 371.351-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.«
dne 25. aprila 1933.
•g.
E IV 359/33.	1249
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1933. dopoldn0 ob devetih bo pri podpisanem sodi' šču dražba nepremičnin: zemljiška knji* ga Pobrežje, vi. št. 671, 637.
Cenilna vrednost: Din 47.998-—.
Vrednost pritikline: Din 140—.
Najmanjši ponudek: Din 23.999—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gleda nepremičnine v škodo zdražitelja, ki j® ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 24. aprila 1933.
*
E 380/33-6.	1248
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1933. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnini zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 304.
Cenilna vrednost: Din 104.020-—.
Najmanjši ponudek: Din 52.010—.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kamnik, dne 4. aprila 1933.
H*
E 99/33.	1250
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1933. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba zemljišč; zemljiška knjiga k. o. Polzela, vi. št. 380, k. o. Podvrh, vi. št. 138.
Cenilna vrednost: Din 9.048-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.032-—.
Dražilo se bo po posameznih parcelah, nato vsak vložek zase, končno oba vložka skupaj. Obvelja oni uspeh dražbe, ki bo ugodnejši.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 5. maja 1933.
•j*
E 22/33	5042
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1933 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zaleže, vi. št 63.
Cenilna vrednost: Din 65.898-65.
Vrednost pritikline: Din 6010'—.
Najmanjši ponudek: Din 43.938-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, .le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 1. maja 1933.
E 1021/32-21.	1306
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Vid, a) vi. št. 1 ter
b)	polovica vi. št. 4 in 194.
Cenilna vrednost: att a) Din 78.180-—, ad b) Din 109.774-85.
# Vrednost pritikline: Din 10.153-75, ki je zgoraj že všteta.
Najmanjši ponudek: ad a) 52.120-— dinarjev, ad b) Din 73.183-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marcnberg, dne 3. maja 1933.
E IV 2979/32-20.	1300
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajska vrata, Orešje, vi. št. 470, 469, 43, 73, 74.
Cenilna vrednost: Din 2,373.859-37.
Vrednost pritikline: Din 18.430-—.
Najmanjši ponudek: Din 1,397.313-14.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru IV.,
dne 29. aprila 1933.
E IV 584/33-8.	1299
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1933. dopoldne ob polenajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vlož. štev. 882.
Cenilna vrednost: Din 26.480-—.
Najmanjši ponudek: Din 13.240-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 4. maja 1933.
E 196/33—7	1174
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 634.
Cenilna vrednost: Din 272.220-—.
Vrednost pritikline: Din 152.750-—.
Najmanjši ponudek: Din 212.485-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori,
dne 28. aprila 1933.
Konkurzni razglasi
Sa 3/33—7.	1305
520.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Konzumna zadruga v Hrastniku r. z. z o. z., registrovana pod firmo Zadr. 211 z dne 11. septembra 1929.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 24. aprila 1933. in ki določa, da je prvenstvene terjatve in zahtevke, ki jih poravnava ne doseza, prvenstveno plačati v celoti, in sicer prvenstvene terjatve v kolikor so ugotovljene, v kolikor pa niso ugotovljene, se zneski sodno založe, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto svojih terjatev, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo v 10 dneh po pravnomočnosti potrditve poravnave. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. maja 1933.
*
Sa 1/33—57.	1290
521.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Povodna Franca, trgovca v Breznem, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 4. maja 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 316/prez/33.	1281	3—2
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika na kemičnem institutu.
Kandidat mora biti absolviran kemik-tehnik ali kemik-filozof. Ob enakih pogojih imajo gospodje, ki so se že udejstvovali na kakem univerzitetnem institutu, prednost.
Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v čl. 3. uradniškega zakona, in sicer originale ter po dva prepisa vsakega originala.
Kompetenti naj pošljejo prošnje rektoratu do dne 24. junija 1933.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 10. maja 1933.
*
Štev. 2360/33.	1247—3—3
Razpis.
Razpisuje se mesto zdravnika-pri-pravnika v drž. šolski polikliniki v Ljubljani.
Prosilci morajo izpolnjevati pogoje za sprejem v drž. službo in imeti dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž).
Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelek I. do 31. maja 1933.
Higienski zavod v Ljubljani, dne 8. maja 1933.
Štev. 5287/11.	1308
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na	dan	24.	maja t.	1.	ob 11.
uri dopoldne	nabavo	80	ms smrekovih
in borovih hlodov za žago.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 11. maja 1933.
*
Štev. 5284/11.	1307
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 21. junija 1933. ob
11.	uri dopoldne nabavo 1 elektromotorja s stikalom. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 12. maja 1933.
stev.
mo
Razpis.
Mesina elektrarna ljubi jamska raapi-»uijie dobavo: 300.000 izumov iz pergamentnega papirja po 100 komadov, p«r-forimnih in zlepljenih v en sveženj.
Oblika računov 35-5X15 om.
Ponudbe je vložiti do 27. maja t. 1.
pri podpisanem ravnateljstvu v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za račune«:.
Pojasnila in vzorci se dobe v pisarni knjigovodstva mestne elektrarne, Krekov trg 10/1, dnevno med 10. in 13. uro.
Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne,
dne 13. maja 1933.
*
Narodna banka 1272 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. maja 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.983,500.723.79 (— 1,107.587*04) Devize, ki niso v podlogi 27,437.798"58 <—j—13,329.900*61) Kovani novec v niklju 162,901.425’— <—17,208.96860) Posojila . . 2.327,230.673-20 (-15,789.697-03) Vrednostni papirji . .	15,451.200-—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.813,035.707-59 (-j-	261.286-41)
Začasni pred-jemi gl. drž.
'blagajni .	600.000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 68,081.369-60 Vrednosti ostalih fondov ...	7,034.914-72
Noprem.cni- 15wgaM7.6g(+	284.063-241
Razna aktiva 07,553.605-20 (+ 5,569.072.98)
7.162.847.805-20
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000*—
Rezervni
fond . . .	77,948.596-20	(+ o31.572'05)
Ostali fondi 9,687.781-71 (+	647-50)
Novčanice v
obtoku . . 4.517,123.265’- (+15,128.470--) Obveze na	'
poka* . .	925.079.844-09	(-15.270.403-34)
Obvoze z rokom . . . 1.271,191.124-25 (- 4,000.000'-) Razna pasiva 181,317.193-95 (-11,107.155-64)
7.162.347.805-20
Obtok In obveze . . . 5-442,203.109-09 Celotno kritje . . . 35"340/0 Kritje v zlatu . , . 32-38°/,,
Obrestna mera:
po eskomptu ,..»••>>» £14%
po lom bardu « i
Razne objave
1298
Vabilo na IX. redni občni zbor,
ki ga bo imela Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi, d. d. v Šoštanju
dne 30. majnika 1933. ob 15. uri v tvor-nični pisarni v Šoštanju. Dnevn-i red:
1. Citanje zapisnika VIII. občnega zbora z dne 23. majnika 1932.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1982.
3. Predložitev bilance z dne 31. decembra 1932.
4 Poročilo računskih preglednikov.
5.	Odobritev bilance za leto 1932. in sklepanje o kritju izgube.
0. Sklepanje o odpisu dubioznih terjatev.
7.	Izžrebanje in izvolitev upravnih svetnikov.
8 Imenovanje računskih preglednikov.
9.	Slučajnosti.
Po § 16. pravil se sme udeležiti delničar glasovanja, ako se izkaže vsaj šest dni pred občnim zborom, da je redno vpisan v delniški knjigi.
V Šoštanju, dne 12, maja 1933.
Upravni svet.
*
1319
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
delniška družba »Triglav«, tovarna hranil v šmarci, dne 31. maja 1933. ob devetih v Celju, v hotelu »Union«.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave in odobritev bilance za leto 1932.
2. Poročilo nadzorništva in podelitev absolutorija.
Pravico glasovanja na občnem zboru imajo le oni delničarji, ki založe vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic v družbeni pisarni.
V Šmarci, dne 10. maja 1933. Upravni svet.
*
1295
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani
vabi na svoj
VIII. redni letni občni zbor,
ki bo dne 25. junija 1933. ob 10. uri
dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika VII. rednega občnega zbora.
2. Poročilo predsedstva.
3. Poročilo tajništva o poslovanju in računskem zaključku za leto 1932. ter proračun za leto 1933.
4. Poročilo nadzorstva in sklepanje o razrešnici.
5. Volitev dveh članov načelstva.
6. Volitev treh članov nadzorstva.
7. Referat o potrebi organizatornega in gospodarskega dela v zadrugah.
8. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 1. junija 1933.
Načelstvo. — Nadzorstvo.
Opomba: Zadruge zastopajo dele* gati, ki imajo toliko glasov, kolikor deležev ima zadruga vplačanih pri Zvezi. Stroške za delegate nosi vsaka zadruga sama.
Za polovično vožnjo je zaprošeno, »legati naj si na odhodni postaji preskrbe vodeni žig in naj voznih listkov ne od* dajajo.
*	1303
Objava.
Izgubil sem izkaznico o zaprisegi za lovskega čuvaja št. 11401 z dne 3. septembra 1924. in legitimacijo za nošenje orožja št. 46 z dne 3. septembra 1924., izdani od sreskega načelstva v Kočevju na ime Auersperg Adolf v Glažuti in ju proglašam za neveljavni.
Glažuta, dne 13. maja 1933., pošta Dolenja vas pri Ribnici.
Auersperg Adolf s. r.
*
1314
Objava.
Izgubila sem izpričevalo III. razreda realne gimnazije pri Uršulinkah v Ljubljani na ime Vikta Battelino, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Battelino Vida s. r.
*
1304
Objava.
Izgubila sem odhoduo izpričevalo drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz leta 1921., izdano na ime: Olga Dular, rojena v Jurki vasi. Proglašam ga za neveljavno.
Dular Olga s. r
*
1309
Objava.
Izgubila sem izpričevalo III. razreda zasebne uršulinsko gimnazije v Ljubljani iz 1. 1931/32 na ime: Lenček Jožic«, rodom iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Lenček Jožica s. r.
* '
1294
Objava.
Izgubila sem izpričevalo IV. razreda mestnega dekliškega liceja v Ljublj«'nl za 1. 1911./1912. na ime Piščanec Elda, rodom iz Trsta,
Proglašam ga za neveljavno.
Piščanec Elda s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur ? Ljubljani; njen predstavnik: O. Michklek v Ljubljani