Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C I L J A - O K O L I C E IN 80STANJA Celje, sobota, 31. decembra 1953 LETO VI. — ŠT. 51/52 — CENA 10 DIN o. Uredništvo: Celje. Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-25« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celj.kf tiskarae. Cetrtletua naročnina 100, polletna 200, cel»- leto«! tOO din. Izhaja vsako soboto. PoStaiM plačana v gotoviai OB KONCU LETA Ako pogledamo rezultate naših skup- nih naporov v preteklem letu in pri- merjamo v kakšnih prilikah in pogojih smo jih dosegli, nam ni težko ugotoviti, da je bilo leto 1952 eno najplodnejših v naši povojni zgodovini. V prvi vrsti smo v preteklem letu v glavnem premagali preživele metode v delu daših političnih organizacij, po- sebno v pojmovanju članstva Zveze ko- munistov. Zaključki VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in IV. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so polagoma, toda vedno močneje vplivali na poglabljanje so- cialističnih odnosov in sproščenega raz- pravljanja članstva v političnih orga- nizacijah. Danes lahko trdimo, da so v veliki večini člani Zveze komunistov pričeli razumeti svojo vlogo aktivnega nosilca napredne politične delavnosti v političnih in družbenih organizacijah. Nedavne volitve so pokazale, da je So- cialistična zveza z aktivnim delom ko- munistov v njej dosegla takšno stopnjo svoje notranje utrditve in politične afirmacije, kakršnih ni imela nikoli do- slej. Volitve v republiško in zvezno skup- ščino so bile logičen zaključek gotove etape v razvoju socialističnih odnosov. Ti odnosi imajo pri nas svojo osnovo v družbenem upravljanju gospodarstva, v odločanju delovnih ljudi o celotnem daljnjem gospodarskem razvoju. Ustav- ni zakon je dal temu razvoju pisano zakonsko podlago, volitve pa so do- polnile naš upravni sistem in privedle zastopnike neposrednih proizvajalcev tudi v zvezno in republiško skupščino. S tem je prišlo v polni meri do izraza upravljanje delovnih ljudi v vsem go- spodarskem razvoju države. Na gospodarskem področju smo lani uspešno premagali posledice težke suše iz leta 1952. Zagotovljena je bila naj- osnovnejša prehrana po dostopnih ce- nah brez uvedbe nevšečnih nakaznic. To je bilo zvezano z neštetimi teža- vami, ki smo jih morali premagati. Pri tem je bila v veliko oporo zavest ljud- stva, ki je razumelo potrebo začasnega znižanja življenjskega nivoja in se do- kaj disciplinirano vzdrževalo pretiranih posegov na tržišče. Mnogi novi objekti so bili dovršeni v preteklem letu. Samo v Sloveniji so stekle v pogon elektrarne Moste, Med- vode in Vuzenica. V nekaj mesecih bo začel s proizvodnjo naš največji indu- strijski gigant. Tovarna aluminija in glinice v Kidričevem. Industrijska pro- izvodnja v Jugoslaviji se je v preteklem letu dvignila za 12 odstotkov, ze celot- no gospodarstvo so bili v proučevanju novi gospodarski predpisi. Nekatere najvažnejše od njih je v obliki uredb te dni že sprejel zvezni Izvršni svet. Večja industrijska zmogljivost nam že danes pomaga k hitrejšemu dvigu ljudskega blagostanja. Poglejmo na pri- mer elektrifikacijo. Danes lahko pri- stopimo k elektrifikaciji podeželja, enega osnovnih pogojev napredka vasi predvsem zato, ker smo v preteklih letih zgradili dovolj elektrarn in po- večali proizvodnjo elektrotehničnega materiala. Brez teh predpogojev ne bi mogli predvidevati, da v nekaj letih elektrificiramo zadnje podeželsko na- selje. V zunanji politiki je močno dvignila naš ugled v svetu velika moralna zma- ga nad informbirojevskimi državami. Te države so zaradi svojega neuspeha prisiljene predlagati obnovitev diplo- m.atskih stikov, katere so prej brutalno prekinjale. V Podonavski komisiji je prvič prišlo do dostojnega razpravlja- nja in upoštevanja naših predlogov. In- formbirojevski sosedi predlagajo raz- govore o ureditvi obmejnih nesporazu- mov. To je dokaz, da so prisiljeni spre- meniti odnos proti nam. Toda morali bodo še mnogo popravljati, če bodo ho- teli doseči naše zaupanje. Tržaška kriza je ponovno dvignila naš ugled. Odločen nastop Jugoslavije proti kupčevanju z našo manjšino na tržaškem ozemlju je ogorčil slehernega človeka. Ob taki moralni podpori in enotnosti ljudstva Jugoslavije se je dr- žavno vodstvo lahko ostro postavilo v odpor proti enostranskemu reševanju sklepov z dne 8. oktobra. Pri tem se je pokazale, kako koristna je bila naša ve- lika skrb za oborožitev armade. Njena pripravljenost za takojšnjo interven- cijo pri zavarovanju naših koristi v Trstu je mnogo pomagala, da nista za- padni velesili uresničili svoje krivične namere. S polnim zaupanjem lahko zremo v novo leto, čeprav tudi v njem ne bo manjkalo resnih težav. V njem bomo nadalje razvijali demokratično druž- beno življenje. Pred nami je potreba stalnega utrjevanja Socialistične zveze, skrb za stalno svobodno razpravljanje o vseh družbenih problemih. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti razvoju življenja komune. Mesta se bodo v kratkem času povezala s svojim za- ledjem v skupno okrajno upravno eno- to. V komuni, odnosno okraju se bo razvijalo v enakem razmerju mesto in njegovo zaledje. Tu že danes nastajajo novi problemi v razvoju odnosov med komuno in podjetji, komuno in zadru- gami, komuno in družbenimi organiza- cijami, komuno in posameznimi držav- ljani. Kolikor hitrejše bomo znali raz- členjevati in pojasnjevati ta vprašanja, toliko prej bo komuna v polnem smislu besede skupnost enakopravnih delovnih ljudi. Vinko Sumrada Zvezni ljudski postanec za Celje-mesto FANC LESKOŠEK SVOJIM VOLIVCEM Tovariši in tovarišice! Zaključujemo zopet eno koledarsko leto in stopamo v novo leto 1954. Leto 1953 je minilo brez velikih ne- sreč za človeštvo. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je bilo rešenih malo vpra- šanj, iz katerih bi se mogli izcimiti raz- ni manjši ali večji mednarodni kon- flikti. Ali se ta pereča mednarodna vpra- šanja niso mogla ali hotela rešiti, to tukaj ne mislim razglabljati. Upajmo pa, da bo razum tistih ljudi, ki so od- govorni pred svetom za očuvanje miru in mirnega sodelovanja, preprečil nove katastrofe. Za nas Jugoslovane minulo leto od- raža globoko značilnost v dosledni bor- bi za mir, za pravično rešitev tržaškega vprašanja, za naloge, ki smo si jih postavili v planu za leto 1953 za izde- lavo novega gospodarskega sistema in za socialistično demokratizacijo našega gospodarstva in državne uprave. Konec leta, ko sestavljamo bilanco našega dela, moramo imeti pred očmi uspehe, pomanjkljivosti in težave mi- nulega leta, da bi bolje razumeli, kaj je v načinu našega dela treba spremeniti, da bi se bolje lotili nalog, ki v novem letu stoje pred nami. Na pragu novega leta se lahko s po- nosom ozremo na naše uspehe v mi- nulem letu; ponosni smo lahko zaradi tega, ker smo se vse leto morali boriti z velikimi objektivnimi težavami po- sledic prejšnjega leta zaradi suše. Jugoslavija je navezala prijateljske stike z mnogimi azijskimi in afriškimi državami, s katerimi so postavljeni di- plomatski odnosi in sklenjene trgovske pogodbe. Sklenjen je tudi Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Naše gospodarstvo je napravilo velik napredek v realizaciji novih najmoder- nejših tovarn in drugih objektov, ki so šli v minulem letu v pogon, ki bodo nova baza v razvoju naše industrije. Ti rezultati nas lahko z optimizmom na- pajajo v pogledu uspeha v nadaljnjih naporih za ustvarjanje boljšega živ- ljenja naših narodov. Izvršile so se vse priprave za naš nov gospodarski sistem, ki ureja sociali- stične odnose občine do okraja ali me- sta, okraja do republike in republike do federacije, prav tako pa tudi odnose naših gospodarskih podjetij do komune, republike in federacije. Na osnovi teh odnosov se samouprav- ljanje v naših gospodarskih podjetjih in v komuni še bolj širi in utrjuje. Na isti osnovi se bodo tudi povečale pra- vice in dolžnosti državljanov v uprav- ljanju našega gospodarstva in same države. V Celju lahko sami najbolj ugotav- ljate rezultate vašega napredka. Odkar se spominjam, se v Celju ni toliko gra- dilo kot zadnja leta. Obseg gradnje ni- kakor ne zaostaja za drugimi večjimi mesti. Celje, ki je med vojno mnogo trpelo zaradi bombardiranja, danes vstaja iz svojih ruševin mnogo lepše, kakor kdaj koli v svoji zgodovini. Celjska industrija je v svojem raz- voju pokazala veliko iniciativo v re- organizaciji, racionalizaciji in moder- nizaciji. Njene perspektive v nadalj- njem razvoju niso omejene. Tovariši in tovarišice! Novo gospodarsko leto 1954 ne bo mnogo lažje, kakor je bilo leto 1953. Jugoslavija se bo morala tudi v letu 1954 boriti s težkimi pogoji in bodo naši delovni kolektivi tudi to leto obre- menjeni z dokaj težkimi materialnimi dajatvami, ki so potrebne za naše in- vesticije v kapitalni izgradnji in v po- ljedelstvu. Velike vsote bomo morali dati za vzdrževanje in opremo naše JLA, ki pod vrhovnim poveljstvom tovariša Tita čuva našo neodvisnost in mirni razvoj, da se lahko nemoteno posvetimo naše- mu delu pri izgradnji socializma. Ogromne naloge, ki jih bomo morali izvršiti, posebno pa, da bomo utrdili naš nov gospodarski sistem, bodo ter- jale od nas velike napore za odprav- ljanje slabih navad in slabosti, ki so se utrdile v dosedanjem sistemu. Delovno ljudstvo, ki je prevzelo veliko odgovor- nost v upravljanju gospodarstva in upravnih organov, se bo moralo še na- dalje boriti proti raznim birokratskim metodam v upravljanju. Moralo bo uveljaviti svoje državljanske pravice v odločanju v vseh gospodarskih in po- litičnih vprašanjih. Zato bo treba svojo aktivnost, ki se je pri volitvah poka- zala na tako veliki stopnji politične zrelosti, še ojačiti in jo usmeriti prav na ta vprašanja, pri tem pa dvigati po- litično zavest in čut odgovornosti. V veri, da bomo s takim zaupanjem kot dosedaj tudi v bodoče napeli vse sile za izvedbo vseh nalog, ki smo si jih postavili, in šli v borbo za uresni- čenje teh ciljev pod sigurnim vodstvom tovariša Tita, vam, meščani in meščan- ke iskreno čestitam in želim srečno in uspeha polno novo leto 1954. Leskošek Franc, ljudski poslanec mesta Celja in član Izvršnega sveta FLRJ Z zasedanja okrajnega zhora in zbora proizvajalcev Celj^ - okolica ODBORNIKI SO SPREJELI MNOGO KORISTNIH ODLOKOV. — ODLOK O PAVŠALNI SKOCNINI ZAVRNJEN. — DRUŽBENI PLAN BO PREDVIDO- MA DOSEŽEN 95 ODSTOTNO. — HIGIENSKO TEHNIČNA ZAŠČITA V NEKATERIH PODJETJIH JE POMANJKLJIVA. — VELIK POMEN KME- TIJSKO GOSPODARSKIH ŠOL. — RAZPRAVA O ZDRUŽITVI OKRAJA Z MESTOM Dne 19. decembra 1953 je imel Okraj- ni ljudski odbor Celje-okolica zaseda- nje obeh zborov. Poleg odbornikov so se zasedanja udeležili 9 republiških po- slancev in zvezna poslanca Helena Bo- rovšak in Viktor Avbelj. Predsednik okraja tov. Miran Cvenk je v pozdravnem govoru zaželel odbor- nikom pri izvrševanju njihovih odbor- niiških dolžnosti mnogo uspeha. Nato je podal kratko analizo o izidu zadnjih volitev ter poudaril, da so volitve bile po rezultatu in po uspešnih političnih predpripravah najboljše od vseh vo- litev. Ko so razpravljali o odloku o taksah in prometnem davku, se nekateri od- borniki niso strinjali z osnutkom odlo- ka, v katerem je bilo predvideno, da bi naj pripadalo okraju 70%, občinam pa samo 30% od pobranih taks. Po daljši razpravi, v kateri so se na eni strani odražale ozke, lokalne težnje občin, na drugi strani pa skupne potrebe okraja, ki ima dosti komunalnih izdatkov, iz- datkov za elektrifikacijo in podporo pa- sivnih krajev na Kozjanskem, je zmagal predlog, da pripada okraju 60%, obči- nam pa 40% od pobranih taks. Eden od odbornikov se je ogreval tudi za to, da se takse na mlekarne, na pse čuvaje in napisne table ukinejo. V razpravi, da bi se naj znižala taksa na vstopnice pri kinopodjetjih kulturnO'prosvetnih dru- štev »Svobod«, so na kraju izglasovali predlog, da se zniža taksa pri vseh ki- nopodjetjih od 5 na 2.5%. Zelo obširna je bila razprava o od- loku o uvedbi pavšalne skočnine na plemenske bike. Osnutek predloga je bil dokaj pomanjkljivo sestavljen, kar so nekateri odborniki sprožili. Iz njega ni razvidno, koliko krav lahko pride na enega bika, kako se bo pavšal po- biral in manjka mu tudi pravilnik za bikorejce. Kljub temu so se mnogi od- borniki zavzemali za sprejetje pravil- nika, s tem da bi vanj naknadno vne- sli pripombe in dopolnitve. S hitrim sprejetjem pravilnika so hoteli čimprej onemogočiti konkurenco zakotnim bi- kom, ki jih je v okraju še lepo število. Zlasti v vitanjskem okolišu delajo ti »črni skakači« živinoreji veliko škodo. K besedi se je oglasil zvezni poslanec Viktor Avbelj ter primonil, da je od- lok preveč pomanjkljiv in deloma ne- pravilen, ker določa pavšalno pobira- nje skočnine. Poudaril je, da bi bilo prav, da se odlok najprej temeljito pro- uči preden se o njem glasuje. Pripom- nil je tudi, da bi naj okraj dostavil od- bornikom pravočasno vse osnutke važ- nejših odlokov, da bi se oni lahko o tem posvetovali še s svojimi volivci. Nato so odborniki obeh zborov soglasno skle- nili, da bodo osnutek odloka o pavšalni skočnini sprejeli na prihodnji seji, ko bo dopolnjen. Na tem zasedanju so tudi znižali stop- njo akumulacije Steklarni v Rogaški Slatini, Pivovarni v Laškem, Tovarni usnja v Slov. Konjicah in Tovarni no- gavic na Polzeli. Ker je bilo dovolj teht- nih razlogov za znižanje akumulacije, katere je podal podpredsednik tov. Lu- bej Franc, so odborniki brez razprav- ljanja predlog o znižanju akumulacije sprejeli. Sprejeli so tudi vrsto odločb o dodelitvi zemljišč iz zemljiškega skla- da državnim posestvom. Po uredbi o zemljiškem skladu je bilo v okraju od- vzeto 430 ha zemljišč od kmetov, kate- rih posestva so obsegala več kakor 10 hektarjev zemlje. Od odvzetega zemlji- šča so vrnili 30 ha zemlje kmetom, ker je bila preveč oddaljena od državnih posestev, vso ostalo zemljo pa so do- delili državnim posestvom v Vojniku, Založah, Šentjurju, Zovneku in Arji vasi ter zadružni ekonomiji v Ljubečni. Nadalje so sprejeli še vrsto sklepov, ka- kor sklep o ustanovitvi Lesno indu- strijskega podjetja v Šentjurju pri Ce- lju, kateri obrat je bil do sedaj v sklo- pu Lesno industrijskega podjetja v Ce- lju, odlok o olajšavi pri plačevanju zdravstvenih storitev, sklep o ustano- vitvi Zdravstvenega doma na Planini in na Polzeli. Da bi izpolnili vrzel, ki nastaja pri kmečki mladini, ko zapusti osnovno šo- lo do zaposlitve, so sprejeli sklep, da se za kmečko mladino ustanove kmetijsko gospodarske šole v Braslovčah, Kozjem, Laškem, Podčetrtku, Polzeli, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Taboru in na Vran- skem. Za te šole je tako veliko zani- manje, da so morali dosti vpisnikov od- kloniti, ker primanjkuje učnih moči in prostorov. Te šole bodo velikega pome- na za razvoj naše vasi in napredno kmetijstvo, saj bodo tečajniki v njih pridobili ogromno splošno in strokovno znanje. Poleg splošnih predmetov kot so slovenščina, prirodoznanstvo, zgodo- vina, zemljepis, družbena in moralna vzgoja ter zdravstvo, t>ci bi r-e prilegla tudi izbirčnim sladokuscem, strežejo pod strokovnim nadzors-tvom tako v svoj: jedilnici kakor tuii v Slovenskem doma. Učenja imajo res mnogo, ker je učni prograjm, ki obseg \ vrsto predmetov od slovenščine in računstva preko strokov- nih predmetov, 'a krije zbornica. Gojenci imajo v »voji sredi tudi nekaj godcev, ki poskrbe za dobro voljo in razvedrilo. Prosti čas za razvedrilo jo sicer kaj pičlo odiner^en, bo pa po uspešno položenen. strokovnem izpiti, dobra volja toliko večja in toliko traj- nejša. Januarja 1954 bodo strokovni izpiti. Gojenci tečaj v bodo takrat polagali iz- pite za polkv.-lifil.rtcijo, za kar pač iz- polnjujejo prt;dp;:.ane pogoje. Želimo jim, da bi cc do -ckrat čim vestnej? pripravljali in na izpitih dosegli uspehe, ki bodo njim v ponos, prireditelju te- čaja pa v zadoščenje, d? izdatki, ki jih je mogoče kriti le iz prispevkov vse'i gostinskih pv>djet'j, niso bili zaman. Upamo tudi, da bomo v gostinstvu kmalu opazili rezultate tega strokovne • ga pouka in da i*: bodo gojenci po povratku na svoja delovna mesta s strokovnostjo in kulturno strežbo od- dolžili skupnosti z • velik del bremena, ki ga je le-ta prevzela za njdhovo stro- kovno izobrazbo. Sk Zakaj se trgovska podjetja v okraju Celje-okolita niso reorganiziraia] 2e nekaj tednov je b.lo v vsej naši trgovski mreži najaktualnejše vprašanje reorganizacija trgovskih podjetij. Živa razprava o tem pa se je razvila tudi p«*! okrajnih organih, da trj/ovinske zbor- nice posebej niti ne omenjamo. Okraj in zbornica sta v tem pogledu že od vsega začetka zastopala dokaj nasprotujoči si staliiči. Medtem ko je okrajni gospodarski &vet vztrajal na re- organizaciji v tem smislu, da se skoraj v večini primerov preide na načel', »ena poslovalnica — eno podjetje«, le v izjemnih primerih bi imelo novo ustanovljeno podjetje 2 do 3 posloval- nice, ki bi nt presegalo meja občine, je zbornica zagovarjala reorganizacijo po načelu, da bodi vsako novo podjetje življenja sposobna gospodarska enota. Vzroki, ki so govorili proti takojšnje- mu razbitju vseh obstoječih trgovskih podjetij in osamosvojitvi vsake poslo- valnice, so bili naslednji: Vrednost dejanskih zalog blaga v trgovinah presega za več desetin mili- jonov dinarjev skupno kvoto odobrenih obratnih kreditov. 7,e to dejstvo bi po- vzročilo težav»i pri osamosvojitvi poslo- valnic, ker za prevzete zaloge ne bi mogle dobiti prtrebnih kreditov. Izračun ekonomsko dopustnih zalog po povpreč • nem količniku obračanja, upoštevajoč povprečni doi,eženi promet, pa je po- kazal, da bi bila razlika med tako iz- računanimi ki-editi in dejanskimi zalo- gami še za okroglo 90% višja kot je že sedaj. Posebno poglavja* tvorijo še vednj občutne zaloge nekurantnega blaga, ki v premnogih primerih izhajajo še iz nekdanjih industrijskih in gozdnih ma- gazincv. Ker prihaja tekstilna industrija danes na trg z bogato izbiro vzorcev in z blagom, izdelanim iz kvalitetnih surovin, je ta problem nujno potreben še pred reorganizacijo radikalne rešitve. Za novo ustanovljena podjetja je tre- ba pred pričelkom poslovanja zagoto- viti strokovni kader, zl?^ti knjigovodski. Dosedanje delo p>o tem vprašanju je pokazalo, da tega ni na izbiro in bi kakšnih 20 novih podjeti' začelo r>oslo- vati praktično brez knjigovodstva. Po mnenju zbornice je tudi nujno pred reorganizacijo nekega podjetja urediti vprašanje kritja izgub in manj- kov na blagu. Pristopiti je k spp^cializaciji trgovin v gospodarskih središčih ter prenehati s prakso, da prodaja vsaka trgovina vse, izbire pa na ta mčin ne more imeti nobene. Navedeni vzroki ter izračun gospo- darskih pokazateljev za vsako p)osa- mezno poslovalnico <;o nakazali, da bi centralizacija praktično privedla do likvidacije državnega sektorja trgovine, ali na kratko povedano, izvršena bi bila reorganizacija zaradi reorganizacije. Kljub navedenim In dokumentiranim ugovorom je gospodarski svet izglaso- val predlog okraja, ki bi ga naj potrdila še okrajna skupščina. Zbornica je postavila protipredlog z navedbo vseh vzrokov, ki govore proti takojšnji deccntraliTaciji, istočasno pa postavila predloge kaj bi bilo treb^ ukreniti, preden se decentralizacija iz- vrši. Med temi predlogi je tudi prisilna uprava za podjetje, ki je z dosedanjim delom pokazalo, da pod sedanjim vod- stvom zahtevam ne bo moglo ugoditi. Opisano stanje in gospodarske možno- sti na terenu so privedle okrajno skup- ščino do zaključka, da se reorganizacijo trgovske mreže odloži do roka, ki ga postavlja osnutek uredbe, to je do 9 mesecev po uvel:avljenju uredbe, — Okrajna skupščina je nadalje sklenila, da se postavi za trgovsko podjetje »Pre- skrba« Šentjur prisilna uprava, ker sa tam delavsko samoupravljanje ni raz- vijalo v prid te gospodarske organiza- cije, zaloge raznega blaga so se večale končno tudi rato, ker se je podjetje skušalo uveljavljati kot nekak grosist z mešanim blagom, /.a kar pa niso podane niti potrebe niti jKjgojl. Prisilna uprava v »Preskrbi« Šentjur bo imela mnogo in dokaj težkega dela. Prav tako pa bodo tudi v vseh ostalih trgovskih podjetjih okraja Celje-okolica, morali takoj začeti « sistematičnimi pri - pravami za reorganizacijo. O tem bodo brez dvoma tudi še razpravljali gospo- darski organi okraja, tako da bodo naj- prej ustvarjeni pogoji za reorganizacijo. Namen reorganizacije je v tem, da pride delavsko samoupravljanje čim bolj do veljave, pa tudi, da bo trgovina nudila potrošniku čim kvalitetnejše blago po čim nižjih cenali in v čim bolj bogati izbiri. To bo tudi treba upošte- vati pri sestavljanju novega predlog.^ za reorganizacijo, ko bodo pogoji za to podani. Ce bomo z ustanovitvijo novih, manjših trgovskih podjetij dosegli na- vedeni namen, je reorganizacija po- trebna, sicer pa je najprej potrebno ustvariti pogoje, bolje rečeno potrebo za njo. Sk Kaj nam nudi „Putnik"? Tudi v Celju imamo potovalni urad, pa dostikrat ne vemo kaj vse nam la- hko nudi. Nudi nam lahko vse infor- macije o potovanjih, prodaja vozovnice za železniški, ladijski in zračni promet ter mednarodni osebni promet za vzhod- no in zahodno Evropo kakor tudi Malo Azijo. Rezervira tudi vozovnice za pre- kooceanske ladje. Prednost nabave vo- zovnic pri Putniku je v tem, da lahko potniki nabavijo listke dva dni pred potovanjem na domačih progah, sedem ali deset din pa za potovanje v ino- zemstvo. Oni, ki potujejo v inozemstvo lahko vzamejo tudi kar povratno karto, čeprav se mudijo delj časa v inozem- stvu. Poleg tega Putnik menja valute, posreduje delovnim ljudem bivanje na letnem oddihu, organizira izlete po domovini in inozemstvu, posreduje potne liste in vizume ter prodaja pro- pagandni, informacijski komisijski ma- terial. Putnik ima lastni avtopark, z moder- no opremi j enuTii avtobusi. S temi orga- nizira izlete po domovini in inozem- stvu, poslužuje pa se tudi železniških prevozov. Za razvoj domačega turizma skrbi predvsem zato, da nudi delovnim ljudem olajšave s posredovanjem, in- formacijami, prodajanjem vozovnic, iz- leti in posti-edovanjem letnih oddihov. Skrbi za udobno potovanje, v kolikor je to mogoče. Putniku primanjkuje še ved- no avtobusov, katerih uvoz je zaenkrat ukinjen. Zlasti je prizadeta celjska po- družnica, ki še sedaj nima svojega av- tobusa. Vloga putnika za razvoj inozemskega turizma je v tem, da sprejema inozem- ske goste takoj na meji, jim daje po- trebne informacije za nadaljnje poto- vanje, menja valute, vnovčuje kreditna pisma, rezervira v hotelih pensione. Tu- di razne inozemske potovalne akcije, ki jih prirejajo inozemski potovalni ura- di, prevzema neposredno Putnik. Z organizacijo izletov v inozemstvo, ki bi ga obiskovali naši ljudje, so za- enkrat še težave, ker ni razpoložljivih deviznih sredstev. Osemurna seja Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev DOTACIJA AVTOBUSNEMU PROMETU — DECENTRALIZACIJA KLAV- NICE — USTANOVITEV REMONTNEGA PODJETJA — KDO BO INVESTI- TOR ELEKTRIFIKACIJSKIH DEL — UMAKNITEV ODLOKA O PRODAJI HIŠ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA — MESTNE TAKSE SE PRIČNEJO POBIRATI S PRVIM JANUARJEM Pretekli četrtek so se prvič zbrali v novi, lepo urejeni sejni dvorani po- slopja Mestnega ljudskega odbora od- borniki mestnega zbora in zbora proiz- vajalcev k rednemu zasedanju. Seje Mestnega ljudskega odbora postajajo vedno bolj zanimive in živahne. Zad- nja seja je bila ena najbolj plodnih, obravnavala pa je skoraj preveč obši- ren dnevni red, saj je trajala polnih osem ur, Ze kar z uvodom, ko je poročevalec Sveta za gospodarstvo in komunalne za- deve podal realizacijo sklepov, se je pričela živahna razprava, v kateri je bilo sklenjeno, da se v novem proraču- nu rezervira primerna dotacija in kre- ditna kvota za postopno obnovitev že pop>olnoma iztrošenega voznega parka, podjetja Avtobusni promet. V nadaljevanju je bila odklonjena ta- kojšnja decentralizacija trgovskih pod- jetij Specerija in Potrošnik z naročilom Oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve, da pripravi do konca februarja nov predlog, ki naj upošteva mnenja odbornikov, podana na današnji seji. Sprejeta je bila decentralizacija pod- jetja Klavnica. V bodoče bo Klavnica samo uslužnostna gospodarska ustano- va, ki bo skrbela za higienično klanje živine, s prometom mesa pa se bo ukvarjalo v bodoče dvoje trgovskih podjetij za promet in predelavo mesa. Osvojen je bil tudi predračun Uprave nepremičnin. Po poročilu o delu Tajništva za no- tranje zadeve, o katerem bomo pose- bej poročali v prihodnji številki, je po- dal obširno poročilo o izvršenih elek- trifikacijskih delih direktor jKJdjetja Elektro. Kmalu je prešel na odločitev Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve, ki je na zadnji seji osvojil mne- nje, da je Elektro podjetje, kakor vsa druga ter si mora samo vzdrževati in graditi osnovna sredstva in ne, da myi jih plačuje Mestni ljudski odbor. Ker se podjetje Elektro s to odločitvijo ne strinja in ker tudi po živahni razpravi ni prišlo do določenega stališča, se bo Svet za gospodarstvo in komunalne za- deve imenoval komisijo, ki naj v ko- ordinaciji z republiškimi organi obdela to vprašanje. V nadaljevanju seje so bili potrjeni nekateri predlogi komisije za promet z nepremičninami. Potrjen je bil poslov- nik Celjske mestne hranilnice ter po- leg še nekaterih zadev, ki jih je pred- ložil skupščini predsednik Jerman tudi garancijska izjava Ekonomiji Prešnik ter osamosvojitev obrata Modistinja- Klobučarstvo. Na predlog poročevalca Sveta za go- spodarstvo in komunalne zadeve so bili sprejeti nekateri predlogi, kakor pre- nos računa za vzdrževanje hiš iz Na- rodne banke v Celjsko mestno hranil- nico. Mestni ljudski odbor pa je od- klonil predlog Gospodarskega odbora Izvršnega sveta LRS, da spremeni 7. člen Odloka o prodaji stanovanjskih hiš tako, da zniža odplačilni rok od šest na največ dve leti. Ker bi si tako hiš ne mogli kupiti delovni ljudje, je Mestni ljudski odbor sklenil, da odlok v celoti umakne ter bo zaenkrat prodal samo nekaj hiš zaslužnim borcem na podlagi Ob zaključku je Mestni ljudski odbor osvojil tri predlagane izpremembe Iz- vršnega sveta LRS k odloku o mestnih taksah. Tako je ta odlok sedaj pravo- močen ter se bo začel izvajati s 1, ja- nuarjem. S tem je bU v celoti izčrpan bogat dnevni red — skupne seje Mestnega ljudskega odbora Celje, ki je prinesla nekatere važne odločitve. Vran, DOL-SUHA PRI REČICI OB SAVINJI ELEKTRIFICIRANA Ob vznožje Medvedjaka in Mozirskih planin potisnjena vas Dol - Suha je elektrificirana. V rekordnem času so vaščani zgradili tri in pol kilometra dolg daljnovod do vasi, saj so o elek- trifikaciji začeli razmišljati šele pred osmimi meseci. Podporo je tamkajšnjim prebivalcem nudila Kmetijska zadruga v Rečioi. Mnogo je pripomogel tudi OLO Šoštanj, predvsem pa elektro- montažni delavci in strokovnjaki pod- jetja Elektro Celje in rajonske monter- ske delavnice v Šempetru. Vaščani se v svojem dopisu zahvaljujejo predvsem tistim, ki so imeli 2:asluge pri elektri- fikaciji, pa niso v tej vasi doma. Ured- ništvo pa je mnenja, da je treba v prvi vrsti pohvaliti požrtvovalnost vaščanov samih, da so v tako kratkem času do- segli svoj cilj, čemur je dokaz njihova velika želja po napredku. C. M. POPRAVEK V predzadnji številki nagega lista je bilo v uvodnem članku omenjeno, da se v KZ Prebold neodgovorno gosi)o- dari. Popravljamo to kot napako, ker je notica mišljena za bivšega poslovodjo Cepin Maksa, ki je povzročil ogromen primanjkljaj. Ta notica ne zadeva se- danjega upravnega odbora niti uprav- nika Salamoioa Antona. Z januarjem se pričnejo pobirati mestne talcse in mestni prometni davek Prodaja alkohola obdavčena s 5%, enako kino vstopnice Mestni ljudski odbor je na svoji zad- nji seji dne 17. t. m. osvojil tri pripombe Izvršnega sveta LRS k Odloku o mest- nih taksah in mestnem prometnem davku, ki prične veljati dne 1. januarja 1954. Odlok sam ima štiri dele, v katerih so obravnavana splošna določila, taksna tarifa, turistična talcsa in prometni davek. Odlok je bil sestavljen že pred meseci ter je sistematično urejen in je sedmi odlok te vrste na območju LRS. Preidimo kar na obravnavo njegovih določil. V splošnih točkah je določeno, da se pobirajo na območju MLO Celje poleg zveznih taks še takse in prometni davek, ki so predpisane s tem odlokom. Takse se bodo pobirale začasno v goto- vini, dokler ne bodo dotiskane posebne taksne znamke. Od celotnega zneska taks prejme MLO Celje 85%, preostalih 15% pa občine Store, Skofja vas in Šmartno. Znesek pobranih taks se bo uporabljal izključno za komunalno de- javnost. I. TAKSE V naslednjem ,podajamo kratek pre- gled najvažnejših novo uvedenih mest- nih taks: Vloge je taksirati z 20 din. odločbe s TO din, podaljšanje obratovalnega časa s 1000 diii, pri- ložnostno točenje alkoholnih pijač z 2000 din, potrdila s 50 din, živinski potni list s 50 din, potni list za drobnico z 10 din; odhod uslužben- cev na preglede: pregled stavbišča 200 din. pre- gled do 5 prostorov 100 din, pregled do 20 pro- storov 200 din, pregled nad 20 prostorov 500 din. za ostale poti uslužbencev 100 din; uslanovitcT trgovskega podjetja na debelo 1200 din, ustano- vitev trgovskega podjetja na drobno 720 din, za posredniška podjetja 4800 din, za špedilerska podjetja 2400 din, za gradbena podjetja 2400 din, za industrijska podjetja 5600 din, za opravljanje privatne prakse 480 din, za brezalkoholne re- stavracije 4800 din, za gostilne in restavracije 12.000 din, za hotele 2400 din, za bare 48.000 din, za mlekarne 1200 din, za avtobusna podjetja 1200 din, za banke 12.000 din (vse te takse se plačajo ob ustanovitvi obrata); za potrditev listin se plača taksa od 50 do 500 din, za vsak list poslovnih knjig 2,50 din, za potrditev pogodb 75 do 500 din; taksa za odločbe sodnika za prekrške 250 din; tuksa za glasbo v javnih lokalih od 1000 do 4000 din, taksa za glasbo v barih 12.00» dinarjev; za uporabo pločnika 200 din, čistilci čevljev 5000 din, kioski 5000 din; za izobešanje firm od 400 do 2500 din, za izobešanje reklam od 400 do 2500 din; taksa za psa čuvaja 200 din, taksa za lovskega psa 500 din, taksa za luksuz- nega psa 2000 din; taksa za registracijo motornih vozil 2000 din, taksa za registracijo motornih koles 1000; taksa za ofertalne licitacije od 50« do 5000 din; taksa zo kopanje peska in podobno 3000 din. II. TURISTIČNA TAKSA Od vseh oseb, ki prebivajo v Celju kot turisti, se plača taksa 15 din v pred- in posezoni, v sezoni pa 20 din. III. PROMETNI DAVEK Od alkoholnih pijač v gostinskih obratih 5%, od kino in vseh zabavnih predstav 5%. od pre- nosa zemljiških pravic, od zvezne tarife 10%, od klanja živine (na glavo) od 50 do 100 din, prometni davek od loterij, od vrednosti 5%, za zabavne igre od 500 do 1000 din. Takse pričnejo veljati dne 1. januarja ter so bile v celoti objavljene v 2.—3. številki »Biltena«, glasila MLO Celje, prav tako pa bodo objavljene v eni prihodnjih številk Uradnega lista LRS, Vran- Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 3 Služili bomo Ijudim, zo katere pišenio! TONE MASLO V novo leto gre- mo! Preden bomo orestopili njegov prag, m bo odveč, ia se pomenimo o lašem delu v mi- \ulem letu. Ko mo zakorakali v eto, kateremu te Ini dajemo slovo, e dalo uredništvo vojim naročni- :om in bralcem t,ekaj smelih ob- ljub, ki bi naj še bolj vsestransko izboljšale naš list. Ko zremo na prehojeno pot v tem letu, lahko s ponosom ugotovimo, da se nam je večji del teh obljub posrečilo uresničiti in da je list v tem letu, kljub raznim težavam, vendarle napravil ko- rak naprej v svojem razvoju. Vsak te- den je list izhajal na 6 straneh, večkrat ob raznih važnih dogodkih, kot so bile demonstracije proti krivičnim sklepom glede Trsta, ob volitvah in ob državnih praznikih, tudi v večjem obsegu. Kljub temu pa je bil najcenejši tednik v Slo- veniji, morda celo v državi. Ni prav, da dajemo ravno mi v uredništvu oce- no listu, to bi morali storiti naši na- ročniki in bralci, vendar naj mi opro- ste, če si upam trditi, in to seveda na podlagi mnenj naših bralceu, s kate- rimi sem se o listu pogovarjal — da je list v preteklem letu svoje poslan- stvo kot organ Socialistične zveze de- lovnih ljudi v glavnem le dosegel. V čem je bilo to poslanstvo in kdo je največ pripomogel, da je list kljub pomankljivostim, katerih ne skrivamo, vsebinsko opravičil svoj obstoj in do- segel svoj namen kot lokalni list? Poleg najvažnejših dogodkov v dr- žavi, lahko bi rekli zgodovinskih, ki so se vrstili v našem družbenem razvoj- nem procesu, je list v glavnem obrav- naval lokalno, politično in gospodarsko problematiko, ki je bila preko vsega leta zelo pestra in bogata. Razen važ- nejših družbenih dogodkov, ki so se v Celju in okolici nenehno vrstili, je vo- dil list tudi borbo proti raznim biro- kratskim tendencam v naših podjetjih, proti reakciji, v kolikor se je še tu in tam pojavila, bičal je razne napake in pomanjkljivosti, bil je trn v peti malo- meščanski miselnosti in navadam, ki so se zadnje čase precej razpasle pri nas. Poglabljanje socialistične demokracije ter utrjevanje socialistične zavesti pri naših ljudeh — to sta nam bili glavni napotili pri urejevanju lista. Pri tem delu nas je večkrat med letom podprl tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Vinko Sumrada s svojimi uvodniki, zlasti pa pri dolgotrajni polemiki, ki se je razvila v zvezi z nezdravimi, ne- demokratičnimi in birokratskimi tež- njami v laškem zdravilišču. Razen tega so bralci med letom za- sledili v listu marsikaj, kar jih je za- nimalo. Tedensko smo jih seznanjali z glavnimi dogodki po svetu z odličnimi in kvalitetnimi komentarji v rubriki »Pogled po svetu«. Se bolj mojstrsko in precizno so bile pisane gledališke kritike, v katerih so našli ljubitelji bo- ginje Talije zares mnogo umetniškega užitka. Naj mi avtor političnih komen- tarjev in gledaliških kritik ne šteje v zlo, če bom na tem mestu iznesel mne- nje nekaterih naših bralcev, ki pravijo, da so kritike in komentarji preveč uče- no pisani za preprostega človeka. To deloma drži, vendar list se ne more spoprijazniti s tem, da bi capljal za bralci, temveč morajo bralci težiti, da čim bolj hitro capljajo za listom. Napak bi bilo, da bi vsled nekaterih bralcev list izgubil na svoji kakovosti. Našim kmetovalcem in zadružnikom smo večkrat nudili tudi članke iz za- družnega življenja in kmetijstva ter jih seznanjali z dogodki iz našega pode- želja. V »Tribuni olepševalnega dru- štva« smo opozarjali na napake, ki so kvarile lep izgled Celja. Deloma je uspeh te rubrike, da je Celje zopet postalo »mesto belo«. Gotovo so naše bralce zanimale tudi druge novice iz Celja in okolice, zlasti pa zanimivosti s »Celjskimi bodicami« in »Celjskimi obrazi«. Športnike in šahiste smo te- densko seznanjali, čeprav včasih bolj v skopi obliki vsled pomanjkanja pro- stora, z dogodki iz športnega in ša- hovskega življenja, ki je v Celju in okolici zelo živo. Tudi dobrih podlistkov in zanimivih literarnih črtic ni manj- kalo. To je v grobih obrisih prehojena pot lista v letu, od katerega se poslavljamo. Načrt, ki si ga je uredništvo v začetku leta zasnovalo, smo uresničili. Uspeli nismo le v priobčevanju mesečne lite- rarne priloge, za kar je biLo več vzro- kov (od katerih je bil finančni dokaj močan), ki so narekovali ured- ništvu skromnost v tem pogledu. Zgo- dilo bi se namreč lahko, da bi po ne- kajkratnem izidu te priloge morali pre- nehati z njenim izdajanjem, kar bi vsekakor na bralce ne napravilo dober vtis. Vsled tega smo to misel opustili že v začetku. Za ves ta uspeh, za ves trud in delo, ki ni bilo majhno, se moramo zahva- liti predvsem našim sodelavcem, brez katerih bi bilo uredništvo kot dre- vo brez korenin. Lepo število jih je, preveč bi bilo vsakega posebej našte- vati, zato smo jim posuetili v tej šte- vilki poseben prostor. Ko ugotavljamo te uspehe, ne mo- rem mimo stvari, ki mi že dalj časa leži na jeziku. Osnovne organizacije Zveze komunistov se še mnogokje niso znašle v novih pogojih dela. Iščejo no- vih oblik, na sestankih na široko mo- drujejo o nezadostni dejavnosti, vendar novih oblik dela marsikje niso našli, ker po starem načinu delati v današ- njem razvoju ne morejo več. Mar ni ena izmed važnih oblik dela v današ- njem družbenem razvoju tudi ta, da komunirti preko lista iznašajo svoje izkušnje, svoja zapažanja, da razprav- ljajo o iproblerrj*h delavskega samo- upravljanja, da preko časopisa vodijo borbo za utrjevanje socialističnih od- nosov in socialistične demokracije, pro- ti birokratskim, reakcionarnim in malo- meščanskim težnjam? Nešteto proble- mov je pri nas — v času ko se s hi- trim razvojnim tempom bližamo naj- bolj popolni družbeni ureditvi — ko- muni, za katere bi se moral zanimati sleherni komunist in član Socialistične zveze. O teh stvareh bi morali po svo- jih sposobnostih bolj razpravljati v na- šem listu zlasti komunisti. To je ena važnih oblik dela komunistov v današ- njih pogojih, kajti tako bi pomagali razvijati socialistično zavest pri ljudeh, brez katere ne moremo dovolj uspešno graditi socialistične družbe. Tega se pa komunisti v Celju in okolici najbrž premalo zavedajo, sicer bi se našega lista bolj posluževali. Zlasti te presune resnica, da organizacije Socialistične zveze v tako močnih središčih kot je Laško, Žalec, Šentjur pri Celju, Vitanje, Kozje in nekatere druge, ne morejo najti med svojimi člani enega dopis- nika za naš list, ki bi poročal vsaj o najnujnejših dogodkih iz svojega kraja. Ob zatonu starega leta se uredništvo zahvaljuje za sodelovanje in pomoč vsem svojim dopisnikom, sodelavcem, naročnikom in tistim delovnim kolek- tivom, ki so s svojo denarno podporo omogočili listu redno izhajanje. V no- vem letu jim pa uredništvo iz vsega srca želi obilo sreče in uspehov! Ko stopamo v novo leto, obljubljamo našim naročnikom in bralcem, da bomo skušali list še izboljšati, ga približati njim, da bo zares njihov. Stopili bomo v novo leto brez napi- sanih načrtov in obljub, kot lani, ven- dar z zavestjo, da bomo služili ljudem za katere pišemo. Tone Maslo Teharska cesta bo izročena prometu Dela na rekonstrukciji Teharske ceste se primičejo po dolgih sedmih mesecih h kraju. Se pred koncem leta bo cesta izročena prometu. Tako bo konec tegob in težav pa tudi zabavljanj voznikov, šoferjev, kolesarjev in pešcev, ki so mo- rali napravljati na vožnji v Celje in nazaj precejšen ovinek, poslužujoč se neprimerne, ovinkaste ceste mimo Be- žigrada. V celoti pa cesta še ne bo gotova. Treba bo še mnogo časa, dosti dela in še precej denarja, preden bo cesta v celoti rekonstruirana in zgrajena. Tako se bodo dela zavlekla v novo leto, ozi- roma nadaljevala šele spomladi. Za se- daj bo izdelano cestišče in postavljeno v tako stanje, da se bo po njem lahko vršil vsakršen promet. Cez zimo in pod težo vozil se bo cesta utrdila in ulegla, kar bo njeni kakovosti in traj- nosti le v prid. V teku uporabljanja za promet pa bo gotovo še treba dovažatl tolčenca in drugega posipnega mate- riala, nakar bo šele dobila vrhnjo pre- vlako in tako dokončno vsebino in obli- ko. V tem bo pa treba dograditi hod- nike, škarpe, ograje in urediti prizadete hiše, dalje javno razsvetljavo in še to jn ono Dela na cesti so se proti pričakovanju zavlekla v zimo. Se sreča, da je bilo izredno naklonjeno letošnje vreme, si- cer bi morali z deli prekiniti in cesta bi bila neuporabna skozi vso zimo. Go- tovo je imelo podjetje nemalo najraz- ličnejših težav, ki jdh niti ni moglo predvidevati, ljudje pa so opažali nekaj napak in propustov, ki bi jih lahko ne bilo. Med te je gotovo šteti delovno vnemo zaposlenih delavcev, ki ni bila vselej na zadovoljivi višini. Po sedanjem izgledu obeta biti Te- harska cesta, ako pri končnih delih ne bo popuščanj, ena najlepših vpadnih prometnih žil Celja, kar bo vprid tudi njegovemu zunanjemu videzu. Z njo pa ne bo pridobilo le mesto s prizade- to najbližjo periferijo, temveč k mestu pravkar priključeni kraji, Teharje in Store. Pri tem bi bilo le želeti, da bi se realizirali nadaljnji načrti in rekon- struirala vsa cesta do našega mnogo- obetajočega industrijskega velikana, do Stor. ObveSfam volivce IV. volilne enote, t. j. iz občin Pelrovče. Žalec, Šempeter in Polzela, da sprjemam stranke na dan 6. I. If54 t prostorih Hmeljarskega inštituta v Žalcu. Poslanec Ljudske skupščine LRS __________^CTemk MicM . ......... Fran Roš NOVOLETNA Ta pesem je že stara kakor svet. Za letom leto se v zaton izteka, življenje valovi čez nas kot reka, za smrt rodi se vsak najlepši cvet. Cez staro leto zdstor spet drsi in skozi led na oknih že svetlika se k nam obetov dobrih polna slika: tu leto je v bleščavi novih dni. Stopimo vanj vsi vedrega srca, ki svojo srečo samo zna kovati in si pogumno upa verovati v človeško bratstvo boljšega sveta. Ta pesem stara je že tisoč let, a mi smo, ki nocoj zveni nam živim. Naj novo leto z žarom ljubeznivim oblije vse, ki ljubimo ta svet! MESTNI LJUDSKI ODBOR MESTA CELJA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJANOM IN CELJANKAM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO FILMSKO življenji:! NEURJE Kljub nekaterim tehničnim pomanjk- ljivostim, ki pa so izključno tehnične, kar velja poudariti za razliko od teh- ničnih pomanjkljivosti, ki se jim cesto pridružujejo še vsebinske, kompozicij- ske itd., predvsem pa za razliko od tehnične dovrševnosti, a trivialne, ba- nalne, bedaste in absurdne vsebine, kar ni niTempo< pa med ženskami ekipa ekonomske srednje šole V streljanju je dosegla ekipa >Tempo< najboljši dosedanji re- zultat na patrolnem teku, v teku pa ekipa >Kladivarja<. Rezultati so naslednji: Moški: 1. I. ekipa SD >Temp0€ 1:18 (119 kro- gov. 715), 2. I. ekipa >Kovinar« Store 2:14 (111, 7:47). 3 n. ekipa SD >Tempo< 3:14 (87. 7:55), 4. Kladivar L 3:34 (5*?. 6.28), 5. SD >Ciukarna€ 4:01 (82. 8:07). Ženske: 1. Ekonomska srednja šola 5:27 (5. 5:42), 2. SD .Tempo« 5:30 (14. 6:12). 3. SD .Met- ka« 7:16 (13. 7:35). Proga za moške je bila dolga 1800 m. za žen- ske pa 1200 m. Med tekmovanjem je ves čus rosil rahel dež. ki je doloma sproti zmrzoval, tako da so bila tla polzka. Kljub temu pa so bili rezultati povorečno zelo dobri in tudi boljši od vseh dosedanjih, iz česar je sklepati, da se tekmovalci iz leta v leto bolj pripravljajo na ta tradicionalni tek s streljanjem. Prav tako se vidi iz dosedanjih rezultatov, da se bije bor- ba za prva mesta večinoma le med najboljšimi strelci in najboljšimi tel ači. Toda že dve leti zapovrstjo so zmaeali v tem »trelci. Tako lani le za 1 sekundo pred tekači. Letos je bila raz- lika precej večin, to pa zaradi tega. ker so strelci napredov.ili od lani v teku in v stre- ljanju, medtem ko so tekači od lani v stre- ljanju zelo nazadovali. Zato naj bi se v bo- doče tekači več urili tudi v streljanju in na ta način bolj resno prešli t borbo ea prva mesta. V Štorah so odprli Dom kulture v soboto, dne 19. decembra so na čast 10. obletnice rojstva nove Jugoslavije ter Dneva jugoslovanske ljudske armar de železarji iz Stor slavili pomemben dogodek. Ta dan je bil svečano predan svojemu namenu Dom kulture, ki so si ga prebivalci tega metalurškega sre- dišča že tako želeli. Svečanosti se je poleg številnih domačinov udeležilo tudi mnogo političnih in kulturnih javnih delavcev. Najprej je bilo razvitje prapora do- mače Svobode. V novem Domu kulture je bilo do zadnjega kotička napolnjena prostrana in lepo urejena dvorana, ki ima 360 sedežev. Tej slavnosti so pri- sostvovali med drugimi še zvezni ljudski poslanec mesta Celja in član zveznega Izvršnega sveta tov. Franc Leskošek, sekretar mestnega komiteja ZKS tov. Olga Vrabičeva, predsednik MLO tov. Riko Jerman, predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Miran Cvenk in drugi. Po internacionali, ki jo je za- igrala godba na pihala Svobode iz Stor, je imel uvodne besede predsednik do- mače Svobode tov. Kalčič. Za njim pa je razvila novi prapor ter mu tudi ku- movala soproga direktorja Železarne, tovarišica Božena Svetkova. V imenu članov Svobode je prapor prevzel tova- riš Korošec. Ob tej priložnosti so do- mači pionirji izročili tov. Svetkovi šo- pek rdečih nageljnov. Z nastopom zdru- ženega moškega pevskega zbora Svobo- de iz Stor in Celja, ki ga je vodil pe- vovodja Ulaga, je bil prvi del svečano- sti končan. Nekaj čez 19. uro pa je bila slavnost- na izročitev novega doma Svobode svo- jemu namenu. Ob tej priliki je bila slavnostna akademija, na kateri je go- voril v imenu predsednika društev Svo- bod Slovenije tov. Regenta, ki se otvo- ritve ni mogel udeležiti, tov. Svetek Andrej, predsednik Svobode iz Celja. V svojem govoru je očrtal zgodovinsko in revolucionarno pot naših narodov ter poudaril, da tega delavskega doma ne bi bilo, če ne bi delavski razred izšel iz ljudske revolucije kot zmagovalec. Naj bo ta dom štorovskih železarjev središče, kjer bodo še nadalje razvijali svojo kulturo, svoje delavske tradicije in socialistično zavest, kajti le napredni in zavedni delavci lahko uspešno uprav- ljajo svojo tovarno — je zaključil svoj govor tov. Svetek. Akademija, ki je trajala tri ure, je bila po programu silno bogata. Na njej so pokazali delavci že prave umetniške stvaritve. Samospevi bratov Zoharjev, igranje v lovski rog, instrumentalni or- kester Svobode iz Stor ter nekatere pe- smi pevskih zborov so nudile navzočirn zares lep umetniški užitek. Nastopili so vsi odseki domače Svobode ter moški in ženski pevski zbori celjske Svobode. Ob zaključku akademije je bil predva- jan tudi dokumentarni film o razvoju štorovske železarne. Za kaj se ne in sa kaj se zanimajo Odkar je nekdanji KLO Šentvid pri Grobelnem vključen v občino Šmarje, Šentvidčani nismo opazili kaj poseb- nega zanimanja za naše komunalne po- trebe, zlasti ne na šolsko-prosvetnem področju. Dočim se z občine doslej še niso zanimali, kako šola deluje, v kakš- nem stanju je, kaj potrebuje itd. pa kažejo za učiteljstvo več zanimanja. Napoti so zlasti stanovanja naših dveh učiteljic. Na vsak način bi ju radi iz- selili ali vsaj utesnili. Kar pridno pri- hajajo k nam odločbe in zopet stano- vanjske komisiije, ki vznemirjajo uči- teljstvo in ga motijo pri njegovem vsakdanjem delu v šoli. Tako si prizadevajo utesniti našo dol- goletno učiteljico tov. Zabovnikovo, ki stanuje z dvema starima tetama v nek- danji občinski hiši, kjer je vedno bilo učiteljsko stanovanje. Vse tri ženske bi radi strpali kar v eno malo sobo. Prav tako je v napotje stanovanje mla- de učiteljice novinke, ki jo hočejo dati v higiensko nemogočo sobo. Vprašanje je, ali učiteljstvo res nima pravice vsaj do svoje sobe? Mislimo, da zaslužijo prosvetni delavci vendarle drugačen odnos. BRALCEM IN INSERANTOM! Ker bi tiskarna ne zmogla še več strani kot jih je, obveščamo bralce in inserante, da bomo tudi v prvi številki v letu 1954 posvetili dobršen del novoletnemu branju in objavili še nadaljuje čestitke kolektivov! Uredništvo (Nadaljevanje s 1. strani) Z zasedanja okrajnega zbora in zbcra proizvajal- cev Celja-okolice in od taks. Prav zaradi tega bo vloga komune še važnejša, ker prihodnje leto ne bo na razpolago toliko sredstev, kot jih je bilo doslej, ter bodo morala pod- jetja za investicijska dela črpati sred- stva le iz okraja. Ko je govoril o zdru- ževanju okrajev in mest, kar se je že na mnogih mestih razpravljalo, je po- udaril, da je ravno celjski okraj tak okoliš, kjer bi se lahko združilo mesto s svojim zaledjem. Ta združitev je nuj- na in koristna že v trgovini, saj je vsa trgovska mreža med mestom in zaled- jem tesno povezana. Živahna razprava je bila tudi po po- ročilu predsednika sveta za socialno zaščito in zdravstvo. Zlasti so obrav- navali vprašanje higiensko-tehnične za- ščite. Podjetja so v prvem polletju zgu- bila v proizvodnji zaradi obolenj in ne- zgod 273 milijonov 60 tisoč dinarjev. Zlasti so slabi pogoji dela v podjetju »Kambrus« v Rogatcu, kjer so po sto letih še isti delovni pogoji. Delavci v tem podjetju bolehajo na nevarni bo- lezni silikoze, ki jo povzroča kremen- čev prah. Za odpravo tega prahu pa bi bile potrebne velike investicije. Na kraju so sprejeli še odlok o zdru- žitvi Kovinskega podjetja v Žalcu z »Agroservisem« v Šempetru ter sklep o postavitvi prisilne uprave v privatni obrti Sumečnika, ki na kapitalistični osnovi razvija svojo obrtno dejavnost ter dolguje Zavodu za socialno zavaro- vanje 4 milijone dinarjev. Isti sklep so sprejeli za invalidsko podjetje Mizar- stvo-Vrbopletarstvo« na Polzeli, kjer je organizacija dela slaba in kapaciteta podjetja premalo izkoriJCena. -ma- stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 Predstavili smo vam naše stalne scdelavce Krog tistih bralcev »Savinjskega vest- nika«, ki so osebno povezani z uredni- štvom, je zelo majhen, zato smo vam v novoletni številki sklenili predsta- viti vrsto naših stalnih sodelavcev,"ka- terih prispevke ste prebirali v letoš- njem letu. Uredništvu se je posrečilo kljub »beraški honorarni politiki« pri- dobiti lep krog dobrih in stalnih sode- lavcev, brez katerih ne more izhajati noben list, ki si prizadeva posredovati bralcem čim pestrejše čtivo. Današnja številka prinaša članke in prispevke naših najzvestejših sodelav- cev. Nekateri teh člankov nosijo na uvodnem mestu fotografije piscev. Zal vseh sodelavcev nismo mogli objaviti s slikami, kajti tudi do objavljenih slik smo večkrat prišli na zelo čuden način, brez privoljenja piscev samih. Navajamo nekaj imen, ki ste jih letos v člankih imeli priliko spoznati: Tine Orel, naš zunanjepolitični komentator (Pogled po svetu), gledališki kritik in pisec cele vrste turističnih člankov, pri- spevkov iz planinarstva itd. Fran Roš, pisatelj, ki smo ga v našem listu po- gostoma srečevali v črticah, pesmih resne in epigramske vsebine. Josip Kot- nik, je pisal vrsto člankov, ki so obrav- navali šolsko in gospodarsko problema- tiko v Celju, z njegovo pomočjo pa je našel braslovški okoliš svoj stalni koti- ček v listu. Stane Terčak, je nudil listu veliko bogatega materiala iz NOB v člankih, črticah in razpravah. Lojze Fi- lipič, je izpolnjeval kulturno rubriko s prispevki iz gledališkega življeja v Celju. Gustav Grobelnik, se je pogosto oglasil v listu s prispevki, ki so obrav- navali predvsem prosvetno problemati- ko Risto Gajšek, je sodeloval letos pre- težno na področju turistične problema- tike, obravnaval je vprašanja gostin- stva, trgovine in pisal prispevke v Tri- buno. Vera Strmeckijeva je kot novi- narka vse leto sodelovala z najrazlič- nejšimi prispevki našega družbenega življenja. Milan Cetina je naš sodni po- ročevalec, se pravi tisti, ki se ga ljudje z grehi in prekrški ne bodo ugodno spo- minjali. Kari Jug, je vse leto obširno zasledoval celjsko športno žvljenje. Je naš športni urednik, ki je imel dosti je- ze z nami, ker mu nismo vselej mogli vsega objaviti. Veliko prispevkov literarne vsebine nam je poslal Izidor Horvat, ki je poleg tega zasledoval v člankih tudi druge probleme družbenega življenja v Celju. Ne smemo izpustiti imen tistih sode- lavcev, katerih slik nismo mogli obja- viti. V prvi vrsti je to Zoran Vudler, ki je napisal vrsto gospodarskih prispev- kov, potopisov, člankov v Tribuni itd. Dalje Franc Kleč, ki je zasledoval pred- vsem delavska vprašanja v okraju, Fra- njo Štros, je pisal predvsem članke go- spodarske vsebne. Ivan Svarc je sode- loval predvsem na polju pedagoške in vzgojne problematike. Isto pot je ubi- ral v svojih prispevkih pogostoma tudi Albin Podjavoršek. Precej prispevkov je v letošnjem letu poslal Anton Stupica, ki je obravnaval glasbene dogodke in dogodke iz umetnostne zgodovine. Prepričani smo, da nismo našteli vseh, ki bi jih bilo treba omeniti, zlasti pa naše zunanje sodelavce kot Vinka Lan- gerholca iz Konjic, Kotnika Zorka iz Šmartnega ob Paki, Franja Cepina iz Pilštanja in druge. Celjski telovadci in KAREL JUG Čeprav je orga- nizacija »Pariizan« pravzaprav naj- mlajša od vseh celjskih organiza- cij, je v letošnjem lelu s svojim vzgojnim delom, prirediivami in uspehi na raznih tekmovanjih dose- gla pravilno vred- notenje in mesto v družbi ostalih organizacij v na- šem mestu. Izredno močna želja mladine po pravilni telesni vzgoji, krepka volja in tekmovalni po- let na vseh javnih akademijah, nastopih in tekmovanjih so omogočili skupno s požrod 13,5, letos kar 6 in na 800 m — v preteklem letu le ena atletinja pod 2:30, letos kar 4! In skoraj ne bi bilo discipline, kjer ne bi lahko ugotovili kvalitetni napredek celotne- ga kolektiva. Celjski atleti in atletinje so v letu 1953 nastopili kar 44-krat na raznih tekmovanjih doma in celo v inozemstvu (Graz, Atene, Oslo, Dortmund, Augs- burg). Na teh tekmovanjih so častno zastopali športni nivo našega mesta, Slovenije in Jugoslavije. Kdo bi se ne spominjal uspešnih nastopov našega Lorgerja, ki v letošnjehi letu ni doživel niti enega poraza, mladega Vipotnika, ki je z vsakim nastopom postavljal no- ve rekorde, Majcenove itd. Ponosni smo lahko na naše državne reprezentante: Lorgerja, Zupančiča, Zagorca, Kopitar- ja, Majcnovo! Pa pustimo posamezni- ke... Atletsko društvo Kladivar je brez dvoma »najbolj vzoren športni ko- lektiv v Jugoslaviji, ki mu pripada na- slov absolutnega državnega prvaka« (be- sede znanega športnega novinarja Mla- dena Deliča!)! Moška ekipa: Lorger, Kopše, Celik, Petauer, Videtič, Kovač, Urbajs, Kopi- tar M. in J., Zupančič, Stožir, Gajšek, Hanc, VLpotnik, Prelog, Mlinaric, Gla- vač, Vehovar, Zagorc, Gole, Peterka, Jančič, Roje in Debel j ak so na prire- ditvi »sezone« — finalu ekipnega prven- stva Jugoslavije — dosegli 4. mesto v državi (zaradi okrnjenosti ekipe so tra- dicionalno 3. mesto letos morali prepu- stiti zagrebškemu Dinamu!). Ženska ekipa: Majcen, Jager, Zelez- nik. Knez, Slamnik, Grabar, Kovač, Medveš, Pristovšek, Celesnik, Ocvirk in Florjan pa so v finalu ekipnega prven- stva FLRJ ostale na tradicionalnem 2. mestu! To je vsekakor najvidnejši uspeh celotnega kolektiva! Na slovenskih in državnih prvenstvih pa so osvojili sledeča prvenstva: Kros, prvenstvo FLRJ: Mladinke Slamnik, Ocvirk, Cakš — ekipno prvenstvo FLRJ. Mladinci D — Vipotnik, Cajhen in Stožir — ekipno prvenstvo FLRJ. Člani — Mlinaric, Kranjc, Stajner — 3. mesto v FLRJ. Vipotnik Andrej — prvenstvo FLRJ pri mladincih D. Slamnik Ančka — 2. mesto pri mla- dinkahu Prvenstvo v krosu LRS: V generalnem plasmanu Kladivar — 2. mesto. Mladinke Slamnik, Velej, Glinšek — ekipno prvenstvo LRS. Mladinci D — Vipotnik, Gajšek, Sto- žir — ekipno prvenstvo LRS. Vipotnik Andrej — prvenstvo LRS pri mladincih D, Slamnik Ančka — prvenstvo LRS pri mladinkah. Poedinsko prvenstvo Jugoslavije: Zupančič Igor — prvak FLRJ na 110 metrov zapreke. Majcen Milka — prvakinja FLRJ v skoku v daljino. Gole Edi — 2. mesto v metu krogle. Slamnik Ančka — 3. mesto na 800 m, Vipotnik — 3. mesto na 800 m, Pristov- šek — 3. mesto v metu kopja, ženska štafeta 4x100 m — 3. mesto in moška štafeta 4x400 m — 3. mesto. Mladinsko prvenstvo Jugoslavije: Brodnik — prvak FLRJ V metu kopja in 2. mesto v skoku ob palici. Videtič — prvak FLRJ na 400 m za- preke in 2. mesto na 400 m. Vipotnik — prvak FLRJ na 1500 m in 3000 m. Lenasi — prvak FLRJ v metu kopja (mladinci D). Gajšek — 2. mesto na 3000 m, 3. me- sto na 800 m in 1500 m. Stožir — 2. mesto na 800 m. Slamnik Ančlca — prvak FLRJ na 600 m. Prvenstvo Jugoslavije v mnogobojih in Slovenije: Knez Ivanka — prvakinja FLRJ v peteroboju. <^ Celik Rafael — prvak LRS v petero- boju (mladinci). Poedinsko prvenstvo Slovenije: Zupančič Igor — prvak LRS na 110 metrov zapreke in 400 m. Gole Edi — prvak LRS v metu krogle, Kopše Eberhard — prvak LRS na 100 m in 200 m. Hanc Matija — prvak LRS na 1500 m in 5000 m. Kopitar Marjan — prvak LRS na 400 metrov zapreke. Vipotnik Andrej — prvak LRS na 800 m. Peterka Andrej —prvak LRS v metu kladiva. Glavač Bojan — prvak LRS v skoku ob palici. Moška štafeta 4x400 m — prvak, LRS. Majcen Milka — prvak LRS v skoku v daljino. Zeleznik Marjanca — prvakinja LRS na 80 m zapreke. Medveš Silva — prvakinja LRS v me- tu diska. Pristovšek Slava — prvakinja LRS v metu kopja. Mladinsko poedinsko prvenstvo Slovenije: Celik — prvak LRS na 100 m zapre- ke, 100 m in 200 m (C kategorija). Brodnik — prvak LRS na 300 m za- preke, skoku v višino, skoku ob palici, metu kopja. Cajhen — prvak LRS na 400 m in 4O0 m zapreke. Videtič — prvak LRS na 200 m (D kategorije). Stožir — prvak LRS na 1500 m. Cizej — prvak LRS na 800 m. Dimec — prvak LRS v metu diska. Perčič — prvak LRS v metu kladiva. Štafeta 4x100 m — C in D kategorija — prvak LRS. Slamnik Ančka — prvakinja LRS na 600 m. Ocvirk Marjeta, prvakinja LRS v metu kopja. To je bogata bilanca državnih in re- Za novoletno darilo je tablica TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE ceneno, a lahko iudi bogato darilo. V vsakem primeru pa je to prispevek gluhim za opremo delavnic Zveze gluhih Jugoslavije. — Tombolska tablica stane samo 50 dinarjev, dobite jo lahko pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovan- ske loterije in pri vseh organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije. Mnogo sreče in uspeliov v novem lelu 1954 želi vsem odjemalcem in delovnemu ljudstvu LAH ALBIN SODARSTVO, DRESINJA VAS, PETROVČE Izdelujem vse vrste sodov in ostaomembno gospodar- sko panogo. Le nekaj več psiholoških pogojev za življenje turističnega duha pri gostinskih objektih in privatnikih, pa bo tudi Gornji grad nudil naši so- cialistični družbi, kar mu je narava da- la, ne samo stotisoče kubikov lesa, marveč oddih in razvedrilo v bogastvu svojih pokrajinskih lepot. T. O. Električna luč tudi v Dramli&li pri Braslovčeh Minuli teden je v Dramljah pri Bra- siovčah zasvetila električna luč. V štiri- najstih dneh so vaščani pripravili vse drogove za 1600 metrov dolg daljnovod in okoli 800 m omrežja. V ta namen so prispevali nad 1680 prostovoljnih ur. Znatno pomoč je nudil okrajni ljudski odbor Celje-okolica s kreditom v zne- sku 500.000 din. Drameljčani so hvalež- ni osebju Elektro Celje in montažni grupi v Sentpetru. Hvaležni so tudi kmetom v Gornjih Gorčah, ki so jim darovali kostanjeve drogove in poma- gali pri vožnjah. Tudi Plaskan Cilka je z darovanimi drogovi veliko prispevala. Večje ali manjše denarne zneske so da- rovali tudi KZ Braslovče, »Partizan« Braslovče, Občinski ljudski odbor Bra- slovče ter gasilski četi Komenče—Gli- nje ter Braslovče. GRADIŠ IMM GRADBIŠČA ŠOŠTANJ, celje, velenje ter GRA- moznica otišaI vrh Želi vsem kelektivom in delovnim ljudem veselo in uspeha polno NOVO LETO 1954 Prevzemsmo vsa gradbena dela na industrijskih, visokih kakor tudi nizkih gradnjah Učitelji v®|iilškega okollšcs so zborovali v vojniškem pododboru Učiteljskega društva je včlanjenih 62 učiteljev iz enajstih šol. Na občnem zboru v Voj- niku dne 12. decembra so bili poleg učiteljev navzoči predsednik Učiteljske- ga društva za okraj Celje tovariš Janko Pogačnik, zastopniki Sveta za prosveto in kulturo okraj Celje-okolica — pred- sednik tov. Franjo Rejec, načelnik tov. Borut Rajer in okrajni prosvetni in- špektor tov. France Strehovec. Poročilo o delu pododbora je podal predsednik pododbora tov. Konrad Sodin. Poudaril je, da je učiteljstvo pri zadnjih držav- nih volitvahi, ki so bile tokrat bolj spon- tane kot vse prejšnje, vendarle dopri- neslo zelo velik delež s tem, da so vodili zbore volivcev in opravljali delo v vo- lilnih komisijah. Ce danes analiziramo velik odstotek udeležbe volivcev pri zadnjih volitvah, zlasti v oddaljenejših hribovskih vaseh, mirne vesti trdimo, da je bila ta udeležba med drugim tudi sad vsakodnevnega drobnega individu- alnega ideološkega dela z ljudmi, med katerimi prosvetni delavci žive. Po po- datkih je razvidno, da so prosvetni de- lavci v tem letu zelo jKjživili dramatsko delo po vaseh, v dveh krajih — Dobrna in Socka — pa so zgradili nove odre. Predsednik je v svojem px)ročilu po- udaril, da se je odbor trudil, da bi dobili tisti učitelji, ki poučujejo celo- dnevno, honorar za nadurno delo, tako kot ga dobiva danes vsak delavec pri nas. Vendar so se vsa pojasnjevanja ustavila ob pomanjkanju denarnih sred- stev okraja Celje-okolica za honorar učiteljem osnovnih šol. Kasneje je na- čelnik tovariš Borut Rajer px)jasnil, da bodo z novim koledarskim letom ven- darle našli potrebna denarna sredstva tudi za učitelje osnovnih šol. Po poro- čilu blagajničarke tov. Marice Kvac, ki že vsa leta po svoboditvi vzorno in požrtvovalno vodi našo blagajno, je go- voril tov. Janko Pogačnik o napredni učiteljevi vlogi. Nadalje je tov. načelnik Rajer dal priznanje učiteljstvu, da dela; vendar je p>oudaril, da izražajo člani raznih organizacij, da je učiteljstvo še premalo aktivno. Iz tega je razvidno, da ne razumejo, da je glavno delo učitelja v šoli in v ljudski prosveti. Posamez- niki danes namreč še vedno mislijo, da je učiteljeva naloga, da opravi vsako delo, tudi tisto, ki bi ga lahko oprav- ljali drugi. Da pa je stanje tako, so učitelji krivi sami, ker svojega dela ne znajo dovolj prikazati. Poudaril je, da sveti za kulturo in prosveto pri občin- skih ljudskih odborih spe, ne vedo, kaj bi delali, ker upravitelji šol pač sami potrpežljivo opravljajo vse njihovo delo. Zato je pojasnil, da je v učiteljevo korist, da spravijo te svete v življenje in da naj jim pojasnijo obšimost in Ix)membnost njihovega dela. Pozval je tudi vse tovariše učitelje-pripravnike. ki še nimajo opravljenih izpitov, da te čimprej opravijo. Po razpravi so bile volitve novega odbora. Zaradi požrtvovalnega dela v odboru je bil že tretjič soglasno izvoljen^, za predsednika tovariš Konrad Sodin* S tem je dokazano, da v vojniškenj- pododboru ni trenj, ni osebnosti, mar» več vidimo v pododtoru svojo stanovsko organizacijo, v kateri se strokovno in ideološko izobražujemo in v kateri naj- demo oporo za dosego svojih pravic. Po izvolitvi novega odbora je inšpek- tor Strehovec, ki rad redno prihaja na naše sestanke in zna res tovariško pri- stopiti k vsakemu članu naše podruž- nice, podal smernice za sestavo podrob- nih učnih načrtov. Predlagal je tudi, naj bi se uvedli pedagoški dnevi, ka- terih središče bi bili vzorni nastopi in po njih izmenjava misli o delu in na- činu poučevanja v posameznih razredih. Predlagano je tudi bilo, da bi se taka polagoma osnovali razredniški aktivi, ki bi mnogo pripomogli k strokovnemu poglabljanju učnega dela. Članom in poverjenikom" prešernove družbe Vsak član. ki je poravnal celotno čla- narino 240 din, prejrre za leto 1954 pet knjig, in sicer Koledar z^ leto 1954, Ci- rila Kosmača: »Pomladri dan«, Ivana Ribiča: »Stopinje v sn-cgu«, Iva Zor- mana: »Iz obroča« in Milana Čopiča* »Skrivnosti atoma«. Morda s temi knjigami nismo izpol- nili vseh Vaših pri^iakovanj. Priznali pa nam boste, da smo si resno prizade- vali, nuditi Vam najboljše, kar nam js bilo v danih okoliščmah možno. Zato smo prepričani, da Vas v glavnem ni- smo razočarali. Vsekakor želimo, da nam tudi Vi poveste svoje mnenje; ko- likor ga ne bi mogli upoštevati, si bo- mo nekatere stvari 'iru? drugemu po- jasnili, saj smo šele na začetku svoj« poti. Vsak začetek je težak; z dobro vo- ljo in medsebojnim razumevanjem pa lahko i>rav kmalu dosežemo najboljše uspehe. Kljub vsem težavam smo dosegli že v p>rvem letu blizu .50 000 naklade. Z-i to gre zahvala predvsem našim marlji- vim in požrtvovalnim pcverjenikom in članom, ki so pokazali resnično ljubezen do napredne slovenske knjige. Ne dvo- mimo, da nam boste ostali zvesti tudi v bodoče. Se več! Prepričani smo, da boste knjige pokazali tudi drugim; s tem jih boste pride bili za redne člane ali p.i celo za poverjenike tam. kjer jih doslej še ni bilo. Pa še ena naloga je pred nami. Knji- ge, ki ste jih prejeli za 240 din, staneio Družbo okoli 500 din; če pa bi jih cenili po knjigotrških kalkulacijah, bi bile še mnogo dražje Razliko smo v glavnem krili z ustanovninami naših podjetij, zadrug, družbenih organizacij in usta- nov. Izvedba programa za leto 1955 pa bo zahtevala še znatno večjih gmotnih sredstev. Samo geo.Fiafski priročnik s kopico zemljevidov in slik bo vreden skoraj toliko kot vse letošnje naše knjige skupaj. Vseh sredstev pa ne bo mogoče zbrat' samo od podjetij itd., ki bodo imela z uveljavljanjem novih go- spodarskih uredb precej manj sredstev v take namene kot doslej. Zato vabimo vse člane, da pomagajo premostiti Družbi te težave s tem, da se uvrste med podporne člane in tako dokažejo svojo visoko kulturno zavest. S tem bodo omogočili, da pricejo poceni do knjig tudi tisti, ki nimajo še tako pre- bujene potrebe po dobri knjigi, da bi mogli utrpeti višjo Članarino. Vplačilo minimalne podpomine 500 din še vedno ne bo odteht'.lo vrednost knjig, ki jih bo prejel vsck čl?.n. Vsakteri izmei članov pa lahko pomaga ustvarjati ta sredstva tudi 2 agitacijo, da ne bo za- druge, podjetja, ustanove, obrtnika, ljudi svobodnih poklicev itd., ki bi ne biLi vsaj podporni člani Družbe. Se enkrat: Ko se zahvaljujemo za do- sedanjo naklonjenost in pomoč, vabimo vse, da pomagajo po svojih močeh k nadaljnjemu širjenju in utrjevanju Pre- šernove družbe. Ljubljana, novembra 1953. Odbor Prešernove družbe. ČLANOM IN POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRU2BE! Sporočamo, da smo razpošilja- nje knjig poverjenikom in usta- novnim članom zaključili. Raz- pošiljanje zadnjih 1500 zbirk se je zakasnilo za dober teden zaradi okvare in obnove klišeja naslovne strani koledarja, kar naj nam po- verjeniki, ki so prejeli knjige po \ 12. decembru, oproste. Ce so se \ pojavile še kake druge nepravil- j nosti, prosimo vse, da nas nanje i opozore, da se jih bomo v bodoče ! izognili oziroma že sedaj popra- ! vili. Člani, ki doslej knjig še niso prejeli, naj jih dvignejo pri svo- jem poverjeniku. Ker bomo prihodnje leto pričeli s tiskom knjig mnogo prej, po- hitite z vpisom, da bomo lahko pravočasno določili naklado. Te dni bo izšla tudi zadnja — dvojna — številka naše revije Obzornik. Prihodnje leto bo iz- hajala revija redno vsak mesec razen v počitnicah. Kot doslej se bo revija tudi v bodoče tako po opremi kot po v^sebini še izpopol- njevala in bo vzdrževala redne stike med Družbo in člani. Zato vabimo zlasti vse poverjenike, da postanejo naročniki revije Obzor- nik ter store vse, da bo naročeno na to revijo tudi čim večje število članov. — Celoletna naročnina za člane je 450 din, za nečlane pa 500 din. Sindikalne podružnice, zadruge, odbori SZDL, javljajte nam nove poverjenike! Prešernova družba. vspehov pri nadaljnji graditvi socializma ter srečno in veselo novo leto 1954 zeli vsem delovnim kolek- tivom^ vsem delovnim ljudem CINKARNA meialurško-kemična industrija v Celju Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 7 Tovarna kovanega orodfaZreče Nekdaj in danes... V Zrečah blizu Slov. Ko- njic živi in dela kolektiv, o katerem malokdaj kaj sli- šimo. Vendar je to vzoren kolektiv marljivih kovinar- jev, ki imajo za seboj že dolgo tradicijo in kateri od- lični in kakovostni izdelki so si v zadnjem času utrli pot preko naših meja, daleč na Orient in celo v Južno Ameriko. Poglejmo te pridne ljudi, ki izdelujejo že pravo umet- nino, kakšne uspehe so v zadnjih letih dosegli, zlasti od tedaj, ko so prijeli uso- do podjetja v svoje roke? V stari Jugoslaviji je bilo v tem podjetju le okoli sto delavcev, katere je lastnik- kapitalist nemilostno izko- riščal. Težko je bilo nji- hovo življenje takrat. Jed- va so zaslužili za vsakdanji kruh, delati pa so morali v težkih pogojih srednjeve- ških delavnic, ker kapitali- stu ni bilo za to, da bi olaj- šal delavcu delo, ampak da bi ga čim bolj izžemal. Po osvoboditvi v novih pogojih, ko je prenehalo iz- koriščanje, zlasti pa odkar so delavci prevzeli tovarno v svoje roke, se je v tem kolektiim marsikaj izpre- menilo. Delavci so spoznali, da delajo v boljših pogojih, zase. Zato so v proizvod- nji po količini in kakovosti dosegli velike uspehe ter razširili in modernizirali tovarno. Delo jim sedaj te- če hitreje in prijetneje od rok kot nekdaj. Njihovi izdelki so si utrli pot na svetovna tržišča Sedaj nudi podjetje za- poslitev 550 delavcem. Med njimi so že pravi umetniki pri svojem delu. Kar vese- lje je pogledati delavca v kovačnici, kako suče kos razbeljenega železa in ga preoblikuje v lično kla- divo, sekiro ali drugo orod- je, za katerim je toliko po- vpraševanje, da vsem po- trebam na domačem in ino- zemskem tržišču niti ne morejo zadostiti. Vsi nji- hovi izdelki, katerih je že lepa vrsta, so lično, estet- sko in solidno izdelani. V skladišču izdelkov oko niti ne ve, kje bi se zaustavilo ob pogledu na pestro zbir- ko orodja; vse je tako lično izdelano: vseh vrst matični ključi in klešče, škarje za pločevino, francoski ključi, sekači in prebijači, železa za montiranje avtomobil- skih gum, ključi za avto- kolesa, izvijači, kladiva, se- kire, primeži, bati za ka- men, mlinske oskrdi, orodje za klepanje kos, mizarska kladiva itd. Zares lepa je kolekcija najrazličnejšega orodja, brez katerega bi obrtniki raznih strok ne mogli delati in živeti. Ti izdelki so zelo iskani na domačem trgu, izvažajo jih pa tudi v Grčijo in Tur- čijo, celo v Paragvaj. Vseh potreb ne morejo zadostiti, zato so sklenili tovarno povečati in modernizirati v primerjavi z lanskim letom so povečali proizvod- njo od 100 na 130 odstotkov, delavci pa stalno prejemajo stoodstotne plače. Kolektiv ima svoj avtobus, s katerim se vozijo na delo in domov delavci iz oddaljenih kra- jev. Lepo urejena menza jim nudi topla in okusno pripravljena jedila po zmernih cenah. Lani so zgradili moderno in higi- ensko urejeno obdelovalnico orodja ter sodobno poslop- je, kjer so sanitarne na- prave in garderoba. V grad- nji je tudi brusilnica in prostor za galvanizacijo matičnih ključev, ki bodo še lepši — kromirani. Kdo bi si mislil, da ta skoraj neopazen kolektiv izdeluje tako mojstrovino, predmete, brez katerih si vsakdanje praktično živ- ljenje ne moremo niti za- misliti. Poleg tega so to- varno povečali in moderni- zirali tako, da je od stare tovarne le še kovačnica. To vse so uspehi in delo zreških kovinarjev! Delovni kolektiv Tovarne Zreče želi vsem svojim odjemalcem in dobavi- teljem, kakor tudi vsem ostalim delovnim kolektivom V NOVEM LETU 1954 veliko uspehov v naporih za nadaljnjo izgradnjo socializma Novoletna nagradna križanka Letošnja novoletna nagradna križan- ka verjetno ne bo delala preglavic. Na- men je bil, da se nagradnega žrebanja lahko udeleži čimveč naših bralcev. NAGRADE Prva nagrada 3000 din. Druga nagrada 2000 din. Tretja nagrada 1000 din. Četrta in peta nagrada 500 din. Rešitve je treba dostaviti uredinštvu do 5. januarja 1954. Za žrebanje bodo veljavne samo tiste pravilno razre- šene križanke, ki bodo imele priključen kuipon, to se pravi, da morejo biti na- grajeni samo naši naročniki in bralci, ki bodo list kupili. NAVPIČNO: 1 In 18 naše želje In čestitke; 2 izeleni volk«; 3 tr^ (narobe); 4 pot navzdol, nazadovanje; 5 vstavi >AK.\S«; 6 kazal, zaimek; 7 sibirska reka; 8 njive in vrtiček; 9 vrsta pa- pige; 10 poklon ob Novem letu; 11 pekovska potrebščina; 12 italij. >jaz«; 13 začetnici imena, od katerega izvira ^Kralj Matjaž«; 14 ženski kožuhovin. ovratnik (narobe); 17 rosa je »pa- dala« (narobe); 23 plosk, mera; 25 bajeslovni letalec; 29 pesniška oblika (metr.); 30 znameniti samostan z veliko knjižnico na gornjem Šta- jerskem (dvoj.); 34 najiiitrejši brzovlak v Jugo- slaviji; 33 kratica za: brezpomembno, dejano na stran, v arhiv; 39 izvor; 40 kratica za »pri- pis«; 41 kratica za lekarniški >Recept<(; 42 dva različna samoglasnika (kol 72 vodoravno); 44 te- kočina iz tanina; 49 močvirje pri Ljubljani: 52 nafta, olje (angl.); 54 pripadnika rutenskega plemena v Galiciji; 5? del zidu; 58 glasbena uota; 59 švedska denarna enota; 64 bolan na srabu (scabies); 'O umerjen pc. pesniškem me- irumu; 71 šla — v gorenjskem narečju; 74 bivša fubcrnija v ZSSR; 75 kot 23 navpičnoj, 78 igral, karta; 79 otok v Jadranu; 80 nevestina oprema (narobe); 81 aparat za odkrivanje avionov; 88 posoda; 89 podvig, zagnn; 90 francoski ogovor za kralja; 91 urednik, ki je nekoč ubiral »dac«; 95 kratica za element, prvino; 96 kot 41 nnvpič.; 97 čebelji izdelek; 99 resnično; 100 levi pritok Donave v Romuniji; 107 obraščen grič; 109 kli- ce; 111 osebni zaimek; 113 število; 114 priimek mnogo čitanega nem. pisatelja, imenom Thomas (»Velika stvar«) — fonet.; 116 sorodnik; 117 bar- va igral, kart; 120 osa brez žela; 121 vstavi KA; 122 dva enaka soglasnika; 123 mera za elektr. upor — narobe. 125 vodoravno ter 1 in 18 navpično: želje in novoletne čestitke našega lista. VODORAVNO: 1 delo. Izdelek (uradni); ? vrsta obuvala; 13 ime našega pravljičnega kra Ija; 19 leseno poslopje; 20 tovarna gumastih izdelkov v Slavoniji; 21 okrasno »kamenje«, ki nastaja v morju; 22 domovina Odiseja; 24 pred- mestje Celja, tudi ognjcniški material; 26 dragi kamen (akvamarin); 27 največja tovarna v Slo- veniji; 28 japonsko pristanišče; 31 nikalni po- možni glagol; 52 osebni zaimek; 33 bog vetrov (grška mitolog.); 35 upanje; 37 vstavi: ROS; 38 naša reka; 40 preveč zavre; 43 oprava, opre- ma (voj.) tujka; 45 matemat. znak (grško); 46 »speljati«, »nabrisati«; 47 žrebec (tur.); 48 reka t Španiji; 50 polt, fonet. (tujka); 51 biblijski možak z barko (narobe); 53 vas blizu Kamnika — narobe; 55 vprašalnica v dalmatin. narečja; 56 dan v tednu; 60 nikal. poraoi. glagola; 61 na- jeden; 62 imuniziran; 63 fizikal. pojm za silo; 65 kratica za »svojeročno«; 66 kratica za Trbo- veljsko Družbo; 67 del sobe; 68 vstavi CJ; 69 vloviš; 72 dva različna samoglasnika; 73 označ- ba za mnzikalno delo; 75 prebivalec oh Ne- retvi; 77 kravji pastir; 82 zver* 83 dva različna soglasnika; 84 naplačilo; 85 moč; 86 slad (i je j); 8? vstavi VSARE; 90 bivša označba za planin, društvo; 92 plod; 93 kazalni zaimek (narobe); 94 govorim iz trebuha; 98 manjše tovorne barke; 101 kratica za »mlajši«: 102 očarljivost, mik; 103 takoj; 104 kartaški izraz; 105 celoten, j)o- poln; 106 vrsta lastovic; 168 ime nekdanjega alban. paše; 110 vstop, začetek (tekme); 112 ital. »in«; 113 domačija; 115 kot 65 vodoravno; 116 bivša kratica za Slovenija avtopromet: 118 števnik; 119 krajevni prislov; 120 meteorologičen pojav (b je v. kakor izgovarjajo Brici); 122 pre- proga (tur.); 124 hoditi; 125 tistim, ki so »na- ročeni«. KUPON NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE »SAVINJSKEG-\ VESTNIKA«. Ta kupon pošljite skupno z re- šitvijo križanke. Iz Čreta Terenska organizacija SZDL v Cretu že dalj časa razpravlja o raznih ko- munalnih zadevah in potrebah v Cretu. Z velikim zadovoljstvom ugotavlja skrb Mestnega ljudskega odbora Celje, ki jo posveča našemu terenu. Novo ure- jena cesta Celje—Store bo tudi za Cret velika pridobitev. S cestnimi deli je v zvezi tudi napeljava vodovoda, ki ga gornji del Creta najbolj pogreša. Spod- nji del Creta je te dobrote deležen že od oktobra t. 1, V gradnji je tudi nov transformator, s katerini se bo ojačalo in razširilo električno omrežje. Cret pa ima še nekatere probleme, ki čakajo na čimprejšnjo rešitev. Ob železniški rampi je zamašen in zara- ščen kanal, ki zavira normalen odtok vode, kar je v deževnem vremenu zelo nevarno. Ob spodnjem delu tega kana- la je zaradi odlaganja raznih smeti in odpadkov nastalo pravcato smetišče. Prebivalci Creta žele, da bi se ta kanal temeljito očistil, odlaganje smeti pa strogo prepovedalo. S slamo pokrito poslopje posestnika Tomana je v zelo razrušenem stanju. Sosedje so v veliki nevarnosti, da iz- bruhne požar in uniči vse tamošnje naselje. Most čez Voglajno pri Kemični to- varni je zaradi obremenitve med ure- janjem Teharske ceste doslužil in mu preti nevarnost, da ga prvi večji naliv poruši. Da se vsaj nekoliiko omili škoda^ ki jo povzroča cinkarniški plin, bodo lastniki zemljišč prejeli te dni okrog 50 ton apncnegfa prahu po zelo nizki ceni 0,60 din za kilogram. Razliko na- bavne cene, ki znaša 2 din, bo plačal MLO. Apno bo nabavila celjska Kme- tijska zadruga. Volivci in člani SZDL že uvidevajo, da se na političnih sestankih in zborih volilcev dajo rešiti vsa pereča vpra- šanja. Uspehi pri urejevanju mesta in najbližje okolice nam to najlepše do- kazujejo. Iz Gomilshega V občini Gomilsko so bili nedavno občni zbori volivcev. Na teh zborih so govorili pretežno o komunalni dejavno- sti. Beseda je tekla o popravilu cest in mostov, o cestni razsvetljavi, o elek- trifikaciji, kjer je treba samo še pri- ključiti tok, pa DES tega ne naredi, če§ da zahteva novo napeljavo. Govorili so tudi o dodelitvi podpor najpotrebnej- šim v skupnem znesku okoli 14.000 din. Sole so bile v glavnem obnovljene. Bilo je govora o plačevanju davkov. Živahno razpravljanje se je začelo okoli komunalne dejavnosti v letu 1954. Zgradili bodo perišča v Gomilskem, Grajski vasi in Tmavi, popravili bo- do mostove, nekatere celo na novo zgra- dili. Gradnja mostu Gomilsko—Zakel je preložena do ureditve regulacijskega načrta Volske. Popravili bodo nekaj gozdnih cest in deloma tudi okrajno ce- sto. Misliti bo treba tudi na regulacijo manjših pritokov poleg Volske. Sprejeli so sklep, da podružnico Savinjskega magacina prevzame po reorganizaciji občina Gomilsko. Uredili bodo tudi po- kopališče. Volivci so zahtevali, da bi bila občini povrnjena škoda, ki je na- stala na vaški cesti, katera je ob času gradnje republiške ceste služila za ob- hodno cesto. Govora je bilo o bivšem Sokolskem domu, katerega dedič je »Partizan«, lasti pa si ga občinski ljud- ski odbor. Sprejeli so tudi proračun, ki naj bi znašal 2,405.000 din. Končno so govorili še o sadjarstvu, kjer je poročal tov. Korošec, ki je bil na sadjarskem tečaju. Sestanek se je na koncu spre- vrgel v predavanje o nalezljivih bolez- nih pri domačih živalih. Predaval je tovariš dr. Sočovc. Iz Šmarinega oh Pakt Zanimivo predavanje Na tukajšnji Ljudski univerzi je imel preteklo nedeljo predavanje tov. Slo- kan, okrajni veterinar iz Šoštanja. Go- voril je o umetnem osemenjevanju krav in telic, o vzrokih jalovosti in dru- gem. Poslušalci so izrazili željo, da bi ga radi še večkrat videli v svoji sredini, kar jim je tov. Slokan tudi obljubil. — Prihodnjič pa bo predavanje o hmeljar- stvu. O tem bo govoril inž. Kač iz Žalca. Roditeljski sestanek Roditeljski sestanek, katerega je pri- redila tukajšnja nižja gimnazija, je obiskalo okrog 90 oseb. Sestanek je bU prav živahen, posebno še, ko jim je pi-ed razgovorom tov. Kotnikova v svo- jem referatu nakazala nekaj splošnih misli, kako odpraviti pomanjkljivosti, ki jih opažamo pri mladini. Prav raz- veseljivo je, da so se starši po konča- nem sestanku dalj časa zadi^-ali v ži- vahnem razgovoru s celotnim učitelj- sikim zborom, kar do sedaj to ni bUo v navadi. Hudi i>otok bodo kmalu očistili Člani SZDL iz Rečice so s skupnim delom očistili in poglobili že velik del Hudega potoka. Pca vendarle skupno delo rodi sadove, samo začeti je treba, pa gre. Postajno poslopje pod streho Zadnje dni preteklega tedna je po- stajno poslopje dobilo tudi streho, in to ravno pravi čas, še preden je začel pa- dati sneg. Bo to lepo poslopje, ki bo v okras celotni okolici. Se lepša pa bo vas, ko bo že stalo tudi .lovo šolsko po- slopje, ki se bo začelo graditi sxx>mladi. Novoletna jelka Po pripravah sodeč, bo letos prazno- vanje novoletne jelke prav posrečeno. Sredstva za obdaritev otrok se pridno zbirajo in upamo, da bodo otroci pri- memo obdarovani in pogoščeni. Neka- tera podjetja so se s prispevki kar iz- kazala, žal pa zato nekatera druga manj odnosno sploh nič. Ljudje pridno čitajo V naš kraj prihaja kar lepo število političnega časopisja. Prvo mesto 2:a- vzema Savinjski vestnik, katerega gre med naše ljudi 126 izvodov, sledi mu Poročevalec z 61 izvodi. Kmečki glas z 51 izvodi, Večer z 22. Borba 21, Ljub- ljanski dnevnik 10 in Slovenski vestnik iz Celovca s 7 izvodi. Najboljši pripadniki predvojaške vzgoje odlikovani Dne 22. decembra, na dan naše ar- made, se je vršila skromna, a zato tem- bolj prisrčna proslava naše armade. Oh tej priliki je bilo nekaj obveznikov pred vojaške vzgoje odlikovanih in po- hvaljenih. Čestitamo! Vsem bralcem Savinjskega vestnika v Smartnem in okolici želimo obilo sre- če in uspehov polno novo leto 1954! Iz Pilštanla Poleti so pričeli graditi občinsko ce- sto iz Sonovega v Belo. Proge je nako- pane menda kilometer, od te je pol ki- lometra zidane in deloma nasute z gra- mozom. Polovica je opravljena s pro- stovoljnim delom, vse vožnje so pri- spevali kmetje. Z gradnjo bodo nada- ljevali, ko bo zopet kaj ix>d palcem. Upajo, da si bodo kmalu opomogli. Ko bo cesta do Belega in Zdol zgrajena, bo segla v bližino Klak, od tam pa si jo želijo zgraditi vaščcni preko Drenika. da bi se povezali še z glavno cesto Le- sično—Virštanj. Kmetje iz teh okolišev so obljubili, da bodo pomagali z delom, posebno z vpregami. Vinogradni oko- liš Zeč bi pa pridobil, če bi se od tam zgradil še odcepek na Klake. Kdor po- zna ta odmaknjen kot, bo gotovo po- zdravil pobudo, ki so jo dali prebivalci, vendar je uspeh akcije za gradnjo te stranske, toda gospodarsko važne proge odvisen od sodelovanja udeležencev samih. Tudi listnica naj ve, da je novo leto! Cisti računi so dobri prijatelji. Najprej o tem. Nimamo radi, da v naših kartotekah »strašijo« dolžnilci. Tudi Vam verjetno ni ugodno, če Vas bo ob prestopu v novo leto preganjala misel na stare dolgove — kdor jih ima naj jih poravna. Naročajte naš list. Povejte znancem in prijateljem, kako Vam je »Savinjski vestnak« všeč. Naročajte ga za znance in sorodnike pri vojakih in inozemstvu. Plačajte s to položnico vsaj za pol leta naprej. To je 250 din. To vendar ni takšen denar za Vas. Za nas pa, ko se nabere, pomeni nemoteno iz- hajnjo našega lokalnega lista. Uprava »Savinjskega vestnika^f stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 IZ SODNE DVORANE MILAN CETINA Okrajnemu sodi- šču v Celju je v letu 1953 pripadlo v re- šitev 1446 kazen- skih zadev. Skupaj je bilo rešenih 1565 kazenskih zadev, ker jih je 560 ostalo ne- rešenih iz leta 1952. — Pri okrožnem so- dišču je bilo v letu 1953 obsojenih 199 oseb. 2AGO SI JE PRISVOJIL Trafnik Jakob je 27. 9. 1953 na žagi Trainik Antona na Dolu pri Gornjem gradu demontiral krožno žago, skupno z osjo in iežaji, vredno okrog 25.000 dinarjev in si jo prilaslil. Repenšek Anton je, ko mu je Trainik zaupal storjeno kaznivo dejanje, poma- gal ukradeno žago skriti. Oba sta bila pri okrožnem sodišču obsojena, in sicer Tratnik na 6 mesecev zapora, Repen- šek pa na 2 meseca zapora. Repenšku so kazen odložili za eno leto. NEUPRAVIČENO STA SE PEČALA S TRGOVINO 27-letni Poglajen Hinko, kamnoseški delavec iz Grobelc pri Slivnici in 31- letni Hercig Miroslav iz Celja, sta se neupravičeno pečala s trgovino kot po- klicem s tem, da je Poglajen Hinko avgusta 1953 kupil najmanj 150 litrov jedilnega olja po 150 din liter, katerega sta potem oba skupaj prodajala z do- bičkom. Zaradi neupravičenega trgo- vanja sta bila obsojena Poglajen Hinko na 3 mesece, Hercig Miroslav pa'na 2 meseca in 20 dni zapora. DRZNA TATVINA Neznani tatovi so iz hleva Kmetijske šole v Šentjurju ukradli 7 mesecev bre- jo kravo, okrOg 460 kg težko telico. Mladega, lepega živinčeta je tem bolj škoda, ker ga bodo tatovi najbrže ubili. Tatvino so izvedli sredi noči. URADNE OSEBE JE ŽALIL K Hriberšek Mihaelu, kmetovalcu pri Sv. Tomažu pri Vojniku sta prišla 15. julija 1953 uslužbenec OLO Celje- okolica Znidar Franc in predsednik obč. odbora Vojnik Dokler Franc, da bi odvzela zarubljene predmete. Hri- beršek je oba pri njunem uradnem po- slovanju žalil. Obsojen je bil na en mesec zapora. Kazen se mu odloži za dobo enega leta. OKPvAJNO SODISCE 45-letni Drobne Matevž, stanujoč v Zavodni je živel v skupnem gospodinj- stvu z Aubreht Jožefo v Celju. Ob tej priliki ji je pokradel razne stvari v vrednosti okrog 39 105 din. Ukradeno je razprodal. V februarju leta 1952 je Veber Tereziji v Bukovem žlaku prodal 11.000 din vredno žensko kolo, ki ga je imel izposojenega od Jakše Jožefe in si izkupiček prilastil. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora. I. F. iz Sibenika je 4. junija 1952 vzel Zibret Francu v Motniku iz omaie dv"> zlata prstana in še nekaj drugih stvari. Kazen 3 mesece zapora, pogojno. * 25 dni bo sedel 35-letni Gorišek Franc iz Laške vasi pri Stoiah, zaposlen v Že- lezarni. Dne 30. 8. 1953 je v kuhinji svojega stanovanja v Laški vasi prete- pal Dobcvičnik Marijo in jo lahko te- lesno poškodoval. Tudi Pimat Stanko, gozdni nadzornik iz Slov. Konjic je vročekrven. Dne 22. junija 1953 je v Slov Konjicah tepel Hedviko Vezenšek in ji prizadejal lahke telesne poškodbe. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pogojno. * 33-letni Debelak Jože iz Ponikve je 16. 8. 1953 na Dolgi poti ob priliki pre- pira Kosi Nežo lahko telesno poškodo- val. Obsojen je bil na en mesec zapo- ra, pogojno. Doler Jože iz Velike Pirešice je 16. 7. obrcal Mesaric Jakoba in ga lažje po- škodoval. Kazen 1 mesec zapora, po- gojno. * Gošnik Ema iz Vošenika pri. Slov. Konjicah je 8. oktobra 1953 v Vošeniku s količem pretepla Znidarko Jožeta in ga še na tleh ležečega tolkla s pestmi. Obsojena je bila na 2 meseca zapora, kazen se ji odloži za dobo dveh let. * 28-letni Senekovič Henrik in Seneko- vič Marta iz Celja, sta oktobra 1953 ho- tela brez dovoljenja prekoračiti mejo pri Novi Gorici in oditi v Italijo, kar jima pa ni uspelo. Sodišče je obsodilo vsakega na 3 mesece zapora. _ IZ PILŠTANJA Roditeljski sestanek Šolska upraviteljica tovarišica Adela Rauterjeva najbrž že dolgo ni bila ta- ko presenečena Icakor minulo nedeljo, ko je točno ob osmih odprla vrata ve- like šolske sobe. Matere in očetje so že pol ure prej zavzeli vse prostore in po- bili namerne obrekijivce, da je med tukajšnjim prebivalstvom premalo zani- manja za šolstvo. Povpraševanju po učnih uspehih ni bilo ne konca ne kraja. Učiteljski zbor je imel s seboj kataloge, da je na vsa- ko vprašanje hitro odgovoril in ga po- jasnil. Ni jih bilo malo, ki sploh niso ve- deli, ob kateri uri prične ta ali oni raz- red s poukom in kdaj ga konča. Tako so ugotovili, da so se nekateri otroci po končanem pouku potikali povsod in dostikrat prišli po dve uri prepozno domov. Na žalost so se našli tudi starši, ki so komaj čakali, da je otrok dopol- nil 14. leto, da so ga med letom vzeli iz šole in ga zaposlili doma pri polj- skem delu. Značilno je, da ti osamljeni starši niso naročeni na noben časopis, še manj, da bi kdaj prijeli za kakšno knjigo, kaj šele, da bi kdaj obiskali kulturno prireditev, torej tičijo še v vsakem pogledu v zaostalosti. Na prošnjo roditeljev se bodo za otroke, predvsem na gimnaziji, ki so v učnih uspehih zaostali, priredile med tednom š? posebne popoldanske ure. Trenutno je za 9 razredov le 7 učnih moči, ker sta dve na bolezenskem do- pustu. Velika ovira je tudi v pomanj • kanju šolskih prostc-rov. Navzoči bi najrajši, da bi bili rodi- teljski večeri vsak mesec. V nedeljo, dne 20. decembra je b'l nalepljen na Pilštanju lepak, na kate- rem so bili žaljeni uslužbenci KZ in druge osebe. Iznešone s; bile nesramne in žaljive psovke. Ako imajo uslužbenci KZ kakšne sporne zadeve med seboj, jih naj tudi medsebojno poravnajo, ostale ljudi pa naj pustijo pri miru. Obrekovani bodo poskrbeli, da bodo za žalitve picjeli zadoščenje pri sodi- šču, -a -a OBJAVE IN OGLASI VSEM HIŠNIM UPRAVITELJEM IN HIŠNIM LASTNIKOM Opozarjamo vse hišne upravitelje in hišne lastnike, da morajo hodnike redno čistiti in ob poledicah posipavati z žaganjem, peskom ali pa drobnim pepelom. Sneg mora biti očiščen s hod- nikov dnevno do 7. ure zjutraj. Pri močnem sneženju pa je treba hodnike očistiti tudi preko dneva. Opozarjamo vse, da bodo kršilci teh navodil kaznovani z občutno denarno kaznijo po dolo- čilih Odloka o vzdrževanju snage, reda in jav- nega miru na območju mesta Celja. Iz Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve MLO Celje OBVESTILO Zaradi inventure je naša poslovalnica zaprta od 25. XII. 1953 do i. I. 1954. V tem času blago ne bomo izdajali. Kmetijski magazin Ljubljana poslovalnica Celje Aškerčeva ulica RAZGLAS Zaščitno cepljenje psov proti steklini bo v Mestni klavnici od 4. do 10. januarja 1954 vsak dan od 8. do 13. ure po naslednjem razporedu: 4. I. 1953: vse mestne četrti, Gaberje, Dolgo polje in Nova vas; 5. I. 1953: Zavodna, Cret, Zvodno, Jožefov hrib. Selce, Zagrad, Pečovnik; 6. I. 1953: Breg, Polule, Tremerje (del), KoSni- ca, Miklavški hrib, Lisce; 7. I. 1953: Medlog, Lopata, Ostrožno, Babno, Ložnica, Lava; 8. I. 1953: Dobrova, Lokrovec, Spodnja in Zgor- nja Hudinja, Trnovlje (del); 9. I. 1953: vsi ostali in zamudniki. K cepljenju se morajo pripeljati psi na vrvici, hudi in popadljivi psi morajo imeti nagobčnike. Takso za cepljenje in pasjo znamkico v znesku 100 din za 1 psa plača lastnik psa pri cepljenju. Po končanem cepljenju, t. j. po 10. januarju 1954, bo konjač dobil nalog, da pokonča vse ne- cepljene pse, lastnike takih psov' pa bo Mestni ljudski odbor kaznoval z denarno kaznijo do 3000 din. MLO Celje Oddelek za gospodarstvo in komnnalo OPOZORILO Opozarjamo zakupnike zemljišč — vrtov, da bomo pričeli obnavljati zakupnine za leto 1954 dne 4. januarja 1954. Kakor do sedaj, bo tudi prihodnje leto Uprava zemljišč MLO podalj- šala zakup na podlagi že sklenjene zakupne pogodbe. Vsi dosedanji zakupniki, ki bi želeli imeti še v naprej zemljišče v zakupu, naj pri- nesejo s seboj stare pogodbe. Na hrbtni strani teh pogodb bomo potrjevali tudi vplačila za- kupnine za leto 1954. Obnavljanje odnosno plačevanje zakupnine bo pri Upravi nepremičnin MLO Celje, Zidanško va 18 (Uprava drž. stanovanjskih zgradb MLO) vsak delovnik od 7. do 10. ure dopoldne. Zakupnina za zemljišča mora biti poravnana do 1. aprila vsakega leta. Zato opozarjamo vse interesente, da se uprava po tem roku ne bo ozirala na zamudnike in bo zemljišča oddala drugim interesentom. Uprava nepremičnin MLO ZAHVALA Organizacija Zveze borcev IV. četrti mesta Celja se ob novem letu najtopleje zahvaljuje vsem, ki so ji z materialnimi sredstvi omogočili obdaritev enostranskih in dvostranskih partizan- skih otrok-sirot, zlasti pa Tovarni odej Skofja vas. Tekstilni tovarni Prebold, Volni Laško, Tekstilni tovarni Šempeter in Tovarni pohištva v Celju. Ob tej priliki jim najprisrčneje česti- tamo novo leto 1954, ki naj jih vodi k še večjim uspehom v bodočem poslovanju in naporih za dosego tistih ciljev, za katere so žrtvovali svoja življenja tudi tisti, katerih otroke je organiza- cija ZB z njihovo pomočjo obdarila. Odbor ZB IV. četrti. IZJAVA Po netočni prijavi sem na množičnem sestan- ku imenoval tov. Dolžana Franca, kleparja v Celju, da je v času potrošniike mrzlice nabavil ICK) kg riža. Ugotovil sem, da je moja izjava neresnična in jo s tem preklicujem. Gabcršek Stane OBJAVA Obveščamo vse cenjene odjemalce, da naše podjetje od 25. decembra 1952 do 3. januarja 1954 zaradi inventure ne bo poslovalo. Tkanina-Galanterija Trgovsko podjetje na veliko Celje OBVESTILO O UVELJAVITVI ODLOKA O MESTNIH TAKSAH IN MESTNEM PRO- METNEM DAVKU Oddelek zn gospodarstvo in komunalne zade- ve pri MLO Celje opozarja, da prične 1. janu- arja 1954 veljati Odlok o mestnih taksah in mestnem prometnem davku, kakor ga je sprejel MLO Celje, dne t?. 12. 1953 in potrdil Izvršni svet LRS. — Interesenti lahko dobijo prepis odloka v sobi št. 6 na Mestnem ljudskem od- boru po ceni 50 din. Iz Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve MLO Celje Na medicinski visoki šoli v Ljubljani je pro- moviral doktorjem medicine Bogomil Hrašovec iz Celja. Čestitamo! RAZPIS Razpisujemo službeno mesto upravnika kro- jaške delavnice LOMO Laško. Reflektanti mo- rajo biti strokovno sposobni za vodstvo obrata z mojstrskim izpitom. Pismene ponudbe je po- slati na LO mestne občine Laško. Plača po ta- rifnem pravilniku. Občinski ljudski odbor Petrovče razpisuje me- sto poslovodje občinske pekarije v Petrovčah z nastopom službe dne 1. l-juruarja 1953. Plača po tarifnem pravilniku. " LO mestne občine Laško PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO iamaknjcno osebno izkaznico na ime Leskovšek Jožica, Celje, Ipavčeva 14. PRODAM globok in športni otroški voziček. Na ogled od 11. ure dalje. Guček Angela, Celje, Mariborska cesta 1. PRODA.M parcelo na sončnem kraju v neposred- ni bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM UGODNO dobro ohranjen pogrezljiv šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PRODAM bukov gozd v bližini Štor za 35.000 din. Naslov v upravi lista. SPREJMEM VAJENCA. - Jug Karel, slikar in pleskar, Žalec 142. Ponudbe osebno ali pismeno. PSICA — nemški ptičar — se je zgubila. Sliši na ime iZiva-t. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na naslov: Lubej Franc, Cesta na Dobrovo 3, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1. I. 1934: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 56. Dne 2. in 3. I. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Ansambel zagrebških solistov koncertira v Celju v sredo, 6. januarja. Solista sta bari- tonist Vladimir Ruždjak in čelist Antonio Janigro. Za ta izredni umetniški večer si rezervirajte vstopnice pravočasno v Glasbeni šoli. KINO UNION, CELJE Od 30. 12. 1935 do 5. I. 1954: >KRALJ KEGLJA- CEV< — švicarski film Od 4. L do 11. I. 1934: .VESNA« — slovenski film KINO DOM, CELJE Od 1. L do 7. I. 1934: >INGO« — avstrijski film Od 8. L do 10. 1. 1954: .BOJEVITI O FLYNN« — ameriški barvni film VOSCILO IZ ARMIJE Vojaki iz celjskega okraja, ki služijo pri v. p. 6644-17 v Smederevu: Vipave Jože, Pučnik Franc, Kuk Marijan, Po- čivavšek Franc, Brvar Ivan, Kamenšek Anton, Petre Franc, Reberšek Jože in Soline Ivan želijo vsem svojcem in ostalim prijateljem srečno in mirno novo leto 1954! Smederevo, 21. dec. 1953 Vipave Jože OBJ AVA Zaradi reorganizacije Klavnice Celje obveščamo vsa podjetja, kmetijske zadruge, državna posestva in kmečka gospodarstva, da javijo upravi Klavnice Celje vse morebitne terjatve, ki bi jih imeli napram našim nakupovalcem. Terjatve morajo biti prijavljene najkasneje do 5. januarja 1954. Po tem roku prijav ne bomo upoštevali. Moderndorfer Mojca: SAJASTA DOLINA (Konec) Tudi doma je bilo vedno huje in hu- je. Ded, ki je že dolgo bolehal, je bil vedno slabši in slabši. Videti je bilo, da počasi ugaša, kar je Maša tudi vi- dela, ne pa razumela. Sele, ko je nekoč ujela pogovor o dedu, da bo kmalu z njim pri kraju, se je začela bati zanj. Tudi mati se je dan za dnem vedno bolj čudno obnašala in žgancev je pri- šlo vedno manj in manj na mizo, kruh pa je bil tudi že prej redkost. »Je še kaj mleka ostalo? Tako rad bi ga malo popil,« je vprašal ded Mašo s svojega ležišča na peči, ki ga že ne- kaj dni ni zapustil. »Je, je!« je hitela Maša in mu pri- nesla iz dimnika skodelico mleka in rezino kruha, ki ga ji je mati pristavila za kosilo, ko je šla na dnino. Ded je mleko s slastjo posrkal, kruh pa je dolgo žvečil v ustih in zadovoljno mrmral: »Dokler more človek še kruh jesti, še vedno lahko ozdravi.« Ko je ded pospravil zadnje drobti- nice in si je Maša poiskala tri krom- pirje v oblicah, ki jih ji je mati pri- pravila zjutraj za v šolo, pa jih je po- zabila vzeti s seboj, je že stopila mati v izbo in rekla: »No, ali se še nisi pri- pravila?« Maša se ni premaknila. Sedaj pa je bilo materi Mojni dovolj in je zavpila: »No, bo kaj?« »Ne grem, k Petruhovim pa že ne!« se je upirala Maša. »Ste jo slišali! Ta je pa lepa. Sla boš in amen besedi! Ali ne veš, da že nekajkrat jemo kruh in repico, ki nam jo je dala Petruhova na ta račun. In tudi denar za zdravila za deda sem si pri njej izposodila,« je vedno tiše in tiše pravila mati Mojna. Potem pa je po presledku skoraj pro- seče dodala: »Saj si vendar že rekla, da pojdeš, ko je šlo za denar za deda.« Ded je vzdihnil in se težko obrnil proti steni. Mojna pa je pograbila plet z eno roko, z drugo pa je prijela Mašo za roko in jo bolj vlekla, kakor pa pe- ljala iz sobe. Ko sta šli po bregu v do- line, je Mojna po daljšem molku de- jala: »Ko je še takšna brozga in še tudi sneg, boš ostala kar pri Petruho- vih.« Ko ji Maša odgovorila, je po daljšem molku še dodala: »Saj se bomo ob nedeljah videli pri maši!« PriUi sta pred lepo kmečko hišo. Nad pritličjem je bil še nadzidek, ki so mu rekali najspa, nad njim pa še visoko leseno nadstropje, kjer so sušili sirk, to je koruzo, imeli spravljeno prejo, volno in tudi druge potrebščine. Na eni sten\ je bil naslikan sveti Florijan, ka- ko gasi z golido vode gorečo hišo. Po- leg hiše in hlevov je bila še lesena stavba, kašča za žito. Vsakdo je takoj spoznal, da je to dom mogočnih Pe- truhov, najbogatejšega kmeta in cer- kvenega ključarja v Sajasti dolini. Se nista prišli do vrat, že je skočil izza njih velik, črn kosmatinec in gro- zeče renče planil proti njima. »Sultan!« je zadonel klic iz hiše in že se je tudi prikazal kuštravec. Maša je spoznala Franceta. Pobesil je glavo. »Kaj pa hočete?« se je bolj zadri, kakor vprašal. Odgovora ni dobil, kajti že je prišla tudi mati Jera in postavila polno skle- do žgancev pred psa. Spoznala je ma- ter Mojno in rekla: »Si Mašo pripe- ljala? Prav! Punca, pazila boš na našo Barbico!« Mojna je stala pred Petruhovko sko- raj prav tako, kakor pred gospodom. Maša pa je strmela samo na skledo žgancev. Pri njih doma nikoli ni mogla postaviti toliko žgancev na mizo, kakor jih je tu dobila ta črna mrcina. Kako dobro so dišali, prav tako, kakor da bi bili zabeljeni, kar se je zgodilo doma samo ob svetkih. Jera je Mojno kar na kratko od- pravila: »Zaradi dolga je že urejeno, kakor sva se zmenili.« Potem pa se je obrnila proti Maši in rekla: »Ti pa kar v hišo pojdi!« Mati Mojna je še nekaj časa neod- ločno postala, pogledala na hčer in ne- kam počasi rekla: »Pa... zbogom... in pridna bodi!« Maša pa kar ni mogla z mesta, gle- dala je nekaj časa za materjo, potem pc. vzdihnila: »Mati!« ... potem pa še v drugo in glasneje: »Mati!« Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 9 O KOLIH, BILANCI IN KULTURNOSTI Konec leta je. Ljudje krpucalijo bi- lance. Kočljiva zadevščina. So take bi- lance muhaste ko mule; kozolce stavijo in po robu se postavljajo. Potlej pa gori pod petami in ogenj je v strehi, človek pc. v zadregi, če ni že kar v kehi. Ima- mo nič koliko lepih vzglednih primerov sirom po deželi s tega področja druž- bene delavnosti. Bi zaradi tega raje od- rekli bilancam življenjsko pravico. Ko- liko mirnejše bi bilo življenje brez su- ficitov in zlasti še deficitov. Tako pc... Nič! Se pisanja niso vredne onegave bilance. In gotovo bi šel s prezirom mimo njih, če... če, bi mi kaj žlahtnejšega copnilo v možgane. Pa mi ni. Pač m <-"ti ''ami^ljen, kakor sem, spodtaknil oh kol. Glej ga. hudirja! Da hi hd vFaj na- vaden kol. Toda ne. Pobarvan je bil, rdeče in rumeno pobarvan. Nekje sem g", že vid2l... Aha, od tistih je bil, ki jih je uprava za c.ste v ti-^očih posta- vila po cestnem obrobju zato ... Cemu n^VAP I, čemu in ?akaj! Zato, da bi j h vozniki in paglavci in fantalini vseh rasti in ... in ... kratkomalo bitja, ki jih veda registrira pod homo sapiens, ruvala, lomila in jemala s seboj za ku- rivo. Homo sapiens! Kakor da bi bil še kak drug človek. Morda pa je. Po kolih in še po teh in onih drobnih in debelih rečeh sodeč, bi dejal, da je. Vam, torej gre človek in napiči kole za cesto, lepe ravne in rdečerumeno barvan-;. Za to mu gre pohvala in no- vatorstvo. Nabavil jih je, stesal in na- mazal kakopak za denar. Za drag de- nar. Za pravi pravcati ljudski denar. Za človekovo varno^^t naj bi bili in opororilo. Pa pride človek in — hudiča, kai je le treba kolov za cesto! — kole polomi, ko Celjani mlade obcestne nasade. Glej, glej, saj res! Oni dan sem jih še občudoval: stali so v vrsti in na- gosto napikani, ko v novih grabljah zobci. Zdaj: še kak osamljen nebog- Ijenec visi čez jarek. »To ti je kulturnost!« se mi zgane žolč. Precej nato pa se bridko razve- selim: »Našel sem! Imam jo, idejo! Za koncemletno bilanco napiši o kolih in kulturnosti!« Ardigata, je s kulturnostjo ko z ver- nostjo. O, preljubi katoliški Slovenci! Oj, drago naše verno ljudstvo! Tako smo kadili. In nič za to, če smo pod raševino pobožnosti hinavčili in pre- šustvovali in grešili šestkrat na dan skozi šest dni in sedmi se pridu^ali: vere pa ne, vere si verno katoliško ljud'itvo vzeti ne da. Da, kar za klobuk s tako vero! In se še mlatimo po pr- sih: omikanost sem, kulturnost tja. Omikani smo. ko repa in kulturni tu- di. Le poglejte naša javna stranišča primeru, in vzgledu na ljubo! Pa naj kak hudič zine, če se upa, da nismo, po^kc. in fiks, mu zbijemo gobec ko kol" s ceste. Ce smo že pri straniščih, pravijo za- nje, da so ogledalo kulturnosti. In za- torej ni v pohujšanje govoriti o njih. Kaj zgledna so v vlakih. Enkrat jh preizkusi, dragi kulturni sotrpin, pa te ne bo več prijemala skušnjava po olaj- šanju, recimo, v rogačanu. Da ne bo očitka pristranosti, se zateči še v ona celjskih hotelov, restavracij in gostiln in še drugih javnih hiš, kakor uradov in ustanov in kar je še reči na svetu, kjer se trumoma zbirajo državljani. Ali pr. ne hodi daleč, kar v onega pri po- staji se skloni. I, kakopak, ne gre ve- licuti le Celja, Kajtt mu prednjači naša j....n,u, v iUyu.CuUU Ulito Uk/t.lCu.lt. vu.jHii.o pa v nj^^iit, Kuiiurno. zeoe luis -uj VKtjuo Kuicu^no ruiUitim aipain. (r-o- Tiii/v^u ciLuiuu raz OKun pi\:suiUjioe po- 2i.f«i. Uoiuuae se sip m jiii puhnit; ce- le:; t\.uji,i letesa se pni^gujo it;iei>om, KO su.am^ v uKauji, kuh,oi- i>ti le pri.iuere ruai po^LucUj^ciao. in ljudje, poLnini! U same oniih^ane vljadnusct. le — pot- ka maaona m med aomaco in tujo zelo kuLiunio zaoeLo — pruKUcnejo s stop- nic jaugari pod kolesa. Ce Oi pa Kao pi-anaKnu se (va/c vagon, vo,i,nja bn- Kone ne bi bila več KUiturna. ue kakšna K.uUurna usoaa bi dole- tela voao in milo in obrisačo pri nas v sknti:m prostorčku v vtaKu m dru- god, se včasih pobaram, kakor je to navada na zupaau.'' in tisti uorvežan m. ne gre iz giave, ki sem o njem bral, da ooesi čevlje na jablan ob cesti. Av- tobus mu jih odpelje in popravljene zopec pripelje na jablan. BLagqr mu! Moji še v omari niso varni. Kako neki, ko pa še denar ni v zadružni blagajni. Drži! Vse drži! Ampak je pri nas zato neomejena svoboda, t^rošnje in grožnje? Pa, kdo bi se posmrknil nanje, navla- ke neslane. Kaditi, ljubi svobodnjaki, je prepovedano (tako-le v kiny.) pač zato, da kadimo na žive in mrtve. Na- kljub! Tako smo vendar smeli in važni. Pa tudi nastajamo po cestah in ulicah in na izletih s papirjem in odpaaKi, pa trgamo cvetje in teptamo travo, ker nas rotijo, naj tega in tega ne aeLamo. 1-ožvižgamo se mi na vse! Mar ne ži- vimo pod svobodnim soncem ko v pra- gozdu opice, kaj? In kdo, kdor je olikan, ne bi pljuval, ko ga zabode v oči: »Prosimo, ne plju- vajte po tleh.« Res pa je, da še nisem videl ljudi po tleh pluti, kakor je ne- kod napisano. Hop, ne boš, Jakal Kaj pa pijanci, a? Mar ti nič ne štejejo? Da, pijanci, pač! Jih naš mili narod ne premore ravno revne peščice in so naša dika in znamenitost. Njim gre zasluga, da smo prišli v pregovor in prispodobo. Tako primerjamo pri nas: žlampa ko krava. Bratje na jugu pa to obračajo: bogami, kume, ovaj, piju ti one (krave namreč) kao bračo Kranjeci. Nergalc, nergalasto, saj vse to vidimo, vemo in delamo. Toda kulturnosti nam odrekal nihče ne bo. Nak, tu se pa ne damo! Si mar ne mažemo žnabel rdeče ko kardinalov škrlat? In nylonke. Mar ne prodirajo zmagovito v zadnjo gor-- sko vas? In naša zlata nada tudi nosi — tarzanfrizure —■ in brca žogo in po ja-'^v. pleše bougi-vougi. In še sto takih kulturnih čednosti! Zjdaj pa imaš in skrpaj bilanco kul- turnosti, če jo spričo tolikih aktiv in pasiv moreš! In še tako, da bo vsem in vsakomur po godu. Nak, nikar tako s prstom v uho ta reč. Sodim pa, da ni daleč od ljubljanske kurje juhe v svetlih kovinskih konzervnih škatljah. Naj jo pokrije sneg. In vstane naj pri- stnejša v novem letu. Rado Guč DElovni kolektiv TOVARNE EMAJLIRANE POSODE VCELJU čestita vsem delovnim ljudem mesta Celja in okolice, vsem odjemalcem naših izdelkov Naj bo prihodnje leto leto še večjih gospodarskih zmag naše soc alistične skupnosti v procvit naše domovine POSLUŠAJTE ODLOČITE SE, KUPITE IN PRIPOROČAJTE Komu naj bi bil namenjen »Gospodarski koledar 1954«, če ne ustanovam, sindikatom, družbe- nim organizacijam, industrijskim, trgovskim, obrtnim in gostinskim podjetjem, zadrugam in posest- vom! Biti bi moral na vsaki pi- sarniški mizi. Glede na svojo zanimivo vse- bino, objavljeno na 500 straneh velikega formata, je »Gospodarski koledar 1954« koristen, poučljiv, najboljši strokovni priročnik in svetovalec vsakemu delovnemu človeku. S pridom ga bodo upo- rabljali vsi delavci, nameščenci, obrtniki, kmetje in gospodinje. Kupite ga čimprej! — Koristili boste tako predvsem sebi, obenem pa boste podprli naš strokovni tisk. »Gosipodarski koledar 1954« dobite po ceni din 500,— v vseh večjih knjigarnah in pri upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Zupančičeva ulica 3, soba 10. V NovoleTni noči Nace Kuk, nekdanji pevovodja zbora »Bratsko kolo«, je po svoji stari samski navadi tudi to leto silvestroval. V ve- seli družbi je na dobro srečo v novem letu praznil čaše in prepeval, počasi pa je postajal vse bolj prepirljiv, dokler ni nazadnje ozmerjal prijateljev in jih zagrenjen zapustil. Sneg je gosto naletaval, tako da je Nace Kuk skoraj gazil vso svojo težko pot po mestnih ulicah. Z muko je vla- čil noge za seboj in polaščala se ga je neznosna utrujenost. Ni šlo drugače, hotel se je vsaj malo odpočiti, pa se je naslonil na steber pod magistratnim balkonom in zaprl oči. Kdo ve, ali ni morda vso uro tako tam stal, kakor da se boji še dolge poti dalje do svoje sobice tam na robu me- sta... Po ulici so kaki dve uri po polnoči prikorakali trije ljudje, ki je med nji- mi bil sedanji mladi pevovodja »Brat- skega kola« Ivan Malej, odkar je bil temu zboru zaradi neke zamere dal slovo Nace Kuk. Mladi mož je bil na tem, da se oženi, pa je vstop v novo leto, ki ga bo spravilo ob samstvo, še posebej slavil z dvema prijateljema. Ko je z njima zapuščal kavarno, pa ju je povabil še v svojo sobo v hiši poleg magistrata. Tam je imel pletenico dobrega haložana iz domačega vino- grada. »Ali ni to naš prijatelj Nace Kuk?« je Malej obstal pred človekom, slone- čim ob magistratnem stebru. »Moj pe- vovodski prednik! In ves zasnežen je že! Ne smemo ga pustiti tu, lahko bi še zmrznil v tem mrazu. Vzemimo ga s seboj k meni! Teh petdeset korakov!« Vzeli so najdenca medse in ga s skup- nimi napori spravili do hiše 'in p,o stopnicah v prvo nadstropje in v Ma- lejevo sobo. Kuk je sicer premikal noge sam, toda ni se dal vzdramiti iz dre- macive, le nerazumljive besede je mom- ljal in zapiral oči. Slekli so mu težko suknjo in ga po- ložili na kavč, sami pa so posedli po postelji in stolih in se lotili zlatega haložana brez Načeta, ki je spal kakor ubit. * V sobo je že prodiralo jutro, ko se je Nacetu Kuku pričela počasi vračati zavest. Na pol je odprl še krmežljavo desno oko in ga začuden zavrtel po sobi. »Kako da nisem doma?« se je vpra- šal. »V nekem tujem prostoru ležim. Kdo me je semkaj prinesel? Kaj naj to pomeni?« Na steni nad njim so viseli neki venci s t-afco'>'^ hipu ga je spreletela gro- zotna misel: »Tu okrog mene so venci! Kaj ne- mara ležim na mrliškem odru? Torej sem umrl? Kako se je le moglo kaj takega zgoditi? In za to niti dobro ne vem! Ali sem bil sploh kaj bolan? Ali pa me je kakšna nesreča kar v trenutku pokončala? To pa bi bilo še toliko bolj tragično!« Trdo je zamižal ves vznemirjen. Za- čutil je, kako ga obliva mrzel pot in se mu jezijo lasje okrog pleše na glavu »Saj vendar ni mogočel« In je sunkoma odprl levo oko, da bi mogel zdaj drugače videti. »Venci so resnično tu! Kdo se je le spomnil moje smrti z lepim vencem? Imel sem torej vendarle prijatelje!« Dvignil je veke tudi z drugega očesa in s težavo prebral zlate črke na traku enega izmed vencev: »Svojemu pevovodju — pevsko dru- štvo »Bratsko kolo«. »Zdaj ni nobenega dvoma več! Res- nično sem umrl! Kakšna strahota! Ven- dar pa je lepo, da se me je ob tej ža- lostni priliki spomnilo društvo, ki sem mu dirigiral osem let. Veseli me ta velika pozornost. Toda ali me more veseliti nekaj, kar je v zvezi s tragič- nim dejstvom moje prezgodnje, nepri- čakovane smrti? Ne in ne! Saj bi bil rad še živel! Morda bi se bil celo še oženil! Kako je vendar strašna ta si- romašna človeška usoda in povrh vsega je to v danem primeru celo moja oseb- na usoda! Zdaj ni več pomoči! Zgodilo se je! Prešeren je povedal resnico: »Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prafka ...« Iz očesa se mu je potočila vroča solza. »Nace, ali spiš?« se je iz postelje v še mračnem kotu za omaro nekdo krepko oglasil. »Kdo pa je tam?« se je s kavča pre- senečen dvignil Nace Kuk in nekam olajšano zadihal. »Pri meni si, Nace! Na cesti smo te srečali in vzeli s seboj. Jaz in pa dva prijatelja, ki smo tu popili še čašo vrni. Ostal sem sam s teboj. V nogah si b-l precej šibak in smo se bali, da na ulici zmrzneš. Torej si dobro spal?« »Ali si ti, Ivan? Toda kaj pomenijo ti venci tu nad menoj?« »Venci so, ki sem jih prejel kot pe^ vovodja »Bratskpga kola«, saj sem tam tvoj naslednik. Dva ob koncertih, tega z dolgim trakom pa ob svoji lanali ali odreveneli. Vse je zdaj v najlep^iem redu!« »Srpčno novo leto, Nace!« ^tudi tebi. Tvan. v"'o ir^f^o! Se po- !!rhn^^ fin ožpn^l. kfikor a^-m, ali- šnl Tn hvala ti za izkazano prijatelj- stvo!« »Kaj praviš, Nnc., ali ne hi midva še malo zadremala? Pravnik Novega leta je in do kosila manjkajo še štiri ure...« »Pa dajva, zaspiva, najbolje bo tako! Cemi; 7" ne hj"* Potem pa v^taneva čila in zdrava, knko^ ae to za noiinl^tjii praznik spodobi. Zelo prav bo tako!« mnEBoi sVETLA LUČ - SVETLA BODOČNOST Kadar pridejo ljudje od EleKiro-Celje v stik z mno- žicami, jih največkrat zate- čejo v slabi volji. To je ob pi-iiiikah, ko je treba pobi- rati pristojbino za tok, ali pa, ko popravljajo razne OKvare. So pa kraji, kjer so delavcev Elektro-Celje zelo veseli. To so naši po- deželski kraji, kjer je elek- trifikacija v delu. Elektro-Celje ima zelo težko nalogo, da kljub te- žavam zadovolji potrošnike, ki jih je vedno več. Treba je razumeti, da ima Celje, prav tako pa tudi celjska okol. zelo zastarelo omrež- je, ki ima začetke okoli pr- ve svetovne vojne. Takrat je bilo v okolici veliko pri- vatnih elektrarn, ki pa so pozneje priključile svoje odjemalce šiiirsi falski elek- trični mreži. Kapaciteta teh naprav pa je z ozirom na potrošnjo danes že veliko prešibka. Zato je tudi na- petost slaba. Iz te pomanjk- ljivosti bo mogoče najti iz- hod samo z obnovitvijo za- starelega omrežja. Velike uspehe je Elektro- Celje s pomočjo okrajnih in mestnih forumov ljudske oblasti doseglo na področju elektrifikacije podeželja in predmestnih predelov. Le- tos je zagorela električna luč v Imenem v Sotelski dolini, v Zgornji Ponikvi pri 2alcu, v Sladki go- ri in Lembergu pri Roga- ški Slatini, v Galiciji, Pi- rešici, Crnovi, na Franko- lovem, v Dolu, v Suhi p. Mo- zirju, Tešovi pri Vranskem in Ponikvi pri Grobelnem, V izgradnji je elektrifi- kacija v Marijagradcu pri Laškem, v Brezah, Jurklo- štru. Polju ob Sotli, Bučah, Podčetrtku, Pristavi, Šent- vidu pri Grobelnem, v Smartnem v Rožni dolini, v Crešnjiicah pri Frankolo- vem, v Smihelu, Belih vo- dah, Kunigundi, Mozirski planini, Dobrovlju in pri Sv. Križu. V vseh teh kra- jtih bo v kratkem zagorela električna luč. Potemtakem so naloge Elektro-Celje zelo obsežne, saj so povezane neposredno z največjim programom so- cialistične izgradnje, elek- trifikacijo. DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO' CEUE Z vsemi svojimi obrati želi v letu 1954 vsem svojim delovnim ljudem veliko novih uspehov! stran 10 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51^52 Želi vsem svojim odjemalcem, celjskim gospo-- din jam, vsem dobaviteljem, kmetijskim zadrugam srečno in uspeha polno novo leto 1954 Trgovsko podjetje na debelo in drobno usnje - celje Trg V. kongresa štev. 4 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem srečno novo leto 1954. Pri- poročamo se Vam, da nas v bodočem letu redno obiskujete, kjer Vas bomo z velikim asortimentom solidno in po najnižjih cenah postregli. ELEKTROTEHNA elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Uprava: Parmova 33, telefon 20-092 Proda.jni oddelek: Kotmkova 12, telefon 21-706 Skladišče: Kotnikova 12, telefon 21-350 Želi vsem odjemalcem srečno novo leto Zadovoljno in uspehov polno novo leto 1954 želijo vsem delovnim ljudem, vsem delovnim kolektivom RUDARJI RUDNIKA PEČOVNIK Našim pionirjem v Škratom je bilo dolgčas po Sneguljčici FRAN ROS Lani so si naši oiroci ogledali le- po Golievo igro »Sneguljčico« v gledališču. Zelo jim je bila všeč. Se dolgo poiem so govorili o dobri Sneguljčici, ki jo je zlobna kraljica hoiela spravili s sveta. Niso mogli pozabili škratov, ki so deklici siroti dali zavetje. Se so se domislili strašnili razbojnikov Pri- četa in Fraceta. Pa tudi vitez, lovec, zajčki in medvedje so jim ostali v ži- vem spominu. In še danes so veseli, da je na koncu vsega zmagala pravica in je tiudobija bila kaznovana. Mali Vitko me je nedavno vprašal: »Striček, kaj pa je bilo s škrati in Sneguljčico potem? Ali je Sneguljčica še potem kdaj obiskala škrate? Ali se je poročila s hrabrim vitezom?« Malo sem pomislil, potem pa sem pričel Vitku pripovedovati, kako je bilo potem, ko je gledališka zavesa zakri- la tudi vse ono, kar se je še potem zgodilo. Morda pa bi tudi vas, otroci, zani- malo, kaj je bilo še potem? No, če hočete to vedeti, pa naj to tudi vam povem. * Sneguljčica se je prebudila v stekleni krsti in je stopila iz nje. Vsi, ki so to videli, so si obrisali solze in se raz- veselili. In kmalu nato se je Sneguljčica poslovila od škratov in z vitezom odšla na grad. Škratje so ostali sami v svoji hišici sredi temniti gozdov. Vsako jutro so odtiajali v svoj rudnik na delo, zvečer pa so se trudni vračali v svoj titii dom. Dolgčas jim je bilo zdaj brez Snegulj- čice, ki so jo imeli tako zelo radi in jim je nekaj pospravljala in kuhala. Zdaj pa so bili sami ... Končno je zima minila. Sneg je skop- nel, drevje se je prebudilo iz spanja in začelo brsteti, ptic so se vse bolj oglašale. Topel veter je zapihal skozi gozd. Bila je nedelja in škratje so ostali doma, da si odpočijejo. Pogovarjali so se o delu, ki jih čaka, kmalu pa so pričeli govoriM o Sneguljčici. Čez teden niso toliko mislili na njo, saj so imeli preveč skrbi z delom. In komaj so zve- čer doma povečerjali, že so utrujeni tiitro zaspali. Ob nedeljah pa jim je postajalo tiudo dolgčas po ljubi Sne- guljčici. Pa se jim je zazdelo, kako zapuščeni so v gozdni samoti, in pričeli so godrnjali: »Kako prazen je sedaj naš dom! Ni človeka, ki bi nas razveselil. Vedno samo isti obrazi in razgovori! Kako je naše življenje včasih pusto!« Tedaj pa je rekel prvi škrat: »Sneguljčice pa ne bom nikoli pozabil. Saj se mi zdi, da je mene imela naj- rajši.« »To pa že ni res!« so mu ugovarjali drugi. »Kako da ne?« se je branil. »Saj je vendar mene prvega pogledala tisti večer, ko se je zbudila pri nas. In prijazno se mi je nasmejala, o, kako zelo prijazno! Tega kar ne morem po- zabiti.« »Ne, ne!« so mu nasprotovali vsi ostali. »Zelo se motiš. To se ti je le zdelo tako, ali pa sanjalo. Vse nas je tedaj pogledala in vsem se nam je nasmejala. Saj je bila tako zelo dobra in mila.« »)az pa mislim, da je imela najrajši mene,« je dejal drugi škrat. »Saj je ravno mene vprašala, če ni tukaj dom škratov in jaz sem ji vse povedal, kar je hotela izvedeti.« »Zelo se motiš! Najbolj sem ji ugajal jaz,« je spregovoril tretji škrat. »He-he-hel Čemu pa ravno ti s svojo kozjo brado?« so se mu posmetiovali drugi. »Da, ravno jaz! Ali ste pozabili, da si je tisto prvo noč izbrala prav mojo posteljo za počitek?« »To je sicer res,« je pritrdil četrti škrat. »Toda tedaj te Sneguljčica še ni poznala, sicer tega ne bi bila storila. Največ krufika pa je tedaj pojedla ven- dar z mojega krožnika, ker se ji je od mene najmanj gabilo. Zato pa mi- slim, da sem ji bil najbolj všeč jaz.« . »Tedaj te še ni poznala,« so mu ugo- varjali drugi. Peli škrat pa je rekel: »Nikar ne pozabite, da je Sneguljčica prvi večer pila samo iz moje čaše in iz nobene druge. Torej sem ji bil jaz naj- bolj pri srcu.« »Kaj šel« se je zasmejal šesii škrat. »Ali niste videli, kako me je Snegulj- čica nekoč prijazno pocukala za brado? Čemu pa vas drugih ni? To je pome- nilo, da sem ji jaz bil najljubši.« »Saj ni bilo tako,« so mu oporekali. »Saj te ni pocukala za brado! V lonec si pogledal, kaj se v njem kuha. Pa ti je Sneguljčica odrinila brado, ker se je bala da ji v juho pade las iz tvoje brade.« Tedaj se je oglasil sedmi škrat: »Jaz pa vam pravim, da je Sneguljčica samo mene imela rada. Nekoč mi je rekla ,ljubi moj škrat' in tega ji ne bom nikoli pozabil. In kako prijazno mi je to rekla!« »Tako je rekla tudi meni!« »Tudi mene je tako imenovala!« »Mene prav talo od- govarjajočem germanskem plemenskem pravu, Rimljane so sodili po rimskem pravu itd. Iz navedenega je razvidno, da je ci- vilno pravo dokaj zamotano in se zato od sodnikov terja temeljita pravniška izobrazba. Kazensko pravo je enotno za vse prebivalstvo, brez ozira na njihovo versko pripadnost. Volilna pravica je za oba spola siplošna in enaka. Zene so enakopravne i. moškimi. Zakon In osebni odnosi Sklenitev zakona se pojmuje kot »so- cialni akt«, kčr je odraz svojstvenega narodnega običaja, zaradi česar odpado tako imenovani »civilni zakon«, kakor tudi cerkveni ceremonial. Moški pripelje določeno žensko k se- bi na dom, nakar se v njenem sprem- stvu nekolikokrat pojavi med občin- stvom. Slednje ju smatra za zakonca. Na sličen način se zakon tu razveže. Eden od obeh zakoni-ev (ali oba, odvis- no od okoliščin) izjavi, da iz tega ali onega razloga ne želi več skupnega živ- ljenja (razlog mora biti tehten). S tem je stvar tudi opravi j ona Po ločitvi sto- pita m.ož oziroma žena (če tako želita) v nov zakon Moževa poglavitna dolž- nost je, da v času zakona ženo in otro- ke docela preskrbi V primeru ločitve mora mož skrbeti za otroke vse dotlej, dokler žena ne stopi v nov zakon. Mož sme imeti toliko žena, kolikor jih lahko preskrbi in zadovolji! Ker pa je to pre- cej težavna naloga za moža, je mnogo- ženstvo, da si dovoljeno, izredno redek pojav. Svojstvene in zanimive so dolžnosti žene. Teh je pet: zjutrcj vstane žena prva, zvečer leže k počitku najprej mož, nato žena, moževim izjavam ne sme že- na nikdar oporekati, marveč vselej pri- trdliti, žena ne sme bit: nikdar lačna (budistična zapoved), vzgoja otrok je iz- recno ženina skrb. Ce pogledamo navedenih pet točk, se na prvi pogled zdi, da je moževa oblast nad ženo zelo velika. Dejansko pa je moževa oblast nad ženo precej omejena. Zena lahko možu namre^l vsak čas od- pove svojo pokorščino (načelo enako- pravnosti), če ji le-ta prične presedati. Mož nima nobenih možnosti, s katerimi bi lahko ženo nasilno pridržal. Načelo enakopravnosti obeh sipolov je torej najučinkvitejše sredstvo za vzpostavi- tev normalnih ali vsaj znosnih odnosov med zakctncema. Kot vidimo, ne more torej biti govora o kaki manus potestas (v rimskem smislu) moža nad ženo in otroki. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da tudi tukaj poznajo prostitucijo, dasi v znatno manjši meri kot v evropskih dr- žavah. Zdi se. da se prostitucija v bolj ali manj prikriti obliki pojavlja povsod tam, kjer je človeška družba dospela na določeno stopnjo civilizacije, kar pa prav gotovo n\ »posebna odlika«. Iz na- vedenega lahko spoznamo nekaj tipič- nih karakteristik vzhoda, ki so nam Evropejcem dokaj tuje, ki pa so isto- časno dokaz svojstvenega družbenoeko- nomskega razvoja, ki se od evropejske* ga bistveno razlikuje. i Zdi smeh in dobro voljo ... KNJIŽNIČARSKA . — Tovarišica, rad bi knjigo. Kaj glo- bokega ... — No, ix)tem pa vzemite tole: Jules Verne: Dvanajst tisoč milj pod morjem. NA PRAVEGA JE NALETEL — Mi lahko poveste, kdaj je umrl Prešeren? Cisto sem pozabil. — Zelo mi je žal. Vse poletje sem bil na morju in nisem čiltal časopisov, osmrtnic pa sploh nikoli ne berem. PRI PUTNIKU Prodajalka vozovnic: — S katerim Vlakom se nameravate peljati, tovariš? Kupčeva žena: — To se vas ne tiče. Z njim se odpeljem jaz, ki sem nje- gova žena. V SOLI Učitelj: Torej vidite, je le mogoče, da je tudi luna obljudena. , Mihec: Tovariš učitelj, kam pa gre- do ljudje, kadar je mlaj? IZ IZKUŠENJ Profesor: Branko, kdo je bila dekle, s katero ste se včeraj sprehajali? Dijak: Moja sestrična. Profesor: Zapomnite si, da dijak pete gimnazije še ne sme imeti sestrične. COPATAR Obilna boljša polovica: — Franjo, ti nesrečni Franjo. V tvojem hlačnem že- pu sem našla tri dinarje. Ali kartaš, ali pa te vzdržuje kaka ničvredna žen- ska. MED MOŽMI A: Moja žena je bila letos v Rogaški Slatini. B: Moja je tudi bila tri tedne na Do- brni. C: Moja pa štiri tedne na morju. C: Jaz pa sem sklenil, da jo bom le- tos kar sam doma zabaval. POD VISLICAMI — Ali imate kakšno poslednjo željo? — Prosim, če bi me obesOi v spanju, z uspavalno injekcijo. ZAKONSKA Jure igra karte v kavami. Vstopi prijatelj in pove, da je videl pri nje- govi ženi nekega prijatelja in da se prav dobro zabavata. Jure vrže karte na mizo, zdirja domov, pa se kmalu vrne: — Kakšen prijatelj neki. Potegnil si me. Tega sploh ne poznam. Kronika starega leta 1953 JANUAR Ustavni zakon. ZKJ kongres. Predsednik prvi naš postal Maršal je. Zasviral Eisenhowerjev je jazz, zaenkrat Stevensonu pa — sožalje! FEBRUAR Podpisan je Balkanski sporazum sovražnim silam v jezo, miru v srečo. Na kremeljske zdravnike pal je sum, ki je premnoge Zide stlačil v ječo. MAREC Za Stalinom je Gottwalda prehlad pobral in boj se tekmecev pričenja. Odšel v megleno londonsko pomlad je naš predsednik izmenjavat mnenja. APRIL Kolonijalna ljudstva se bude, v Keniji, Indokini kri se lije. V Koreji si ujetniki žele podpisa za povratek v domačije. MAJ Zamisel o »evropski vojski« vre, še kož se nam drže ran vojnih kraste, delita svet besedi »da« in »ne«, medtem podbradek Malenkovu raste. JUNIJ Kri delavska Berlin močila je pet let po našem sporu s Kombirojem. Republika Egipt zlomila je kraljevsko žezlo ženskarskim »herojem«. JULIJ Spremembe na Madžarskem in polom ... V arestu šteje Berija krompirje. Po 300 sejah več ne tre nas dvom. V Koreji je izbruhnilo premirje. AVGUST O Nemčiji, Koreji koši not... Mosadika v Perziji je kriza vzela. Ni De Gasperi v Rimu več gospod, zdaj proti Trstu drega signor Pella. SEPTEMBER Divizije na mejo nam poslal je sosed, ki predobro ga poznamo. Odgovor na Okroglici mu dal je naš Maršal: »Mi svojega ne damol« OKTOBER Vsi naši narodi so kot en mož proti naklepom zlobnim složno vstali; »Ne boste si delili tujih kož in izdajalsko z njimi barantalil« NOVEMBER Mc Carthy se repenči preostrd, a svet ne mara kaše, preveč vroče. Volitve so nam potrdile to, da naše ljudstvo socializem hoče. DECEMBER Naj se zapre atomski bombi pot? Trije se na Bermudih našli niso, kako s četrtim naj bili bi bot! Tla Moskve pila Berijevo kri so. F.R. CELJSKE BODICE CELJSKI OBRAZI 36 V strmini pod svetnika varstvom biva in kakor temu zrasla mu je brada, kulturi, zgodovini zvest izmlada Olimje z »urvaldom« nam zdaj odkriva. 37 Mornarsko sidro je na čer obesil. Zdaj na suhem druge strune brenka. Prej brodič — zdaj ves okraj »udesiU bo — seveda, če bo v proračunu — cvenka. 38 V kmetijstvu se je naveličal »župce« in konja višjega je osedlal. Zdaj nosil bo še težje vreče »štupce«, ko v širše polje kmetic bo oral. 39 V mrežo vse gostilne je polovil in kamor pride pevski zbor zasnuje. Turizem rad v okraju bi obnovil a z avtom cestne jame preskakuje. 40 Zapustil je Prijatelje mladine in šolske malčke, celjski Emelo, po funkcijah zadušil vse skomine, prosveti našel gospodarsko tlo. 41 Nekoč je šole zidal le v oblake, zdaj v kot pognal pero je in papir, iz Greta v Emelo drobi korake, da tu za šole bo vihtel rapir. NEKAJ ZANIMIVIH UGANK Kakšna razlika je med strahopetnost- jo in previdnostjo? (•;soui3doiiBa;s aC 'ignap oCT:roq os a? ';soupTA3.Td oj 3C 'uiTroq zet" es 05) Kaj je bil Napoleon nazadnje? v katerem mesecu ženske najmanj klepetajo? (•nraBnjqoj a) Je v človeški obleki, pa ni človek? (•Binog) Kakšen papir je najibolj trpežen? (•TjTsaazBJ ^5 -ou Bodobna ovci, niti abstrakciji moža in ovce, a firma Picasso vleče. Skratka: Ažurna obala je klasičen do- kaz, kako zamotana stvar je turizem, kaiko posega vsa življenjska področja in jih razvija s tem, ker jih izrablja; kako je treba tudi v času razvedrila in naijtoolj sladokusinega izživljanja skrbeti za to, da se dopustnik, letoviščar in bonvivant neprisiljeno zaposlL Tudi to je vleklo sem take ljudi kot so Guy de Maupassant, Maesterlinck Theuriet. — Pravijo, da jo sam Nietzsche leta 1883 tu prišel do ideje tretjega dela svojega Zaratustre. Toda to so korifeje človeštva. Mi s takimi nismo prišli sikupaj v Winter Palače. Tu se je zbiralo dnevno do 250 prosvetnih delavcev iz v*e Evrope, uči- teljev, profesorjev, univerzitetnih pro- fesorjev. Vmes so bili tudi pripadniki temne rase iz Maroka, Aliira in Indo- kine. Pri mizi na večemih prireditvah, na plaži so se sklepala ix>znanstva in prijateljstva, ki nekatera še drže, če- prav pravijo, da jih daljava zamori. Slovenci smo narod z mnogimi brigami, ki jih večji narodi nimajo. Manjvred- nostni občutek mora premagati vsak od nas, ne talco, da bi se napihoval, marveč s premislekom in prepričanjem. Uboga tista narodnost, ki ob vsakem dotiku z drugo narodnostjo trepeta za svojo vrednost in samostojnost, tako nelcako je zapisal ob Evgendju Gnjeginu Belinskij. Občutka te revščine se je treba otresti ne izkazovati pretirane pozornosti in je ne sprejemati, saj je po svojem bistvu žaljiva in zoprna. O tem odnosu do ljudi, s katerimi sem se spoznal pri tej ali oni priložnosti, hi se dale reči dve, tri besede. Ker pa je urednik odvisen od kcmercialnih cen papirja, ki mu določajo obseg lista in s tem tudi odločajo o prostoru, končam: bilo je zares lepo. SVETOVNA PROIZVODNJA FILMOV Indija in ZDA proizvajata več fil- mov kot katerakoli druga država na svetu. Do leta 1942 so v ZDA proiz- vedli povprečno 500 filmov na leto. Od leta 1943 dalje pa je število umetniških filmov pričelo padati, tako da je bilo tega leta izdelanih samo 400 filmov, dočim je leta 1944 proizvodnja znašala nekaj nad 430 filmov. Proizvodnja umetniških filmov v In- diji je stalno rasla. Leta 1932 je bilo v Indiji izdelanih komaj 83 filmov, toda že leta 1935 se je to število zvišalo na 233 filmov in 1947 je bilo doseženo re- kordno število 283 filmov. V letu 1950 pa je proizvodnja padla na 241 filmov. Podobno kot v Indiji, toda v manjši meri, se je razvijala proizvodnja umet- niških filmov tudi v Mehiki, kjer se je filmska proizvodnja zelo naglo raz- vijala zlasti v zadnjih dveh desetletjih. Dočim so imeli leta 1932 samo 8 filmov, so jih v letu 1950 izdelali že 125. Japonska proizvodnja filmov stalno raste in sedaj se približuje indijski proizvodnji. Na Japonskem je bilo iz- delanih leta 1950 215 filmov, a leta 1951 208 filmov. Ne smemo pa pozabiti, da je Japonska pred drugo svetovno vojno stala IK) številu izdelanih filmov tako rekoč na isti višini kot ZDA, saj je leta 1937 zaostajala za ZDA za komaj 5 filmov. V Evropi je zabeležila rekordno šte- vilo izdelanih filmov Italija. Leta 1951 je njena proizvodnja znašala 107 fil- mov napram 31 v letu 1932 in 77 v letu 1939. Proizvodnja umetniških filmov v Franciji in Nemčiji je po letu 1935 stalno padala. Po vojni pa francoska proizvodnja filmov zopet raste. Leta 1947 je znašala proizvodnja 72 filmov, a že leta 1951 110 filmov. V Veliki Britaniji je bilo proizvede- nih v letu 1936 225 filmov, 1937 — 228 filmov in leta 1941 komaj 46 fil- mov. Med vojno je proizvodnja zelo počasi rasla in leta 1947 doseže število 170, a že leta 1951 ponovno pade na 114 umetniških filmov. TUDI 2ENSKE IMAJO VCASIH VROČO KRI Jug Pavla iz okolice Dramelj in Jug Ana tudi od tam, sta 10. oktobra letos na Jugovem travniku s fižolovkaml pretepli Mulej Terezijo in ji z udarci prizadejali lahke telesne poškodbe. Ob- sojeni sta bUi vsaka na 1 mesec in 15 dni zapora. Kazen pa se jima odloži za dobo enega leta. Novo čevljarsko podjetje Rudolf Ftirst Celje, Zidanškova ulica 3 želi svojim cenjenim strankam SREČNO NOVO LETO KOLODVORSKA RESTAVRACIJA CELJE želi vsem svojim gostom, poslovnim tovarišem in dobaviteljem USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 Kolektiv ..Klavnice'^ Celje želi vsem svojim odjemalcem uspeha polno In srečno novo leto Trudili se bomo, da vse potrošnike solidno postrežemo s kvalitetnim blagom in solidnimi cenami Uprava STROJNA FINOMEHANIKA CELJE želi delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1954 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela in ostala dela finomehanike Mnogo uspehov v novem lelu 1954 želi vsem kolektivom TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE Istočasno obveščamo vse cenjene odjemalce in dobavitelje, da se je s 1. novembrom 1953, po sklepu delavskega sveta in na podlagi odločbe Mestnega ljudskega odbora Celje, št. 7806/1 z dne 17. oktobra 1953, odcepil od naše tovarne obrat Podgrad ter se osamosvojil. Dalje sporočamo vsem našdm cenjenim potrošnikom, da bomo v času od 15. do 31. januarja 1954 sklepala pogodbe za sledeče naše proiz- vode in prosimo, da v tem roku prijavijo svoje potrebe za: »Tohotion črno O« »Tohotion sivo ZM« »Tohotion modro R« »Tohotion modro M« »Tohotion rjavo O« »Tohanon olivno 2 Zi »Tohanon olivno S« »Tobanon olivno sivo Z« »T6ha;non olivno sivo M« »Tohanov, rjavo ZR« »Tohacid Orange R« »Tohacid krom črno« Paradiklorbenzol Ortodiklorb enzol Solno kislino hrezarzensko Natrijev tiosulfat Našim odjemalcem nudimo po potrebi strokovno tehnično pomoč pri uporabi naših baruil v njihovih barvarnah in sestavljamo recepte za posebna nijansiranja barvanja. Vsa barvila in ostali proizvodi so istovredni inozemskim tovrstnim proizvodom. Dr. Lešničar Janko: Modernizacija infekcijskega oddelka celjske bolnice je nujna! Oddelek je klasičen primer starih pojmov in principov, ki so infekcijske bolnice in infekcijske oddelke istovetili z azilom, ki so mu potrebne samo po- stelje in osebje. Zato tudi nimamo ni- kakih diagnostičnih in terapeutskih prostorov, pa celo sanitarnih ne. V nasprotju z vsestransko dovršenimi in luksuzno urejenimi oddelki bolnice, tn/ekcijski oddelek nima niti čakalnice niti ambulante za sprejem bolnikov. Sprejem se vrši v pisarni, ki služi torej za administracijo, čakalnico, ambulanto in pripravo inštrumentarija za sobno in ambulantno delo. Kot ambulanta torej služi pisarna, tam se vrstijo sprejemi in prvi pregledi bolnikov, tu in v ko- palnicah se odvija v glavnem vse am- bulantno delo. Tako obstajajo široke možnosti križnih infekcij, saj se včasih gnete ob sprejemu bolnikov v mulem prostoru dvanajstih m* kar po več raz- ličnih obolenj, ker pred to »ambulanto« ni nikake čakalnice. 40 do 50% naših bolnikov predstavljajo otroci. Otroke pripeljejo, privedejo ali prinesejo v bol- nico starši, tako da se neredko gnete v »pisarni-ambulanti-čakalnici« masa ljudi, neredko pa je še polno stopnišče pred pisarno. Kakšne so posledice me- (Dalje) sanja bolnikov z različnimi nalezljivi- mi obolenji, je pač jasno vsakemu, tudi neukemu človeku. Neredko se dogaja, da v sprejemni pisarni zdravnik pre- gleduje bolnika z ošpicami, ki ga je poslal v bolnico podeželski zdravnik, saj je bn izpuščaj v i-azvojni fazi, ko ga je ta videl, podoben škrlatinki, v istem času pa čaka na sprejem otrok z drugim nalezljivim obolenjem. Kratek stik bolnika z ošpicami z otrokom, ki še ni prebolel ošpic, pomeni že izvršeno infekcijo. Kako usodne so lahko take ošpice za otroka, ki že boluje za katero drugo boleznijo, saj je prav zato dospel v bolnico, smo zgoraj pojasnili. Prostorov za razdeljevanje hrane in pripravo hrane dojenčkom ter za pri- pravo dietalne hrane, ki bi se priprav- ljala na tem oddelku, ni. Le-ti so name- ščeni na slepih koncih hodnikov, kar je skrajno nehigiensko. Čiščenje in ro- pot posode, stalno točenje vode, govor- jenje osebja pri celodnevnem zadrže- vanju na hodnikih, vse to povzroča ne- mir, ki se prenaša v sobe in stalno raz- burja bolnike. Prav v teh improvizi- ranih kuhinjah služijo kuhalniki za sterilizacijo inštrumentarija, ker ni am- bulante, kjer bi se to delo moralo opravljati. Za celotno število bolnikov služijo tri stranišča, tako da se pokretni bolniki različnih obolenj mešajo na teh stra- niščih. Sodobni infekcijski oddelki imajo v vsaki sobi male stranske pro- store z ureditvijo za odstranjevanje in pravilno desinfekcijo bolnikovih izmeč- kov. Desinfekcija bolnikovih izmečkov se vrši na zelo primitiven in nepopoln na- čin, kar bi utegnilo imeti v prihodnosti zelo neugodne posledice, ker je povzro- čitelj otroške paralize zelo trdoživ, vo- da pa je dober posredovalec infekcije, odpadna voda celjske bolnice pa se iz- liva v kopalni bazen Savinje. Za laboratorijsko delo ni predvidene- ga prostora. Z odvzemom enoposteljne sobe, se je uredil zasilni laboratorij. La- boratorijsko delo je temelj sodobne diagnostike infekcijskih bolezni. Celotnemu številu bolnikov služijo le 3 kopalnice. Higienska obdelava bolnika je uvod v zdravljenje, ki se mu ne pod- vržejo le težki in visoko vročični bol- niki. Le-ta je temeljni kamen prepre- čevanja širjenja infekcijskih bolezni in predstavlja tudi zaključno fazo bolni- kovega bivanja na oddelku. V zdrav- ljenju otroške ohromelosti pa je dnevno kopanje in razgibavanje ohromelih okončin važen sestavni del zgodnje in kasne terapije. Komore za razkuževanje in razsuše- vanje bolnikovega perila in obleke od- delek nima. Kakršno je prinesel bolnik perilo ob sprejemu v bolnico, takšno odnese domov. V kolikor ni »čas« za- moril kužnih klic, je lahko tako perilo in obleka vir nove infekcije. Vsak infekcijski oddelek mora imeti poseben prostor in v njem odgovarja- jočo ureditev za potapljanje umazanega perila v dezinfekcijska sredstva, da se šele nato pošlje perilo v centralno pral- nico. Naš oddelek takega prostora nima, to delo se vrši na jako primitiven na- čin v kadeh v predprostorih stranišč. Prostora odnosno odgovarjajoče ure- ditve za dezinfekcijo bolniškega pri- bora, loparčkov in pljuvalnikov ni. Dežurne sobe za zdravnika in dežur- ne sestre ni. Prostora za rentgen in rentgenske aparature oddelek nima. Bolnike je potrebno nositi na rentgensko presvet- Ijavo in slikanje preko prostranega dvorišča na interni oddelek ter jih tako izpostavljati mrazu, v deževnih in zim- skih mesecih pa celo padavinam. V vseh sobah so nameščene lončene peči, medtem ko ima vsa ostala bolnica centralno ogrevanje. Peči so stare, za- smrajajo in dimijo, da je težko vzdr- žati v sobah zdravemu človeku, kaj šele težko bolnim. Množica bolnikov z otroško paralizo je sprožila povsem nov problem, pro- blem ureditve prostora za fizikalno zdravljenje. Primanjkuje prostorov in aparature. V teh odstavkih je navedenih nekaj:: najvažnejših pomanjkljivosti infekcij- skega oddelka, ki zahtevajo naglo od- stranitev, več manjših pa ni niti mo- goče naštevati. Ureditev infekcijskega oddelka pred- stavlja posebnost, ki se bistveno ločil od drugih bolniških oddelkov. Iz po- vedanega se vidi, kolike važnosti so^ tehnično-profilaktične mere v delu in- fekcijskega oddelka. Te tehnično-pro- filaktične mere diktirajo tudi svoje- vrsten hišni red, tako da je tako reko6 vsaka gesta zaposlenega osebja natanč- no odrejena, izurjena in disciplinirana^ Na infekcijskem oddelku lahko dela- le osebje, ki teoretično in praktično ob- vlada predpisane osnove pranja in dez- infekcije rok, postopek in način upora- be bolniškega pribora in bolniških^ predmetov, tehnil<;o oblačenja in me- njave delovne obleke (plašči, maske, kape), način odpiranja vrat in pravilen postopek z bolnikovimi izmečki (blato, seč, izpljunek), natančno mora poznati rajon kretanja in način stika z ostalimi oddelki bolnic. Za izvrševanje tega spe- cifičnega hišnega reda infekcijskega od- delka pa so potrebni materialni pogoji,, ki jih naš oddelek nima. Nezdravo stanje oddelka, ki služi sko- raj 250.000 prebivalcem ljudske repub- like Slovenije, nosi v sebi posledice, te* slabšajo epidemiološko situacijo tegt^ terena in slabšajo celotno zdravstveno stanje v tem predelu. (Konec prihodnjl5|v Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 15 NAPISANO MIMO OBLJUBE GUSTAV GROBELNIK Gotovo, pisati in govoriti o ljudski prosveti je lahko, ker je enostavnej- še, kakor pa storiti kako Ijudskopro- $vetno dejanje. Koliko poročil in »ocen« o nastopu pevskega zbora ali igralske družine nam uide izpod peresa, ki nehote [zzvene bodisi pre- malo pohvalno in vzpodbudno, bodisi celo krivično, ker smo kar mimogrede pozabili na upora- bo relativnih meril, ki jo narekuje druž- beno, kultumoi>olitično gledanje na stvar. Brez opravičevanja za nazaj in za naprej hočem pač reči, da je pisati o ljudski prosveti lažje, kakor pa Ijudsko- -prosvetno delovati in ustvarjati. Ven- dar tu nimam v mislih le lepega šte- vila aktiimega članstva ter več ko za- dovoljivega števila nastopov, ne tistih včasih neverjetnih številk o urah pre- bitih na vajah, na prireditvah in go- stovanjih, ki zaradi večnega ponavlja- nja že merijo na oponašanje, marveč imam to pot v mislih ljudskoprosvetne storitve, ki se izražajo z drugačnimi številkami, ki pa odločajo pri uporabi relativnih meril za oceno uspehov na- ših ljudskoprosvetnih društev. Z obljubo, da bom napisal retrospek- tiven članek o ljudski prosveti 1953, sem segel namreč po letošnjih sejnih zapisnikih Mestnega odbora LPS: Pre- birajoč te najzanesljivejše vire o ple- -menitih prizadevanjih naših prosto- voljnih, neoficiaiY4h prosvetarjev, so ^ojo obljubo brž preokrenile naslednje zabeležbe: Lesnoindustrijsko podjetje prosi, da bi dali predlog, katera kultur- -noprosvetna društva najbolj potrebujejo finančna sredstva, da jim jih podarijo; Celjska tiskarna ni mogla izplačati 50 tisoč din podpore, ampak samo 35.000, her banka ni hotela vsega izplačati (na seji 13. januarja t. 1.); v tekočem letu bo podjetjem nemogoče dajati podpore, ker finančni organi vsako njihovo pod- poro beležijo kot plačo njihovemu oseb- ju (na seji 10. marca t. 1.); padel je jjredlog, da bi podjetja, ki imajo devize, nabavila instrumente v inozemstvu); za- vedamo se potrebe gostovanj v obrob- nih vaseh Celja in okolice, vendar so preveliki stroški (na seji 13. marca t. 1.); če pa se obračajo poedina društva na podjetja po materialno pomoč, pa dobe zelo male vsote, ki ne zadostujejo za kritje stroškov (na seji 8. maja t. 1.). Vrsta teh in še več podobnih neciti- ranih tožba, za katerimi se skrivajo ne- ustvarjeni ljudskoprosvetni cilji, je znova podprla prepričanje, da znamo sicer pridobivati, ne pa tudi deliti. V opravičilo slabe volje Ijudskoprosvet- nega delavca, ki mu pomanjkanje ma- terialnih sredstev ne da Ijudskopro- svetno živeti in ustvarjati, piše v zad- nji številki organizacijskega vestnika ljudske prosvete naslednje: »Ne da se trditi, da je odnos do ljudskega imetja vselej kulturen in smiseln, da se trosi skupno premoženje vselej dovolj pre- mišljeno. Ne da se zanikati na primer, da se marsikje trosi premnogo za manj pomembne stvari, a premalo za prosve- to. Vprašanja Ijiidske prosvete so žal nekaterim menda še vedno stvar ama- terjev in diletantov, ne pa občena- rodna problematika. Se vedno se v gla- vah nekaternikov kulttira deli na malo in veliko, kar je v bistvu hote ali ne- hote, buržoazno, da bolj buržoazno ne more biti. Vse premalo je še prodrlo prepričanje, da odgovornost ljudskih odborov ni le pramlno ravnanje z za- upanim ljudskim premoženjem, ampak tudi odgovornost za obči dvig prosvete in za družbeno vzgojo — zlasti še mla- dine«. Kaj tedaj? Rešitev je čisto preprosta. Spremeniti v dejansko pomoč vznesene govore in besede, da nam, je z vsemi silami podpirati ustvarjalno delo kul- turnih in prosvetnih organizacij, da je skrb za kulturni dvig naših kadrov del našega gospodarstva in da se ta skrb razteza tudi nad dejavnostjo na kultur- noprosvetnem področju. Našim gospo- darstvenikom in finančnikom vseh sto- penj in nazivov, v operativi in v zako- nodaji, uvideti, da je del naše kultur- noprosvetne dejavnosti tudi ljudska prosveta, ki ni nikak nebogljeni dile- tantizem, ko ji gre za odpravo kulturne zaostalosti in ostankov srednjeveških nazorov, za povezavo vasi z mestom ter za podpiranje smisla za vse, kar obli- kuje in pospešuje rast kulture delovnih ljudi, da je skratka uspeh Ijudskopro- svetnega in izobraževalnega dela na- loga in dolžnost našega gospodarstva. Sele, ko bodo naša društva vnesena v blagajne in knjigovodstva naših pod- jetij, ko bodo naša podjetja postala resnični tinansjeji naših društev, bo lahko konec očitkov, da si društva pre- rada pomagajo na noge s plažo, da pa puščajo v nemar načelo, da se morajo njihove prireditve izplačati tudi v kul- turnopolitičnem smislu, Pomanjkanje sredstev je krivo, da gledamo iste kulise v kmečki in me- ščanski sobi; pomanjkanje sredstev je krivo, da igralske družine izbirajo le med odrskimi deli z eno scenerijo,od- stavljajo pa dela z »zahtevnejšo« scene- rijo, da gledamo Dickensove dobre lju- di oblečene kot Nestroyeve burkeže; po- manjkanje sredstev je krivo, da god- beni ansambel nima vseh instrumentov, da nimamo dvorane za lutkovno gle- dališče; pomanjkanje sredstev je krivo, da je treba razpravljati o komerciali- zaciji ljudske prosvete, da spričo vsega tega ni mogoče v ljudski prosveti ved- no govoriti o dejanskem širjenju na- prednih idej in obzorij ter razvijanju okusa in občutka za vsebinsko revščino in bogastvo. Ali kaj, ko pa pri vsem tem ne gre za resnično pomanjkanje sredstev. Sredstva so tu, le razdeliti jih ne znamo. Upajmo, da bo novo leto novo tudi v pogledu financiranja naše ljudske prosvete! Uspeli večer mladih celjskih liieraiov Dne 18. decembra so celjski dijaki po enoletnem premoru zopet priredili svoj literarni večer. V dvorani LU na učite- ljišču se je zbralo okrog dve sto poslu- šalcev — prijateljev mladine, profesor- jev in dijakov. Med navzočima sta poleg drugih bila tudi Fran Roš in A. Bolhar. Poslušalce je v imenu mladih celjskih literatov pozdravil njihov najagilnejši predstavnik Ivan Seničar. Nato so za- čeli dijaki I. in II. gimnazije ter učite- ljišča brati in izvajati svoja dela. Ves spored je obsegal 16 točk. Sest mladih pesnikov in šest pisateljev je bralo svoja dela, vmes pa so bile štiii glas- bene točke dijakov učiteljišča. Mojca Mordemdorferjeva je brala odlomek iz svoje Sajaste doline. Delo je lepo in zgoščeno pisano, dejanja se hi- tro menjavajo in kaže precejšnjo zrelost (morda nekoliko preveliko zanjo). Kos, Pišomova, Lipnik in Praprotnikova so v svojih pesmih pokazali velik napre- dek od lanskega leta. Tudi Kunej kaže v svojih delih lepe momente. Odliku- jeta ga gladka moderna rima in stopi- ca. Poslušalce pa je navdušil Seničar s svojimi Gigani, Mlado ženo ia Pesmijo brez naslova. Njegove pesmi z lepo obli- ko, ubrano rimo, gladJ^o besedo in moč- no, izbrano ter doživeto vsebino je pu- blika pozdravila z dolgim apla\^om. Prozo so razen Moderndorferjeve brali še Topolovec, Antloga, Praprot- nikova, Kunej in Vidmar, Vsa dela so več ali manj uspela in jemljejo snov iz romantične in realne plati življenja. Glasbene točke so izvajali Jesenek Rezali j a (Beethovnovo sonato) in Ljud- mila Veber. Ta je z lepo tehniko in do- vršenostjo izvajala svoji dve skladbi Valček in Fantazija. Lahko rečemo, da je večer uspel. Mladi celjski literarni naraščaj kaže lep napredek in ne bo nič čudnega, če bo kdo i^med njih čez par let zablestel na slovenskem literarnem nebu kot nova zvezda. -r -k OBČNI ZBOR mladinske sekcije SKUD F. Prešeren na II. gimnaziji v Celju Mladinska secija SKUD Fr. Prešeren na II. gimnaziji uspešno deluje. Poleg likovne in folklorne sekcije se agilno odlikuje dramska skupina, ki je s svo- jimi Raztrganci poleg predstav v Celju gostovala tudi v Vojniku in Rimsikih Toplicah. Udejstvujeta se tudi recitaoij- ski in literarni krožek. Vodi ju profesor Jesenovec. Člani tega krožka Lipnik Jo- že, Modemdorfer Mojca, Kos Milan in Vidmar Ludvik so sodelovali na večeru mladih celjskih literatov. Uspešno se uveljavlja mešani mladin- ski pevski zbor, ki je x>o Sloveniji že znan in je imel v tekočem letu poleg ■domačih tudi več gostovanj v drugih republikah. Tudi novo ustanovljeni mo- ški zbor lepo napreduje in bo februarja že nastopil. Zahvala gre predvsem pro- fesorju Vrežetu za njegovo požrtvoval- no delo. Nedavno so imeli občni zbor, na ka- terem so pretresli preteklo delo, se iz- govorih o načrtih za prihodnost in iz- volili dijaka Podgorška in Dr^slerja za povezavo s SKUD. Ob zaključku je prisotne mladince pozdravu tov, Jordan kot predstavnik SKUD lin jim dal novih pobud za delo. čestita k novemu letu 1934 ♦ vsem članom kolektiva, ♦ vsem investitorjem in ♦ ostalim poslovnim ljudem ter vsemu ♦ delovnemu ljudstvu NOVOLETNA TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Zoran Vudler: NOVOLETNA BESEDA TRIBUNE V tej številki zaključuje Tribuna dru- go leto svojega rednega izhajanja. Svo- jo nalogo je do sedaj uspešno oprav- ljala ter jo bo tudi v bodoče. Precej raznih nedostatkov je že odpravila in tudi številne olepšave so nastale z njeno pomočjo! Po evidenci, ki jo vodi dru- štvo, je bilo odpravljenih 87% vseh po- manjkljivosti, na katere je Tribuna opozarjala. O priljubljenosti Tribtme pričajo šte- vilna pisma, naslovljena društvu. V njdh vprašujejo državljani, zakaj ni bilo Tribune v zadnjih treh številkah Sa- vinjskega vestnika. Z današnjo številko se je Tribuna vsem oddolžila. Tudi v novem letu bo Tribuna opo- zarjala na napake ter skrbela za naše Celje. Vse pa, ki jim je naše mesto pri srcu, vabimo, da v Tribuni sodelujejo in naslavljajo svoje prispevke na Olep- ševalno društvo Celje, ali pa naravnost na Savinjski vestnik. Vsi objavljeni pri- spevki bodo honorirani. Tribuna in Olepševalno društvo Ce- lje vas vabita v svoje vrste! OKRAJNI POSTI V CELJU JE POTREBNIH VEC PISEMSKIH NABIRALNIKOV Pisemsikih nabiralnikov je v Celju občutno premalo. Okrajna pošta naj temeljito razmisli, kje naj namesti no- ve nabiralnike, da bodo razmeščeni kar najbolj smoti-no. Takoj pa je nujna nam^titev pošt- nega nabiralnika v novem upravnem centru v Gregorčičevi idioi, kjer se na- haja Mestni ljudski odbor z vsemi od- delki in uradi. Javno tožilstvo, Trgo- vinsko-gostinska zbornica in Projek- tivni biro. V najkrajšem času se bo preselilo tja še socialno zavarovanje. Pričakujemo, da bo Okrajna pošta v Celju v najkrajšem času ugodila tej upravičeni zahtevi di-žavljanov. PRIZNANJE MESTNI KOMISIJI ZA PREGLEDE IN KOLAVDACIJO Zadnje čase opažamo, da podjetje »Povrtnina-Sadje« ne razklada več svo- jih artildov na Stanetovi ulici, temveč opravlja te zadeve sedaj na dvorišču. Ko smo se informirali, kdo je povzročil ta ukrep, smo bili obveščeni, da je ne- davno Mestna komisija za px'eglede in kolavdacije poslovnih prostorov odloč- no prepovedala podjetju »Povrtnina- Sadje« vsakršno nakladanje in razkla- danje v Stanetovi ulici. JAVNI POZIV PODJETJU TEHNOMETAL Olepševalno društvo javno poziva pod- jetje Tehnometal, da namesti na svoji maloprodajalni v Stanetovi ulici lep svetloben napis ter tako pripomore k čim lepši ureditvi trgov.skega centra mesta. Pričakujemo, da bo delavski svet podjetja tej prošnji kmalu ugodil. DVOJE ZARJAVELIH ŽELEZNIH VRAT Na koncu Stanetove ulice zapira vhod na dvorišče dvoje železnih vi'at (kadar so pač zaprta). Vse lepo in prav. Ven- dar ena, kakor druga vrata prosijo že nekaj let skromnega popravila, minija in barve. Kdo jih je dolžan rešiti pred rjo, ne vemo, prizadeti naj to čimprej urede. Ena teh vrat se nahajajo med zgrad- bama, v katerih imata svoje poslovne prostore gostilna Branibor in posloval- nica Turist; druga pa na nasprotni stra- ni ceste pod napisom Tovarna pohištva, ki bi tudi že lahko spremenila .svojo na- pisno tablo. Ta je prvič neokusna, dru- gič pa posluje Tovarna pohištva že tri mesece pod drugo fh-mo. brezalkoholne PIJACE Toliko se piše Ln govori o pijanče- vanju — vendar pa so to menda samo lepe besede. Preden pričnemo z resnim delom na tem področju, je treba oskr- beti v gostilnah večjo izbiro brezalko- holnih pijač. Tole se je res zgodilo nedavno v eaoi dobrih celjskih restavracij. Neko večje podjetje je imelo na obisku uglednega švicarskega gosta. Pri večerji si je gost zaželel kozarček sad- nega soka. Seveda ga v restavraciji niso imeli. Š\ricar je začudeno vprašal: »Ali pri Vas ne rastejo jabolka? MisUl sem, da jih imate v Sloveniji dovolj!« Dobro, da gost ni vedel, da imamo v Celju, samo približno tisoč metrov od te restavracije, tovarno sadnih sokov. kamenje na TOMSiCEVEM TRGU išCe lastnika Lani se je nasproti trgovine »Center* obnavljala stara mestna zgradba — na- koč je bil to celo celjski magistrat — ki so jo poškodovale bombe. Po končanih delih pa je ostal na oči- ščenem prostoru lep kup kamenja. Koga čaka, ne vemo. Lastnik naj ga odpelje vsaj na ta javni poziv, če je že sam pozabil nanj. lokal nasproti pasaže Nasproti pasaže se nahaja bivši Stru- pijev lokal. Ves je poln lesenih škatel, s katerimi je bil »sodobno« opremljen pred davnimi leti. Lokal je prazen rn zanemarjen. Ali res ni mogoče najti in- teresenta, ki bi uredil ta lokal, in to na lako prometni točki v mestu? letna bilanca ureditve poslovnih prostorov Dobili smo precej lepih in sodobno urejenih poslovnih prostorov. Sistema- tično delo pristojnih organov je rodilo res lepe uspehio. Odpirajo se samo čedno in higienično urejeni lokali. V pre- teklem letu so bile preurejene vse celj- ske gostilne in restavracije, tako da je izginila žalostna slika starih celjskih beznic in gostiln. Urejene so bile re- stavracije Kopei-, Točilnica KZ, restav- racija Branibor in Beli vol, ki je tudi uredila svojo zunanjost. Celo privatniki in socialistični zakupniki: Šeligo, Stolla, Zerdoner in Meštrov so očistUi in mo- dernizirali svoje obrate. Tako imamo danes v Celju urejene gostilne in re- stavracije ter je tako izpolnjen prvi pogoj za bodoči razvoj tujskega pro- meta. Pa ne samo gostilne, tudi trgovska podjetja so mnogo storila. Izi-edno lepo je uredila svojo knjigarno Mladinska knjiga, dalje Jugovinil, Tobačna tovar- na Sarajevo, Jadran čevlji, Ljuds'ki ma- gazin, Povrtnina-Sadje itd. Mislimo, da bodo v prihodnjem letu podjetja nadaljevala s tem koristnim delom ter upravičeno pričakujemo, da bo imelo Celje v nekaj letih sodobno urejen ti'govinski center. iniciativni ODBOR olepševalnega DRUSTVA za zgraditev KOPALISCA v CELJU Olepševalno društvo je na svoji zadnji seji sklenilo, da prikliče v življenje prepotreben odbor, ki naj prevzame iniciativo za zgraditev kopališča. Di-uštvo se je odločilo za ta korak zaradi tega, ker do danes ni vidne ini- ciative z nobene merodajne strani. Pet- članski iniciativni odbor, ki ga bo vodil predsednik Olepševalnega društva tov. Jenko Rado, bo povabil k sodelovanju predstavnike Mestnega Ijiidskega od- bora, Socialistične zveze delovnih ljudi. Okrajnega sindikalnega sveta ter vsek športnih društev iz Celja. Mladinska knjiga KNJIGARNA IN PAPIRNICA Celje^ Stanetova 3 Telefon 21-93 IVa Šolske knjige ^ Vse šolske potreb- drobno ščine * Tiskovine - Pisarniške potreb- ščine * Velika izbira antikvaricnili knjig * Odkupujemo antikvarične debelo knjige Srečno in uspehoT polno noTO leto želi Tsem STofini odjemalcem in posloTnim toTarišem delovni kolektiv ter se priporoča tudi v letu 1 9 S 4 stran 16 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 Kdor seje veter, zanje vihar Zunanie politični pregled digodko« v letu 1953 TINE OREL Kmalu bomo za- isali leto 1934, de- 'eto leto po drugi vetovni vojni, in e nismo prišli do .ouega Versaillcsa. ^akor da je sve- Dvni vihar, ki je tajal narodnadre- esa sirom po pla- .etu, načel člove- tvo pri koren.nah n mu vzel moč, .a zaceli široko ze- vajoče rane. Pri pregledu zunanje političnih raz- mer ni težko postavljati jasnih načel: mi presojamo vse, kar je zunaj naših meja, s stališča miru, s stališča sve- tovnega miru, gospodarskega sodelo- vanja in ohranjevanja naših nacional- nih koristi, ki so obenem pridobitve naše osvobodilne borbe. Mi nimamo razlogov, da bi bili hipnotizirani nad velikimi zmagovalci v zadnji vojni. Do- volj smo prestali po zmagi od »naklo- njenosti« Zapada in Vzhoda. Zato ob- jektivno presojamo vprašanje prema- gancev, ki so še vedno ovira na poti k svetovnemu miru. To pot zmagovalci niso hoteli ponoviti napake iz leta 1918. Nemčijo so sji. razdelili, okupirali, demontirali, raz- pustili vojsko, v kolikor sama ni raz- padla. Vendar je tudi to pot kaj kma- lu Nemčija našla svojega zagovornika v ZDA, ki je v nekaj letih pomagala Nemčiji na noge. Nemška industrijska proizvodnja je narasla nad predvojno, na svetovnih trgih, nemška valuta je danes trdnejša od ameriške. Kar so po prvi svetovni vojni zaradi premočne Francije počenjali v Versaillesu in Washingtonu Angleži, to zdaj zaradi premočne SZ počenjajo Amerikanci. Nemčija ima slej ko prej svojega an- glosaškega strica, od Bulla je šla le k Samu. Možnost in potreba sta res večkrat dobri sosedi. Ko je Wesley, pridigar 18. stoletja, bral besedo »sen- timentalno« se je vprašal: »Sentimen- tal? Kaj je to? Angleško ni. Vseeno bi bilo, če bi zapisal: Continental.* Vročekrvni metodist je zadel. Niti an- gleška politika po prvi niti ameriška po drugi svetovni vojni nista nič sen- timentalni in se kar nič ne menita za kontinentalne seniAmentalnosti. Tako je tudi s podporo Zapadni Nemčiji v Evropi, tako s podporo Japonski v Aziji. Po prvi svetovni vojni se je iz- kazalo, da pruski imperializem ni bil uničen, marveč le ranjen razbojnik, ki se je potuhnil, da bi potem še bolj krvavo in zavratno napadel. Prav tega se spominjajo vsi tisti Evropci, ki jim evropska obrambna skupnost z Nem- čijo kot enakopravnim partnerjem ne diši. Med njimi je tudi najuglednejši francoski politik 80-letni Edvard Her- riot. Nemški kancler Adenauer, ne do- sti mlajši od njega, je nekak novi fiihrer Nemčije. Nemških fiihrerjev Evropa nima rada, ker ima z njimi slabe i-^kušnje. Danes ima Nem^lija dve vladi, v Bonnu, ki se naslanja predvsem na ZDA, in v Pankowu, ki je marionetna sovjetska agentura. Za nif je jasno, da mc^a priti do zdru- žitve obeh Nemčij. Ce bo ostalo tudi P'^ berlin':ki konferenci pri dveh Nem- čijah, potem je jasno, da so vse kon- ference o Nemčiji brezplodne, da me- ja med njima ni meja, ampak fronta med dvema, največjima imperializmo- ma. Pravijo, da je Adenauer za ber- linsko konferenco, ki je bila sklenjena na Bermudih, pripravil predlog, po katerem bi obe nemški vladi vladali tudi še po izvolitvi vsenemškega par- lamenta. Adenauer je dalje mnenja, da je za združitev Nemčije samo ena alternativa: aVi Nemčija v evropsko vojsko ali nevtralizacija Nemčije. Ta trmoglavost je morebiti nekaj speci- fično nemškega, lahko pa je tudi pri- krito izsiljevanje. Izsiljuje Adenauer tudi s Posarjcm kakor Pella s Trstom, tr> je, rekel bi, linija krščanske unije .in demokristjanov. Evropska vojska mendr. vendar ne sme biti edini izhod, čp nikomur ni zanio; če še tisti, ki jo n". videz žele, delajo pri tem kisel oh^-at. So še drugi načini, kako zava- roimti n^ko državo pred napadom. Japonska je za nas daljna dežela, vndar je azijska Prusija prav tako upoštevanja vreden premaganec kakor Nemčija. Vendar je tu situacija pre- cej drugačna že zaradi otoške lege mi- kndnve dežele. V AHji je seveda še nnni poaniev za n^ko aHjsko vojsko, ('"•nra'" Nixonnvn -rotovanje. skuša dati omoW?/cim aHjskim zve-^am enotno P'rntikomunistično ideologijo. Os Pe- king—Mo^^kva se bo verjetno ojačila, bo Dulles priti'ikal na Jošido, da S" Tapn-n^ka z ameriškim denarjem m'T*no oboroži. ns i" tista, ki bi jo Amerika rada zlomila. V preteklem letu se je to ves cfT" kn-^nlo s sistematičnim ustvarjanjem vnnn^kih baz, raz katerih ameriška le- frr'-. v n^^-.ij urah do-^ežejo najobčutlji- vejšo točke za železno zaveso. Spričo t^gn, vojaškega omrežja je nesmiselna grožnja Dullesova, da bo Amerika po- tegnila svoje čete iz Evrope in šla v izolacionizem. 2 o danes ni več mogo- če, svet je za izolacionizem postal pre- majhen. Država, ki bi ga hotela izvesti, si bo morala za svoj playround izbrati drug planet. Moskva je po Stalinovi smrti pokazala, da ima dovolj opravka sama s seboj in da ji zdaj ni do spo- pada: gospodarske in politične težave so tolikšne, da je moral pasti Stalinov človek Berija in da bo prijel kot grešni kozel pred sodišče kot sovražni agent. Stara pesem v boljševiški justici in prav čudno bi bilo, če bo tak juridični teater še komu kaj koristil. Hruščev, nova zvezda na kremeljskem firma- mentu, je povedal, da je zaškripal kol- hozni sistem. In Moskva pričakuje, da Evropa ne bo šla na ameriško kopito. Kominform je po Stalinovi smrti pri- znal, da ga je s svojo politiko pošteno zavozil: vijaki so popustili po satelit- skih državah, v Vzhodni Nemčiji, naša država pa je iz štiriletne neenake bor- be s kominformom izšla s popolno mo- ralno zmago. Našo politiko za zavaro- vanje našega ozemlja je pozdravil ves svet in jo ocenil kot možato in samo- stojno. Jugovzhodna pakt med nami, Grčijo in Turčijo je notranje močnejši kot severnoatlantski pakt: tam gre zato, kdo bo imel prvo besedo, Anglija ali Amerika, gre za francoske interese, mi- mo katerih ne morejo iti, gre končno za Italijo, ki dela veliko in tečno zga- go, gre za Nemčijo, ki si je nobeden v pakt ne želi, razen ameriških generalov. Nesimpatično je tudi to, da je vse skupaj pobarvano s črno jezuitsko bar- vo: fašistična Španija je po paktu z Ameriko vključena v »demokratično« fronto! In Vatikan, ki dosledno in brez sramu podpira skrajno desno reakcijo po vsem svetu, daje svoj papeški žegen tej nenaravni vojaški uniji. V Aziji vodi najbolj samostojno po- litiko Indija. V preteklem letu so ji Združeni narodi izkazali čast, da so za predsednico Generalne skupščin OZN izvolili Vidjajo Panditovo, ženo indij- skega predsednika Nehruja, s čimer so nedvomno dokazali, da je večina za- stopnikov proti politiki dveh blokov, za samostojnost in enakopravnost na- rodov. Zal ima ta tretji tabor več mo- ralne kot materialne moči. Kako ZDA gledajo na indijsko nevtralnost, se vidi iz tega, da napovedujejo vojaški pakt z indijskim rivalom na polotoku, Paki- stanom. Seve, Pakistan je važno pre- hodno ozemlje. A to je tudi Indija, ki danes že meji na Maocetungovo Kitaj- sko. Ta pa je v Tibetu takoj pričelo graditi strateške ceste in železnice, stvari, o katerih Dalai-lama ni hotel ni- česar slišati. Kako je stvar vroča, se vidi iz najzanimivejšega političnega procesa v preteklem letu, procesa proti dr. Mosadiku. Pravdorek se glasi, da bo dr. Mosadik sedel 3 leta. Podoba je, da so ga izrekli sodniki z večjim strahom, kakor pa ga je Mosadik sprejel. Mo- sadik je ves proces izrabil za govorni- ško tribuno proti Angležem in Ameri- kancem, za samostojno iransko politi- ko, s kakršno se šah in Zahedi ne mo- reta ponašati. Poseben svet, a vendar ves povezan 2 ostalim, tvori Kitajska »celina«, ki jo na dveh, treh krajih liže poskusni pla- men srdite vojne: v Vietnamu, v Burmi in na Koreji. Na Formozi pa čaka Cang- kajškova drhal, da zavzame stare eks- ploatatorske položaje, potem ko bi se pripeljala v ravnine Jangtse-Kianga in Hoangha na blatnikih ameriških avto- mobilov. To je tisti svet, kjer se Angli- ja in Amerika najbolj koljeta. Anglija se namreč večkrat drži stvarnega na- čela Edvarda III.: It is as it is (kar je, je) in 2 rdečo Kitajsko že krepko trgu- je, Amerika pa misli na restavracijo falirane reakcije. Formoza je glavno osišče. ameriške pacifiške strategije. Tvegana reč! Avstralija in Indonezija sta proti takemu donkihotstvu. Zgodo- vina nerada suče kolo nazaj. In če ga zasuče, ga ne za dolgo. Afriški kontinent je letos prav tako pokazal, da hoče imeti besedo v vrstah svobodnih narodov. Morda so to naj- bolj svetli trenutki bližnje preteklosti, potrdilo ljudem, ki verujejo v člove- čanske ideale. Osvobodilna gibanja ko- lonialnih ljudstev so neizpodbitno dej- stvo, metode, s katerimi jih kolonialni gospodarji zatirajo, so pa prav take, kakršnih se je zmerom posluževala re- akcija v svojem propadanju. Res je, tanki, letala, avtomatsko orožje, atom- ske bombe imajo za zdaj svoj prav in svoj prav tudi uveljavljajo po faši- stičnem načelu: Mož s puško ima vedno prav. Toda prav tako drži, da ideja, ki se polasti množic, stare tudi najmočnej- še tvarne sile. V Afriki gre najbolj za arabski svet, ki drži važno ozemlje okoli Sueza. Gre za Egipt in Sudan. Kdor ima ta dva, že močno ogroža pot v In- dijo in na Daljni vzhod. Stvar je toliko bolj kočljiva, ker je nedaleč od Sudana Uganda, Buganda in Kenija. Tu Angle- žem pošteno tli pod nogami. Narod, ki sc je odločil svobodno živeti, je ne- premagljiv. Ti narodi v centralni Afri- ki nimajo še vseh atributov, ki jih terja socialna kategorija, ki se imenuje na- rod, toda spričo duha, ki je v zraku, je Kenija danes na tapeti vsega sveta, ne ravno v čast angleškega kraljestim. Črna rasa uporno dviga glavo tudi Mo- lanovemu ra'nzmu v Južni Afriki. Med tem ko je Zapadna stran kontinenta kolikor toliko mirna, je imela Franci- ja hude politične težave z Marokom. Francoski kolonialni imperij je hudo načeč. Stroške za vzdrževanje prevze- majo Amerikanci, kar za Francijo re$ ni »nohel«. In če pogledamo še novi svet, Ame-^ riko? Kako je v ZDA je najbolj znano; ker se za to državo vsak najbolj za- nima, saj je najbogatejša državi na svetu. Ameriki sta seveda dve v ZDA. To se je v preteklem letu tako zelo za- ostrilo, da obetajo že za 1. 1956 Mc Car- thyju kandidaturo za predsednika ZDA. Srednja in Južna Amerika sta letos tudi v okviru Generalne skuptčine OZN pokazali, da se bije borba za neod- visnost nekaterih držav Latinske Ame- rike pod pretvezo, da gre za rušenje sovjetskega vpliva. Od Patagonije do Alaske in Gronlandije se vlečejo linije zračne in pomorske obrambe ambiciozne velesile ob bregovih Missisipija. Ni pa rečeno da je protikomunistična histe- rija zaključna politična modrost. Roosr>- veltova Amerika je predstavljala večjo vabo za človeštvo kakor Eisenhoverje- va. ki ji daje ton Mc Carthy. Ce ne bo modri in ugledni predsednik ZDA v svojem, kabinetu zagospodaril, kakor je svet od nipga pričakoval, potem se utegne zgoditi, da bo zgodovinar zapi- sal o njem kakor že o mnogih nekda- njih suverenih: Omnium consensu ca- pax Imperii nisi imperasset« (Tacitus: Po mnenju vseh sposoben vladar, če bi ne bil vladal). T. O Tovarna organskih barvil v petem letu svojega obstoja JOSIP KOTNIK Razvoj naše mlade industrije napre- duje proti vsem pričakovanjem. Dolga vrsta industrijskih podjetij zalaga naš trg in z najrazličnejšimi predmeti dvi- ga življenjski standard naše socialistič- ne družbe. Mnogo industrijskih izdel- kov že celo izvažamo, da z njimi pla- čujemo nekatere surovine in opremo novih in novih obratov. Drzna je bila mio- trebna tudi stanovanja in, jasno, prav tako druge materialne dobrine. Potreb- no je oboje. Odreč^ se ku-tumi in umet- niški ustanovi, ki jo bodo obiskovali tisoči in desettisoči recimo za stanovanj- sko hišo, v kateri bi stanovalo kakih dvajset ljudi, pa bi bila sramotna kup- čija, sramotna zamenjava. Gledališča, knjižnice, šole, galerije in druge kultur- ne ter umetniške ustanove so si vsi na- rodi v vsej človeški zgodovini gradili z žrtvami, zanje so se vedno morali za- časno odreči nečemu trenutno nemara koristnejšemu ali bolj donosnemu. Toda to so vendarle vsi narodi od pamtivek^T delali in še delajo, zakaj te žrtve, te odpovedi so cena, so vstopnina v krog razvitih in kulturnih n':'rodov. To žrt- ve so stvar kulturne zavesti, kulturne • ga ponosa. Po teh žrtvah vrednotimo kulturno zavest in razvitost posameznih narodov ali prebivalstva posameznih pokrajin, okrajev ali mest. Torej: res je, da bi bilo Celje name- sto gledališča lahko sezidalo majhno »tanovanjsko hišo. res je, da bi namest > •ubvencije, ki jo daje gledališču za red- no delo, lahko vsako leto kupilo ta ali oni stroj, kamion ali nekaj podobnega, toda prav to, da se je znalo in se zna tem stvarem za gledališče odreči, daje temu dejanju posebno pomembnost hi posebno veljavo. To dajanje bo zapi- sala zgodovina prav tako kakor je zapi- sala vrsto herojskih dejanj iz borb in žrtev polnega življenja slovenskega na- roda. Zgodilo se mi je oni dan, da me je nekdo vprašal: »Poslušajte, kako je pravzaprav to z vami gledališčniki in z vašim delom? Dobro, ob večerih ali ob popoldnevih igrale ali imate skuš - nje. Ampak kaj pa delate doipoldne?« To — milo rečeno — malce nena- vadno vprašanje mi je zaprlo sapo. S tistim človekom sem se potem lepo po- govoril, mu stvar razložil, a pozneje, ko sem o tem razmišljal, sem uvidel, da vprašanje ni brez osnove. Namreč* celjsko poklicno gledališče je mlado, močna je le tradicija amaterskega gle- dališkega udejr.tvovanja. Celjske igralce so doslej Celjani poznali iz svoje vsa- kodnevne sredine: to so bili delavci, uradniki in obrtniki s katerimi so imeli čez dan poslovne ali prijateljske ali ta- ke ali drugačne stike, ob večerih pa so jih gledali na celjskem odru. Ce je to- rej gledališče redno delovalo takrat, ko so igrali izključno ljudje, ki so čez dan opravljali svoje »civilne« poklice, kaj počno čez dan ljudje, ki jim je gleda- lišče poklic? Povedati je treba, da ima ansambel za vsako premiere približno 45 vaj in da znaša delavnik gledališkega delavca tudi po deset in ve? ur dnevno. Edinole krvavo resno umetniško delo je garan- cija za kvaliteto in za umetniški razvoj slehernega gledališča. Resno umetniško delo pa zahteva celega človeka, skrajno napornega in vztrajnega študija. Dasi se nekoliko čudno sliši, če mora danes človek o teh rečeh, o teh osnov- nih organizacijskih postavkah poklicne- ga gledališkega dela javno govoriti, pa mislim, da je bilo vendarle potrebno da v novoletnem r>ogovoru načnem to vprašanje. In še o nečem bi rad dejal besedo, dve. Dobri prijatelji se pog.osto obiskujej), Ce le morejo in četudi je zvezano z žrtvami. Odkrito in kratko povedano: nam gledališčnikom se zdi, da nas Ce- ljani še vedno premalo obiskujete. O tem vprašanju sem resnično že to- liko pisal, da se resno bojim, da me ne boste hoteli pHDslušati, če bi ponovno načel obravnavati vso velikansko goro problemov, ki so s tom v zvezi. Zato za danes samo tole: nekateri Celjani pra- vijo, da bi zelo radi obiskovali gledali- šče, a da ga no morejo aH si ga ne upa- jo, ker da je za obisk gledališča pred- pisana črna večerna obleka. To je e>o moje le dobrodošel izgovor za tiste, ki jim do teatra v resi.ici nič ni, pa so v tem našli kost za nerganje. Vsem teni in tistim (če jih je kai), ki v resnici menijo, da nc smejo v gledališče, če nimajo večerne obleke, povem, da to ni res in da si je to gladko nekdo izmislil Res: dostojna obleka je potrebna. To je povsem naravno. Kakor pač po cesti navadno ne hccdimo bosi tako v gleda- lišče ne moremo in ne smemo recimo v kratkih hlačah ali v srajci ali kaj ta- kega. Tudi v tem se kaže kulturna za- vest. O izgovoru ali nemara celo očitku, da delavci ne morejo hoditi v gledališče zategadelj, ker da je prerazkošno, pa res ne kaže izgubljati besed. Rad bi ve- del, kako more biti pri nas sploh kaj prerazkošno za delavca, ki je vendar nosUec oblasti! Si bomo mar sedaj sami zaradi predsodkov zapirali pot tja, ka- mor so nam jo dovolj dolgo zapirali drugi? Veliko bi se imeli še pomeniti, a do pi-ve priložnosti moramo prekiniti raz- govor, sicer bo urednik Savinjskega vest- nika padel v nezavest. Dolgih člankov namreč ne m.ara. Mi se pa vidimo na premieri »Moža usode« in »Razbitega vrča«, ki bo, kot sem že omenil, v sredo, 6. januarja 1954 ob 20. uri. Razpored nadaljnjih pred- stav je kot po navadi. L. F. LJUDSKI ODER JE GOSTOVAL V SOCKI Veselo presenečeni so Sočani sprejeli vest, da pridejo gostovat na njih lan- sko leto novozgrajeni oder Celjani. — Mnogi so se ustavljali ob števUnih le- pakih, ki jih je oskrbelo vodstvo Ljud- skegao dra. »Žalujoči ostali« v naslovu bi morda koga celo odvrnili, da ni bUo nad naslovom pripisa veseloigra, kar je naše ljudi še bolj pritegnilo. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Mnogi vaščani, zlasti starejši tako igrane igre še niso videli nikoli. Mnogi so povedali po igri, da so p>ozabili, da gledajo igro. Vsi igralci so igrali tako, kot bi bilo vse res. Toda tovarišice Ma- rice Frecetove v vlogi Sarke z budilko nikakor ne morejo pozabiti ne starejši, še manj pa pionirji, ki so pristni hu- mor tega dela igre najotipljiveje dojeli. Pristno zaigran hinavski jok tov. Angel- ce Sadarjeve v vlogi Gine pa je dal povod iskanju podobnih primerov. Ne- ka zelo stara ženica pa je drugi dan po igri dejala: »Dobro so jim pokazali, ka- ko so grdi, ko se ,trgajo za irbšno'.« Osnovni namen požrtvovalnih igral- cev Ljudskega odra, če se ne motim je bil, nuditi kulturni užitek tudi ljudem, ki so odmaknjeni od kulturnih središč. Vendar se je osnovnemu namenu pri- družilo še več dobrin, ki jih nudi tako gostovanje. Zaenkrat je še tako, da ljudje zlasti v oddaljenih vaseh še ne čutijo tako neposredne povezave med mestom in vasjo, vsaj v dobrem smislu ne, kot bi bUo to prav. Mesto siicer daje kmečke- mu človeku mnogo, vendar ne tako ne- posredno, da bi to začutil kot dobro. S takimi gostovanji se utirajo poti do povezave med mestom in vasjo. Mnogi vaščani zaradi prilik in raz- mer, v katerih žive, ne obiskujejo mest- nih gledaliških predstav. Vidijo tu in tam le kako predstavo na domačem ali sosednjem odru. Nekateri teh vaščanov so pa tudi igralci — in to prav dobrc^- hotni in dobrovoljni igralci vaškega ljudskega odra. Kje neki bi mogli najti igralci in obenem tudi gledalci boljše merilo za dobro igro, kot prav v uigra- nih igralcih tudi amaterskega odra; kje bi mogli bolje dojeti nujnost nepretr- ganega tempa igre, kar je poleg nareč- ja najpogostejša slabost igralcev naših podeželskih odrov. Režiser tov. Tone Zorko je v tej veseloigri sijajno prika- zal prirodno povezanost celotnega doga- janja na odru. Tako je ljudskoprosvetno poslanstvo igralcev celjskega Ljudske- ga odra nakazalo najuspešnejši način, kako dvigati raven dobrega igranja pri igralcih in obenem tudi presojanja do- bre igre po igralcih. OPERACIJA na odru Doma kulture v Storah GUSTAV GROBELNIK V slavnostni program ob otvoritvi svojega Doma kulture je štorska »Svo- boda« vnesla tudi uprizoritev M. Pu- cove drame »Operacijo«. Kakor smo že poročali svoj čas, prevladuje med igral- ci v Štorah mladina, kar je ta pred- stava tudi dokazala. V lepi, polno zasedeni dvorani smo bili priča dobi-i, nadpovprečni amater- ski predstavi. Delo je zrežiral član celjskega Mestnega gledališča Janez Skof, ki je v uprizoritev prenesel sko- raj v celoti režijsko in igralsko koncep- cijo celjske »Operacije«, v kateri je 1. 1951 sam z velikim uspehom nastopil kot debutant. Posledica je bila, da smo doživeli dobro uprizoritev, v nekem po- gledu majhno reprizo že omenjene celj- ske »Operacije«, iz katere pa je izsto- palo mnogo iskrene igralske nadebud- nosti. Vsi igralci so kot liki v maski in postavi odgovarjali in tudi prizadeva- nje za lepo odrsko izgovorjavo, z izje- mo običajnih pravorečnih spodrsljajev, n. pr. zamenjave med širolcim in ozkim *o«, je bilo očitno in pohvale vredno. Prav zaradi S'polšnega ugodnega vti- sa, ki ga je zapustil nastop mladih igralcev, zaslužijo le-ti še nekaj pri- pomb. Z največjo mero sproščenosti je bila odigrana vloga primarija dr. Rat- ka; dr. Donat je večkrat izstopil kot pa- tetik — v govoru in kretnji, bil je — kakor pravimo — preveč zunanji, na- mesto, da bi izstopil s silo svoje notra- njosti; dr. Permetova ni bila vseskozi zvesta simpatični, tihi in neustrašeni aktivistki, marveč je tu in tam pod- legla značaju običajne hrepeneče žen- ske, značaju, ki je razširjen v značaj za moškega se boreče ženske, lasten dr. Romihovi; njena predstaviteljica ga je v glavnem zadela, očitali pa bi ji pre- visoko intonacijo; tudi ostali igralci ni- so odigrali svojih vlog p>od ceno, kakor jo zaslužijo prej navedeni, le »Kostji« in kuratu bi priporočili še več dela na izgovorjavi. Po starem amaterskem »pravilu« je bilo najboljše odigrano prvo dejanje. Občinstvo je dobro in s simpatijo sle- dilo smislu igre — dokaz, da so igralci ustvarili pravilno vzdušje. Načrt za sceno je bilo delo scenogra- fa celjskega Mestnega gledališča Svete Jovancviča. Hodnik v I. dejanju je nu- dil preveč prostora in zato igralce za- peljal k nepotrebnim, prevelikim pre- mikom. Predstavo smo zapustili z željo, da bi ji kmalu sledila še vrsta drugih, pri- pravljenih z enakim veseljem in z ena- kim namenom, kot ga je sporočil go- vornik pred njenim pričetkom, t. j. za- radi posredovanja znanja in kulture iz- vajalcem in gledalcem. Izdelujemo ZiCNO PLETIVO za ograje, drevesnice, za ogra- jevanje gozdnih kompleksov, sadovnjakov itd., ZICNO TKA- NINO za vse vrste sit, ZICNO TKANINO za armiranje be- tona, MREZE za sejanje peska in gramoza, KOVINSKO POHIŠTVO PO NAROČILU. Vsem svojim odjemalcem In dobaviteljem, kakor tudi uslužbencem Okrajne zadružne zveze Celje želi srečno In uspeha polno NOVO LETO 1954 Kmetijska zadruga Ratenska vas pri Rogaški Slatini FOTO-PODJETJE .IDEAL' CELJE Čestita svojim strankam srečno novo leto 195^ Kmetijska zadruga Loče s svojimi odseki: za odkup poljskiln pridelkov za odkup živine za zamenjavo semen itd. želi vsem svojim članom, kakor tudi ostalim delovnim ljudem mesta in vasi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1954 Občinski ljudski odbor ROGAŠKA SLATINA s svojimi podjetji: pekarna. klavnica. gostinstvo, kroja- Stvo. Čevljarstvo, urarska delavnica in brivnica želi obilo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem letu 195fi vsem našim delovnim ljudem, našim odjemalcem in se pripo- ročamo za naročila in naklonjenost tudi v prihodnjem letu stran 18 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 O gostinski dejavnosti, napačnem pojmovanju njene vloge In o kategorizaciji RISTO GAJŠEK Ce bi ocenjevali rast gostinstva v Celju po prostorih in opremi, tedaj bi lahko rekli, da je storjen krepak napredek, ki daje osnovno zagotovi- lo, da bo gostinstvo v kratkem doseglo tudi v ostalih ozi- Hih uspeh. Toda opremljenost loka- lov še ne pomeni izboljšanja, če v njih ni osebja, ki zna dati gostišču kulturno obeležje, če ni skrbnega očesa, ki zna reagirati na želje in zahteve gostov, ki pa zna tudi oceniti svojo družbeno- gospodarsko vlogo. V tem pogledu se ne moremo pohvaliti. Konkurenčnost v gostinstvu ne leži predvsem v golih cenah, kot je to pri trgovini (toda ne izključno), ampak v kakovosti gostin- skih uslug in kulturnosti postrežbe. To trditev opravičuje dnevno opažanje v prometu posameznih gostinskih obra- tov, odnosno zelo pogosta fluktuacija gostov iz lokala v lokal. Rentabilnostni računi v gostinstvu so dokaj jasni, predvsem pri nas, ko je gostinska mre- ža že povsem decentralizirana in ni- mamo podjetij z mnogimi obrati, od katerih bi aktivnejši krili izgube pasiv- nejših, kot je to pogost primer v dru- gih krajih. Iz vseh teh razlogov ne moremo govoriti o možnosti obstoja tega ali one- ga obrata, kot se to cesto dogaja, temveč le o boljši ali slabši urejenosti, postrežbi, oblikah dela itd. Res je, da je v gostin- stvu zelo močno zastopana privatna ini- ciativa, M ima zaradi strogih gospodar- sMh predpisov v gostinstvu socialistič- nega sektorja nekoliko ugodnejši polo- žaj, vendar to ne izključuje možnosti uspešne konkurence, Slabosti obstoječe gostinske mreže ležijo v pomanjkanju strokovnega osebja, v slabem upravlja- nju po delavskih svetih in skoraj po- pc-lnem mrtvilu gostinskih sindikalnih organizacij. Seveda pa postane strokov- nost takoj drugorazredni pogoj, če manjka pri gostinskih delavcih razmiš- ljanja o delu in perspektivah, če manj- ka stimulacije kot posledice močne kon- kurence, od katere je odvisen plačilni sklad. S tem v zvezi lahko trdimo, da je gostinskih obratov še vedno pre- malo, ker še pravzaprav nikjer ni ogro- žen obstoj. Toda zakaj je bila letos uki- njena vrsta gostinskih obratov? Saj je bilo pred vojno več gostišč kot sedaj, prebivalstvo pa je močno poraslo? Zato, ker obstoj gostinskih obratov ne more biti upravičen za vsako ceno in pod vsakim pogojem. Gostinstvo je osnovni element tujskega prometa in ne samo to. Gostinstvo v naši družbi hočeš nočeš vpliva na moralni lik človeka in mu ustvarja smisel za okolje, v katerem živi. Torej je del človekove kulture. Odtod si razlagamo tudi ukrepe, ki so bili storjeni zoper tiste gostinske obra- te, ki niso izpolnjevali potrebnih po- gojev. Gostinska mreža v Celju je zelo pe- stra. V začetku leta je bilo 16 obratov socialističnega sektorja in 37 obratov privatnega sektorja (všteti tudi zakup- niki). Sedaj je 17 obratov socialistične- ga sektorja in 29 obratov privatnega sektorja. Z novopriključenimi občinami pridobimo še 28 gostišč, od teh 25 pri- vHitnega sektorja. V razdobju januar— oktober, t. j. v 10 mesecih je bU ustvar- jen sledeč promet: januar 23,116.000 din, februar 21,399 000 din, marec 24,887.000 din april 25,188.000 din, maj 29,862.000 din, junij 30.503.000 din, julij 33,058.000 din, avgust 29,049.000 din, september 25,310.000 din oktober 26,450 0000 din. Skupno 268,822.000 din. Socialistični sektor je bil udeležen na prometu s 185 milijoni, privatni pa s 83 milijoni. Od celotnega zneska 268 milijonov je bilo prodanih alkoholnih pijač za 165 milijonov, ostalo odpade na prehrano. Zanimiva je ugotovitev, da je promet pijač v odnosu na promet prehrane v socialističnih obratih 50% : 50%, v pri- vatnih obratih pa 80% : 20% v korist pijač. V odnosu do prejemkov prebival- stva znaša promet pijač 10—13% me- sečno, upoštevajoč dotok gostov iz oko- lice. V celotnem blagovnem prometu je promet pijač zapopaden s 6—7% me- sečno. Gostinska dejavnost je pri nas zgu- bUa na svoji specifični vrednosti za- radi nerazumevanja njene vloge. Veli- ka večina misli, da je v gostinstvu osnovno — točenje pijač in se to kaj rado posploši Točenju pijač so name- njene točilnice in bari, vsa ostala go- stinska dejavnost pa je v osnovi pre- hranbena. V Franciji n. pr. dobiš poleg kosUa še pijačo brez naročila. Zane- marjanje kategorizacije v zadnjih letili je posledica napačnega pojmovanja. Ka- tegorizacija je nujno potrebna z ozirom na značaj in urejenost obrata (kar se mora odražati tudi v ceni). Kategoriza- cija obstoja pn vsem svetu in je važen element tujskega prometa tudi pri nas. Potrebe narekujejo, da bomo v pri- hodnjih letih morali več skrbi posvetiti gostinstvu, predvsem na usposabljanju osebja in na uvajanju materialne sti- mulacije. Zbornica prireja letos že dru- gi tečaj za gostinsko osebje, iz katerega naj bi izšlo preko dvajset delavcev s strokovno kvalifikacijo. Gostinstvo v luči turizma Poudarjati gospodarski pomen turiz- ma bi bilo na tem mestu odveč, saj je bilo o tem mnogo napisanega in go- vorjenega. Zal je dediščina, ki jo je dobila izhodiščna točka tako bogate okolice, v turističnih napravah tako borna, da predstavlja vedno bolj aku- ten problem, od katerega rešitve zavisi dober del narodnega dohodka mesta. Poleg absolutnega pomanjkanja hotel- skih naprav kvarijo turistično obelež- je še druge tehnične pomanjkljivosti in- dustrijske in komunalne narave. Da bi mesto vsaj delno pridobilo na turistič- nem pomenu, bo morala celjska komu- na intenzivno ukrepati za povečanje hotelskih naprav in za izboljšanje raz- mer v obstoječem gostinstvu. Trenutne možnosti za povečanje ho- telskih naprav obstojajo z izpraznitvijo hotelskih sob v »Pošti«, ki so zasedene po strankah, z izpraznitvijo sob v ho- telu »Savinja<š ki so prav tako zasedene po strankah. MLO je dal v razpravlja- nje tri variante za obnovitev »Zelezo- dvora«, in sicer za zgraditev stanovanj, za zgraditev stanovanj in lokalov ter za zgraditev hotela. Da se zagotovi že ob- stoječim hotelskim kapacitetam »Pošte« in »Savinje« izpraznitev, predlaga zbor- nica prvo varianto ix>d pogojem, da se v »Zelezodvor« preselilo stranke, ki se nahajajo sedaj v obeh hotelskih ob- jektih. Tovarna emajlirane posode, ki ji je MLO nakazal nekaj stanovanj, bi morala ta stanovanja dodeliti tistim svojim članom kolektiva, ki še sedaj stanujejo v hotelu »Savinja« in bodo v kratkem morali plačevati hotelsko ta- rifo. V prc-gram bo slej ko prej prišla tudi obnova »Uniona« zaradi gospodar- skih in političnih potreb. Obnova Uniona — gospodarska in politična nujnost Zgradba Uniona ima po svoji legi najidealnejše pogoje za veliko gostinsko podjetje z vsemi hotelskimi napravami. Sama gospodarska nujnost nam veleva, da se lotimo obnove čim prej, še večja pa je zahteva od strani volivcev, iz- ražena na številnih sestankih in zboro- vanjih. Politična nujnost prezidave, iz- ražena po volivcih, je povsem opravi- čena, saj je Union, bivši »Deutsches Haus«, Nemcem vedno služil kot simbol nemštva in nemške posesti. Stavba je bila zgrajena v letih 1905 do 1906 in so z njo Nemci hoteli dati na najbolj pro- metni točki mestu nemški značaj z ar- hitekturo po tedanjem nemškem okusu. Ko so Nemci leta 1928 napisali obtožni- co zoper Slovence na Društvo narodov, so na letakih prinašali fotografijo Celj- skega doma, češ da so ga Slovenci po- tvorili. Izzivalni napis »Deutsches Haus« je bil podkrepljen s tem, da je bila stavba zgrajena iz prispevkov »des Gesamtdeutschentums« kot obrambna trdnjava nemštva. Stavba je bila dva- krat pred Društvom narodov, v njej so Nemci videli vsaj 50 let boja za Celje in ne samo za Celje. Njim je »Deutsches Haus« predstavljal most na Jadran — »Briicke zur Adria«. Franz Defregger in Richard Strauss sta izdala vsak po en album umetniških originalnih slik, njih čisti izkupiček je šel za »Deutsches Haus«. Pri dokazovanju, da je Celje nemško mesto, navajajo nemški šovinisti poleg politično-kulturne funkcije tega »Deu- tsches Haus« tudi njegovo arhitekturo, ki je res najbolj nemška in ofenzivna, saj prav nič ne odgovarja sodobnemu evropskemu slogu. Z njo so Nemci ho- teli obuditi prvine starih fevdalnih nemških »burgovroke in nesreče posameznikov ter usodne odločitve za narode in države, od kate- rih najvažnejša za nas je borba za tr- žaške Slovence, ki še vedno traja. Majhni narodi na svetu se še vedno iz- postavljajo samovolji velikih narodov in držav in nova Jugoslavija je poka- zala v tej nenasitni politiki velikih in močnih svojo doslednost, da se zmago- vito upre vsakršni taki samovolji, ki ni nikoli v skladu za ohranitev miru na svetu, ki ga vsi naredi terjajo zase in za ves svet. Slovenski izseljenci, kjer koli že na svetu žive, so vedno podpi- rali svojo rojstno dom.ovino v njeni bor- bi za pravično stvar, saj je ta borba končno tudi njihova, kadar gre za to, da se prepreči krivica narodu in državi, ki si ničesar drugega bolj ne želi kot miru in bratstva med narodi. V minulem letu nas je zapustilo pre- cej slovenskih rojakov, ki so za časa svojega življenja aktivno posegli v po- litično in narodnostno življenje sloven- skih izseljencev. Med temi je zavzemal najodličnejše mesto Etbin Kristan, ki je polnih 35 let posvetil našim izseljen- cem. Vsem tem rojakom časten spomin. Slovenski rod v tujini se tako nenehno krči in krči, kar ne more nihče prepre- čiti; življenja ugašajo, ker je to zakon narave in kadar koli kak slovenski iz- seljenec umre, usahne tudi kaplja slo- venske krvi, ki se je razlila po vsem svetu. Toda življenje teče kar naprej — in tisti, ki žive, imajo besedo. In kakšna naj bo ta beseda med nami in slovenskimi izseljenci? Vesela in bodra, ker je življenje lepše, če z veselim sr- cem pcprimemo za delo, ki nas še ča- ka. Tega dela pa je še mnogo in še za lep čas. Predvsem si dajmo drug drugemu kar imamo! Najdragocenejše naše bogastvo je naše slovensko srce; tega imamo mi kot vi in kadar srce vodi delo, je to delo plemenito in plodonosno. Tujina človeka preoblikuje na zunaj, srce pa ostane neizpremenjeno. Vsem nam je skupna slovenska materina beseda, slo- venska pesem — to se pravi korenina, s katero vsi srkamo od svoje rojstne grude. Vse to nas veže na večno pri- jateljstvo. Čeprav nismo vsi enih mi- sli, kako se politične niti razvijajo pri nas ali pri vas, vendar je za vse slo- venske izseljence rojstna domovina ena sama, edina. Mi živimo po svoje, vi po vaše. Toda vsi želimo tej edini rojstni dcmovini le dobro. In na tej bazi na- šega skupnega prizadevanja se bomo vedno našli kot prijatelji, kot zavez- niki. Vsi roja'ki, ki so letos obiskali svo- jo rojstno domovino, pa najsi so bili to rojaki iz ZDA, ki jih je bilo največ, ali iz Argentine, Brazilije, Kanade, Fran- cije, Holandije, Belgije in Nemčije, so se lahko prepričali o tem prizadevanju Slovenske izseljenske matice. To priza- devanje bo Matica v letu 1954 še izpo- polnila. S tem, da je Izseljenska matica pri- čela izdajati vsakoletni »Slovenski .iz- seljenski koledar«, je napravila korak naprej v delu za naše izseljence. Knji- ga »Zgodovina slovenskega naroda« v slovensko-angleški izdaji je v tisku. Slc'vemka izseljenska matica pa pri- privlja tudi svoj lastni časops, tako da bodo vsi slovenski izseljenci med seboj povezani z besedo, ki jo bodo napisali izseljenci sami. Zato gleda Slovenska izseljenska ma- tica s polnimi nadami v bodočnost; za vas, slovenski izseljenci, smo jo ustano- vili, za vas bomo delali, da se sloven- stvo v tujini čim dlje ohrani v ponos in čast rodu, iz katerega vsi izhajamo. Ce bo vaš vnuk, ki bo odrasel pod tu- jim nebom, že sprejel jezik in navade njegove tamkaišnje domovine, s pono- som dejal: »Moj ded ali moj oče sta bi- la Slovenca, doma izpod Triglava!« — bo doseženo tisto, kar se v zgodovini kasne dežele ne sme pozabiti. V novem letu vam, ljubi rojaki, že- limo vsem obilo osebne sreče in zado- voljstva, vaši in naši deželi pa miru in blagostanja vsem delovnim ljudem. Glavni odbor Slovenske izseljenske matice. Občinsko gostinsko podjetje Žalec nudi svojim gostom ob vsakem času toph in mrzla jedila in odlična vina - Ob sobotah in nedeljah godba in ples OBIŠČITE NAS IN PRE- PRIČAJTE SE! Vsem svojim gostom želi- mo srečno novo leto 1954 Šolski svet H. osnovne šole v Celju je že začel s svojim delom VERA STRMECKI Nedavno so iz- voljeni člani šol- skega sveta II. osnovne šole imeli svojo prvo sejo, kjer so konstitu- irali ožji odbor. V šolski svet imenovane šole so si starši šolske mladino posrečeno izbrali zastopnike najrazličnejših slo- jev, med nijmi priznane javne delavce, predvsem pa dobre očete in matere, ki bodo skozi prizmo lastnih vzgojnih metod in bo- gatih izkušenj znali šoli in šolski mla- dini nuditi znatno pomoč. Za predsednika je bil soglasno iz- voljen sodnik Okrajnega sodišča tovariš Reja, za podpredsednika pa tovarišica Darinka Joštova. Upravitelj šole tov. Janko Pogačnik je predložil Svetu v debato in izpopol- nitev delovni program, ki zajema vse šolske in izvenšolske probleme. Poslopje II. osnovne šole je staro 40 let. Oko površnega opazovalca bi temu poslopju — zunanje vsaj — pač še pri- sodilo dolgo vzdržnost spričo solidne zidave. Učiteljstvo te šole pa bi nam moglo v notranjosti odkriti kup ran in nevšečnosti: stara oprema, neprimerne in pretesne garderobe, nehigienična stranišča, kabineti, ki niso kabineti — predvsem pa pomanjkanje učilnic. Kako ostra je borba zahtevnih staršev ob pri- četku vsakega šolskega leta po vsekakor opravičljivi zahtevi obiska dopoldan- skega pouka. Kljub dejstvu, da jemljejo v obzir vse možne okolnosti, vodstvo šole nikakor ne more ugoditi vsem za- htevam. Tako se učilnice polnijo tudi v popoldanskih urah in nemalo šolar- čkov se vrača v zimskem času že v mraku na svoje domove. Da bo toza- devno razbremenjena II. osnovna šola, se bo šolski zvet moral pobrigati tudi za pospešitev gradnje osnovnih šol na Polulah in v Spodnji Hudinji. V letošnjem letu so bile dodeljene znatne vsote za obnovo šolskih poslo- pij. I. osnovna šola in II. gimnazija že razveseljivo spreminjata svoje lice. V prihodnjem letu pa trdno upamo, da bo na vrsti II. osnovna šola. Člani šolskega sveta so razpravljali o predlogih, ki niso prezahtevni in gle- de na obstoječe stanje vsekakor nujni. Obnovitev fasade električnega omrežja, ozvočenje, op-^ema vsaj za nekaj raz- redov, ureditev športnega igrišča ter vrta z rastlinjakom bi dali šoli prikup- nejši, moderni izgled. Šolski svet je na svoji seji razprav- ljal tudi glede pouka na šoli v zvezi z novimi poskusnimi načrti. Glede skrče- nja snovi na osnovnih šolah je padel umestni predlog, ia bi se s tem v zvezi nujno morali spremeniti tudi gimna- zijski načrti, kar pa se — čudno — ni zgodilo. Glede kaznovanja učencev oziroma roditeljev, ki neredno pošiljajo svoje otroke v šolo je šolski svet sprejel sklep, da se bo v takih primerih šola povezala z eno od množičnih organizacij (SZ ali AFZ), ki bo s pomočjo svojih članov na mestu samem proučila pri- mer in javila šoli izsledke. S tako so- pomočjo bo št'la gotovo dobila najbolj točne podatke in bo v danih primerih vedela pravilno ukrepati. V zadnjem času se celjska šolska mladina bavi s čudno manijo — zbiranje slikic znamenitih športnikov. Na Tom- šičevem trgu — pa tudi v drugih po- slovalnicah — cvete na debelo trgovina s čokoladnimi tablicami. V izložbi je dovolj zapeljiva vaba za deške oči: nad grmado čokoladnih tablic visi lepa no- gometna žoga, katero bo dobil srečnik, ki bo v kupljeni čokoladi naletel na žigosano sliko. Takšna reklam.a in takšno izkorišča- nje otroških beličev je vredno vsega obsojanja. Upanje na »loterijo« je pre- možnejše otroke spravUo že ob lepe de- narce, saj se nekateri »bahajo« po raz- redih že z več sto takimi sličicami. Strast do te loterije pa je brez dvoma že tudi marsikatero mlado roko zape- ljala v krajo denarja doma. Ker se to v Celju dogaja že določen čas, bi bilo priporočljivo in nujno, da bi merodajni tako nevzgojno trgovanje in barantanje — lov na srečo — prepovedali. Ze prva plodna seja šolskega sveta II. osnovne šole je pokazala, da se bodo njegovi člani resno spoprijeli z vsemi problemi in problemčki, ki zadevajo mladino, šolo in dom. ' '. Gostinsko podjeffe z odprtim termalnim kopališčem Rimske Toplice žeil vsem cenjenim gostom srečno in uspehov polno novo leto Za novo leto bo Silvestrovanje v vseh prostorih Stare pošte Igral bo priznani jazz Obiščite nas - ne bo Vam žali Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 19 Partizansko cesto Braslovče, Dobrotfje, Nazarje bodo po novem leiu začeli graditi JOSIP KOTNIK Vsako novo kul- turno ali gospo- darsko pridobitev, ki jo ustvarja na- ša socialistična družba, spremlja- mo z velikim ve- seljem, navduše- njem, zadoščenjem in ponosom. In za- kaj je tudi ne bi? Vsak doseženi ur.peh in napredek dviguje Slovence in vso ostale jugoslovanske narode iz zaostalosti in približuje višji stop- nji civilizacije in gospodarstva. Oči na- ših gospodarsko in tehnično naprednej- ših sosedov so uprte v nas in z obču- dovanjem zasledujejo naše napore pri nagli idustrializaciji, elektrifikaciji in dviganju našega življenjskega standar- da. Pridne roke našega delovnega ljud- stva so še tik pred osvoboditvijo v ve- liki meri delale za tuje interese, za tuje blagostanje; sedaj delamo zase, za svo- jo lepšo bodočnost, za nov srečnejši rod, ki bo prišel za nam.i. Ne, tudi mi že uživamo in bomo še uživali sadove na- šega dela. Partizanska cesta sicer ne bo tekla po lepi savinjski ravnini, marveč po hribovitem, z naravnim bogastvom in s prirodnimi krasotami obdarjenem te- renu — skozi gozdnate, s pašniki in kmečkimi naselji posute Dobrovi je. Ta sedaj še večinoma nedostopen gorski masiv, ki se razteza od Brasdovč do Mozirja in Nazarij, pokrivajo obdelane in travnate planote, vmes pa se dvi- gajo posamezni vrhovi z občudovanja vrednim razgledom. Pobočja so pora- ščena z obsežnimi gc-zdovi, z bogatimi zakladi lesa. Okrog 50 ponosnih, skrb- no, a vendar še primitivno oskrbovanih kmetij z okoli 300 prebivalci živi tu svoje samotno življenje, zakaj njihove prometne zveze predstavljajo ozke ste- ze in razdrti kolovozi. O smotrnem iz- koriščanju naravnega bogastva in o vzornem travništvu ter kmetovanju brez zvez z napredno Savinjsko dolino tukaj ne more biti govora. In vendar imajo lepe Dobrovlje vse pogoje za to. Njihova bližina do glavnih prometnih žil: državne ceste Maribor—Ljubljana, Šmartno—Logarska dolina, železnice Celje—Dravograd naravnost kliče in va- bi na Dobrovlje. Dosegljive pa bodo le z dobro in sodobnemu prometu ureje- no cesto. V njihovi neposredni bližini, v na- prednih Braslovčah so se pred dobrim pol letom znašli dobri organizatorji, ki £0 ustanovili gradbeni režijski odbor ter pričeli z delom. Danes imajo v ro- kah mcjstrsko izdelane načrte, odobri- tev okrajne gradbene inšpekcije za pri- četek dela na prvi etapi pri Braslov- čah in kar je glavni pogoj: toliko de- narja, da lahko že po novem letu za- čno z delom. Vsa ta požrtvovalna in vneta delavnost članov režijskega od- bora s tovarišema Lojzetom Marovtom in Francetom Kolar jem na čelu pa ne bi imela tolikega uspeha, če bi jim ne priskočili na pomoč zavedni delavci iz Polzele, Žalca, Prebolda, Stor in dru- god ter izdatna denarna podpora okraj- nega Ijudslcega odbora. Sedaj bodo z delom res lahko začeli. Razume pa se, da z enim ali dvema milijonoma še ne bodo mogli storiti tega, kar bi graditelji radi dosegli. Potrebna jim bo še krep- kejša po.mož, saj so stroški za dogra- ditev celotne, okoli 16 km dolge trase preračunani na 90 milijonov dinarjev. Ker ta načrt niti finačno niti tehnično ni izvedljiv v enem ali dveh letih, bo- do gradili pač v etapah. Skica nam nazorno kaže, kako bo ta cesta speljana. Bodoča Partizanska cesta krene p^ri Braslovčah proti seve- rozahodu in teče po ravnini do 2,2 km: nato se začne polagoma vzpenjati in kmalu z ostrim zavojem in tremi ser- pentinami doseže višino 600 m pri 5.6 km. Od tod se izogiba globokih kraških kotlin s povprečnim 6%-mm vzponom kmetijam Završnik, Ramšak, Rcvtnik in Jezernik ter dospe na drugo sedlo pri koti 630. Sedlo zapušča z 8%-nim padcem od 10.3 km ter v serpentini za- vije do Zavcdice, dokler se onkraj Drete ne priključi na glavno cesto Gor- nji grad—Mozirje. Trasa ima več variant. Pri 8 do 10.5 km so kar tri. Na skici je poleg glavne včrtana najvažnejša, ki vodi mimo Sv. Urbana, ki ga vidimo na sliki. Cesta bi se z njo podaljšala za 600 m. Tudi pri km 10.75 sta možni dve varianti, cd katerih je vrisana položnejša z eno serpentino, medtem ko ima druga dve serpentini. Sele od 13. km dalje proti Nazarjem poteka samo ena varianta. Od zanimanja prebivalcev, od poteka gradnje in verjetno tudi od denarnih sredstev bo od- visna dokončna odločitev za to ali ono varianto. Da so dali cesti partizan- sko ime, so pač hoteli ohra- niti spomin na partizanska leta, ko so se Dobroveljčani kot en mož priključili našim borcem za svobodo, za ka- tero so tudi oni dajali svoja dragocena življenja. Hero- ja Boris Kraigher in Vera Slandrova sta v teh krajih padla kot žrtvi narodno- osvobodilne borbe. Ta cesta bo hkrati lep spomenik na- še borbe in osvoboditve. Dobroveljčani so pošteni, dobri, delavni in narodno zavedni ljudje. S svojim gozdnim bogastvom in po napredku stremečem kme- tijstvom bodo z novo cesto odprli bogate zaklade lesa, kmetijskih pridelkov, zlasti živinoreje, na samem sleme- nu pa vrsto razglednih točk za domače in tuje planince. Zaradi ugodne in kratke zvezo z ostalimi cestami in železnico bodo preko nove ceste hitro dosegljive Dobrovlje lahko postale novo področje za razvoj turizma in letoviščarstva. Ljudje sami pa pošteno zaslužijo, da pridejo do ugodnejše in kulturnejše zveze z dolino in kulturnim svetom. Velikopotezna akcija za gradnjo te prepotrebne ceste je že dosegla ugoden odziv ne samo pri Savinjčanih, marveč tudi v ostalih delih Slovenije. Želimo, da bi njihov klic po pomoči našel od- prte reke in srca. S koristjo združen kulturni spomenik narodnoosvobodilne borbe ne bo v ponos samo Dobrovelj- čancm in Savinjčancm. marveč bo ta kulturna in gospodarska pridobitev ve- ljala vsem ostalim predelom lepe Slo- venije. Jeleni v griških lovskih revirjih že dalj časa se je med ljudstvom raztresenih zaseljkov Bezovnilca in Za- homa trdovratno širila govorica, da so se naselili v območju okolnih gozdov jeleni. Člani griške lovske družine, ki so jim kajpada prišle take govorice tu- di na ušesa, so o tem vprašanju na svo- jih sestankih večkrat razpravljali, ven- dar o resničnosti govoric večina ni bila prepričana vse do letošnjega julija, ko je prišlo več kmetov na griški občin- ski ljudski odbor s pritožbami, češ da delajo jeleni na poljskih kulturah, to- likšno škodo, da bo treba zoper nje ta- koj nekaj ukreniti. Sele tedaj, ko sta tudi dva člana družine na lastne oči vi- dela v fratici ped Kotarjem košuto s teletom, so besede postale meso. Na za- htevo občinskega ljudskega odbora je griška lovska družina vložila na mero- dajne forume peticijo, v kateri je za- htevala nujno dovoljenje za odstrel je- lenjadd. Po dvomesečnem čakanju (med- tem sta škodo cenili in ocenili že dve komisiji) je dovoljenje za odstrel konč- no prišlo in tako se je zgodilo tisto, če- sar nihče ni pričakoval: v Zahomu, ne- daleč od zahomske cerkvice je padla skoraj 200 kg težka košuta, lovci pa so videli tudi kapitalnega dvanajsteraka in dvoje telet. Potlej so opazili kmetje jelene še nekajkrat v griških, nazad- nje pa v šeških hostah. Ko smo zadnji dan novembra opoldne končali brakado na zajce in lisice v Lajnerjevem hribu in se hoteli napo- titi domov, smo bili priča za naše lov- ske razmere edinstveni sliki, ki bo osta- la vsem udeležencem v trajnem spomi- nu. Ravno, ko smo se bili napotili v bližnje hmeljišče, da bi ondi zrušili ka- kega dolgouhca, ki v tem letnem času kaj rad poležava pod »šticami«, je na- šo pozornost priklenilo nase lajanje od- ličnega Bliska, ki se je oglasil ob robu bližnje boste. Takoj zatem sta že v ele- gantnih skokih lagodno izstopili iz bo- ste dve krepko raščeni, izredno rejend košuti in skoraj brezskrbno odskakljali mimo naših oči čez bližnje polje proti griškim hostam. Blisk in Bor sta v spoštljivi razdalji zvonila za njima in kmalu potem prisopihala nazaj kot da ne kaže zasledovati teh prečudnih, krep- kim telicam podobnih parkljarjev. Za- nimivo je, da se je tisti hip, ko se je pred našimi očmi odvijal toliko redek nepozaben filmski trak. izmuznil izpod bližnjih »štic« navihani dolgc^uhec, ki jo je neopazno in brezskrbno pobrisal za našimi hrbti v bližnji breg, kjer je pre- senetil naša spoštovana, domov se vra- čajoča lovska veterana, v dolgi lovski karieri prekaljenega Zahomška in vedno nasmejanega Jaka. Prvi je sicer brž vrge!" puško z ramena in usekal za nič hudega slutečim prefrigancem, toda oo- tegavščina mu je uspela: varno se je iz- motal iz nevarnega okolja in pobegnil z zdravo kožo, kar bi mu pa skoraj go- tovo ne bilo uspelo, če bi ne bili dra- žestni košuti priklenili pozornosti šte- vilnih zelenih bratov nase. Potemtakem so se jeleni v griških lo- viščih že dobro zasidrali in zaplodili, saj znaša stalež oo množičnih ugotovitvah kljub odstrelu ene košute še vedno ene- ga jelena-plemenjaka, dvoje košut in dvoje krepko razvitih telet. Odkod so prišli in zakaj so se na svojem popo- tovanju ustavili baš v nevelikih. ne- kompaktnih in razmeroma nemirnih go- ščavah tik nad cesto, ki vodi iz Griž proti Preboldu? Zakaj si niso ti kralji naše parkljaste divjadi za svoje domova- nje raje izbrali velikih gozdnih revir- jev na Gozdn'iku? Kljub škodi, ki bi bi- la spričo viscke lege veliko manjša, jih ne bi nihče preganjal, zakaj bili bi za- voljo redkosti velika prirodna in lov- sko-turistična privlačnost za ta kotiček naše lepe slovenske zemlje. Kaj pa če bi bezovniški in zahomški kmetje vsaj v neki meri prisluhnili gla- su srca svojega sovaščana in uglednega kmeta, ki je ob novici, da so griški lov- ci odstrelili lepo, prelepo košutC', sko- raj jokaje izjavil: »Kaj ubijate te tako redke in lepe živali, ki so se komaj udomile v naših goščavah? Ali bi jih mar ne mogli prerediiti mi kmetje, če smo že in še bomo redili po naših po- ljih in hostah vse nevarnejše in manj prikupne zastopnike lovne in nelovne divjadi? Premislite! P. RESTAVRACIJA NA - NA VAS VABI Postreženi boste vsak čas s hladnimi' in toplimi jedili, izvrsinimi vini in • drugimi alkoholnimi in brczalkohol-; nimi pijačami i Svojim gostom in vs2ra delovnim Iju-j dem ž;^limo srečno novo leto 1954-| Delovni kolektiv OP!KARNE LOČE čestita k novemu letu 1954 vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter jim želi še mnogo uspehov KLEPARSTVO Franjo Dolžan CELJE, TRG MUCENIKOV želi svojim cenjenim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu SRECNO NOVO LETO Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želi mnogo uspehov v letu 1954 Kovinsko podjetje državni obrt. mojster PRAFROTNIK BRODE pri Vranskem Obilo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem letu 1954 želimovsem našim dobaviteljem in od- jemalcem ter poslovnim prijateljem TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA ROGAŠKA SLATINA s POSLOVALNICAMI: DOM - STEKLAR SOTLA - BOČ stran 20 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 Regulacija Savinje v celjskem ovinku in še kaj Inž. Mikuš Vladimir Dne 8. decembra je priobčil Slovenski poročevalec zanimiv članek o pričetku priprav za dela pri regulaciji Savinje v celjskem ovinku. Tadi Savinjski vest- nik z dne 12. decembra ie priobčil za- nimive podatke o bodoči regulaciji. Kea- bo to delo tako velikega gospodarskega in strateškega iX53nena ne le za Celje, temveč za vso Savinjsko dolino z vso njeno gospodarsko močjo moramo vred- notiti to veliko delo daleč preko meja mesta Celja in Savinjske doline. Zato je potrebno upoštevati vse mogoče či- nitelje, ki bodisi p>osredno ali neposred- no vplivajo na izvršitev in delovanje regulacijskih naprav za dolga obdobja. Savinja je izrazito hur"oumiška reka. Osnovni sestav Savinjskih planin je krušljiv apnenec, ki iz mnogih vrhov in grebenov vztrajno pada na mclišča, od tam udarja in se vali ob neurjih v Savinjo in njene pritoke. Nekateri od- seki savinjske struge so zatrpani z ogromnimi količinami nanošenega pro- da. Kdor je hodil n imo jezov po Sa- vinjski dolini do Logarske doline, je mogel opaziti, da so lave vseh jezov prepolne nanošenega proda, čigar plasti so tudi 4 in več metrov debele. Tak bazen nad jezom ima tudi 50 000 in več kubičnih metrov proda. V Savinji se še nahaja nič manj kot 30 iezov, ki so raz- meščeni vsi od Polzele do Logarske do- line. Pod Polzelo mimo Celja do izliva Savinje v Savo v Zidanem mostu ni jezov. Vsi večji pritoki Savinje v Gor- nji Savinjski dolini: Ljubija, Dreta, Ljubnica, Lučaica in Bela iz Robanove- ga kota so tudi tipični hudourniški po- toki. V vseh teh pritokih je še preko 40 jezov, tako da ima celokupno gornje- savinjsko področje preko 70 jezov in pride skoraj na 1 km po en jez. Jezovi opravljajo nad vse važno funkcijo. Ti ne odvajajo le vodo k turbinam in vod- nim kolesom temveč zadržujejo sto in sto tisoč kubičnih metrov proda. Raz- bijajo divjo .^"lo vode ob nalivih in vre- menskih katastrofah, ki bi sicer še z večjo energijo in podivjanostjo rušila in odnašala, kar ji pride v pot. Hidro- logi dobro vedo, da so jezovi v Gornji Saivinjski dolini predstraža za Spodnjo Savinjsko dolino in predpostavljajo, da bodo vsi jezovi v Goirnji Savinjski do- lini ohranjeni, ker le njih funkcija z regulaciio celjskega ovinka zagotavlja dobro delovanje re iulacijskih naprav. Stanje jezov v Gornji Saivinjiski do- lini je z majhnimi izjemami skrajno slabo, porazno. Le okoli 15% jezov vzdržujejo, \'seh ostalih, teh je preko 60, pa ne vzdržujejo in nenehno pro- padajo. V kratkih desetih letih je bilo porušenih ob povodnjih nič manj kot 8 jezov, od teh 6 v savinjski strugi. Gotovo več kot 50% obstoječih jezov bo v teku prav kratkih let ob povodnjih p>opolnoma razrušenih. Hude in drage bodo posledice za ceste, mostove in zemljišča. Savinja in pritoki bodo od- našali še z večjo vehemenco ogromne količine proda, ki ga sedaj zadržujejo jezovi, v Spodnjo Savinjsko dolino proti Celju, kjer se bo struga verjetno tudi po regulaciji zasipavala če bi neurje hkrati podrlo več jezov. Vsi jezovi v Gornji Savinjrki dolini so torej v di- rektni vzročni zvezi s stanjem Savinje tudi po izvršeni .-egulaciji celjskega ovinka. Kaj nam pomaga še tako teh- nično dovršena regulacija in pogloblje- na struga v celjskem ovinku, če bo po- lagoma in nezadržno zr-sipaval strugo prod, katerega še za enkrat zadržujejo jezovi Gornje Savinjske doline. Stroški popravil potrebnih iezov so ocenjeni na okoli 20 milijonov dinarjev. Zvedeli smo sicer, da se bo vprašanje vzdrževanja razpadajočih jezov reševalo po unravni poti. vendar se bojimo, da za popravilo opuščenih, neizkariščenil'. jezov ne bo denarnih sredstev. Vodnogosp>odarska uprava se težko bori z vzdrževanjem najnujnejših obrežno zavarovalnih zgradb že regulirane struge nad Celjem. Ustanovi naj se vodr.ogospodarsk" sklad, iz katerega bi se č"pala sredstva tudi 7- prepotrebna vzdrževanja opuščenih jezov in pragov. V gospodarsko dokaj podrejeni meri od regulacije celjskr^ga ovinka in škode na komunikacijah in zemljiščih, ki jo bodo povzročili razrušeni jezovi v Gor- nji Savinjski dolini pa moramo upo- števati še ok.^lnost ribjega gospodarstva in estetike ^ornjesavinjskega porečja. V tem pogledu se sicer trudi Ribiško društvo v Celju po svojih najboljših močeh, da drži neko ravnotežje ribjega staleža v eni najlepših postrvjih voda Slovenije, v gornji Savinji. Kaj pomeni v turističnem pogledu dobra planinska športna voda vedo orav dobro Švicarji, ki so leta 1951 samo po športnih ribičih zaslužili težke stotisočake švicarskih frankov. Dovolj jasna slika o koristno- sti in pravilnosti gojitve športnih voda. S porušitvijo jezov se bo ribji stalež na splošno zdecimiral, mestcma popolnoma uničil. Nekaj let bo trajalo, da se z ve- likimi strošlci dvigne stalež plemenitih rib na normalno višino. Lansko leto so angleški in nemški ribiči opevali lepoto Savinjske doline in njenih voda, ki bi se lahko primerjale v ribiško športnem oziru z bosanskimi, ki so svetovno zna- ne šp>ortne vode. Da bo v bodoče tujski promet v Gor.i;ji Savinjski dolini glavni vir dohodkov prebivalstva, si lahko mislimo. Zaslužek v gozdni industriji, od katerega živi gotuvo tii četrtine pre- bivalstva, polagoma pada zaradi pre- potrebne ohranitve gozdov. Zaslužek GomjesavinjČLna mora postati tujski promet, ker mU dolina in Alpe dajeta vse adute v roke, da jih izkorišča. Ko se bodo reševala kompleksna vprašanja okoli regulacije Savinje v Celju, naj se reši hkrati še vprašanje kanalizacije industrijskih in mestnih odplak ter njihovo čiščenje. Ko je bU leta 1952 osvojen sklep, da Cinkam^i postavi napravo za proizvodnjo žveple- ne kisline, ki bo izkoriščala škodljive žveplene pline, so bili že takrat storjeni prvi koraki za izvedbo skupne kanali- zacije industrijskih odplak Tovarne sadnih sokov. Tovarne emajlirane po- sode. Kemične tovarne in Cinkarne. Vsa ta podjetja so se siporazumela, da pre- vzamejo vse stroške gradnje industrij- ske kanaiizacije. Dne 24 aprila letos je bila pri revizijski komisiji Državnega sekretariata za gospodarstvo v Ljublja- ni razprava, kjer so bili načrti kanali- zacije predloženi, t^da na zahtevo za- stopnika MLO Celje do izdaje gradbe- nega dovoljenja ni prišlo. Investitorji bi morali še poskrbeti za vse potrebne načrte za čistilne naprave. Tudi k temu delu so investitorji pristopili in zainte- resirali merodajne faktorje v Celju, Ljubljani in Zagrebu, da bi izdelali po- trebne elaborate či:'tilnih naprav. Za- deva je padla v vodo, ker je izdelava elaborata bila vezana na študij v ino- zemstvu. V navzkrižju je okoli 200.000 deviznih dinarjev, ki jih podjetja niso mogla zbrati za študij strokovnjaka v Švici in Nemčiji. Zadeva je na mrtvi točki in čaka novih pobud. Ali se bodo industrijske odplake čistile individualno v vsakem podjetju oosebej ali se naj odplake vseh tovam združijo v enoten sistem čiščenja, je stvar presoje in od- ločitve strokovnjakov in njih študija. Vedeti pa moramo tudi to, da je se- danja kanalizacija, ki poteka od To- varne emajli^cne posode mimo Cinkar- ne proti Voglajni v derutnem stanju in se mora obnoviti oziroma se bo mo- rala zgraditi nova. V estetskeni in higienskem oziru se mora Voglajna in S?vinia »umiti« vsea smrdljivih in škodljivih odplak. Izgle- dalo bi, če se tudi ta problem ne reši istočasno z regulacijo celjskega ovinka, da bi Celje dobilo po izvršeni regula- ciji novo oblako, na obleki sami pa bi ostal velik in smrdljiv fenolni madei. Zavedajmo se, da je Celje kljub indu- strijskemu značaju vendarle eno naj • lepših slovenskih letoviščarskih mest z močno razvitim tujskim prometom in z opevano bližnjo 'n daljno okolico Regulirana Savinja in Voglajna nizdoi Celja s črnimi in m.cstnimi pegami, iz katerih se dviga s.nirad po fenolih, žveplu, kislinah in razpadajočih orga- nizmih, bi bila kakor začarana reka, ki lepo mesto duši. Ohranitev gornjesavinjskih jezov in rešitev čišči.rja oz''roma kanalizacij? industrijskih in mestnih odplak naj bo poleg osnovne in gl-vnc naloge regu- lacije celjskega ovinka tudi naloga f>o sobnega, krepkega in vztrajnega koordi- nacijskega odbora, ki se namerava ustanoviti in ki bo vsa ta velika i-i težka dela vodil in Ok/ravil. Njemu bodo predvsem Celjani še v i-oznih rodovih hvaležni. Ureditev Savinje, tako v jk)- gledu regulacije in vzdrževanja jezo'' ter pragov, kakor tudi glede očuvanja njene čistoče pa ne more biti naloga lo prizadetih okrajev in rrest, temveč je na tem zainteresira^na vsa Slovenija i.i ne v majhni meri tudi ^ sa država Regulirana Savinja pri Tremarjih Ob Ukvidaciii Splošne stanovanfske zadruge z o. i. v Celju Albin Podjavoršek Konec leta bo predala likvidacijska komisija Splošne stanovanjske zadruge z o. j. v Celju, v kateri so dr. Peter Pavlic, Karel Lednik in Albin Podja- voršek, preostali del premoženja te za- druge pravni naslednici Polikliniki me- stnega Zdravstvenega doma v Celju. S tem bo zaključeno delovanje zadruge, ob katere ustanovitvi smo gojili mnogo nad, da bo pomagala reševati stano- vanjsko stisko v našem mestu, a se žal naše želje in nameni niso mogli ures- ničiti. Ob tej priliki, mislim, ne bo odveč, če zapišemo — če ne drugače vsaj kot kronisti — nekoliko besed. Kakor je znano in je naš list tudi o tem pisal, je Splošna stanovanjska za- druga z o. j. v Celju prevzela premo- ženje bivše Potrošniške zadruge z o. j. v Celju, ki je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi leta 1945 in je kot važ- no gospodarsko podjetje opravljala di- stribucijo blaga v najtežjih povojnih letih do 1952. leta. Na likvidacijskem občnem zboru dne 16. aprila 1952 je bilo sklenjeno, da Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Celju preneha delovati, zadružniki pa so prepustili vse lepo premoženje novo ustanovljeni Splošni stanovanjski zadrugi z o. j. v Celju, katere ustanovni občni zbor je bil 16. aprila 1952. Upravni odbor nove zadruge je takoj pristopil k delu, si napravil načrt, ki ga pa žal ni mogel uresničiti. Posebna ovira je bila ne- nadna podražitev gradbenega materiala. Marsikateri zadružnik je že gledal v duhu lepo in moderno naselje »Zadru- gar« nekje v bližini Celja z lepimi in modernimi eno- in dvostanovaniskimi hišicami, polnimi zadovoljnih ljudi, pa mogočna zadružna gradbena podjetia, apnenice, opekarne itd. Zaradi okor- nosti, ki so nastale, pa je bila Splošna stanovanjska zadruga z o. j. v Celju primorana likvidirati. Likvidacijski občni zbor je bil 1. junija 1953. Take z lepo zamislijo žal ni bilo nič. Na izrednem občnem zboru Splošne stanovanjske zadruge z o. j. dne 23. ju- lija 1953 so razpravljali člani zadruge o razdelitvi premoženja. Zadruga je bi- la med drugim lastnica stavbe Stane- tova ulica št. 27—29 (Branibor), ki jo je po nizki — knjižni — vrednosti pro- dala Kmetijski zadrugi z o. j. v Celju že 1. januarja 1953: nadalje je imela trinadstropno hišo na oglu Cankarjeve in Stanetove ulice (bivša trgovina Kra- mar & Mislej) in 1. 1946 dograjene kleti v bivšem starem sodišču. To hišo, ki je ena med najlepšimi stavbami v Celju in dograjeno klet v bivšem starem sodišču, je izredni občni zbor Splošne stanovanjske zadruge z o. j. dne 23. julija 1953 podaril mestu Celju, darilna listina je bila izročena MLO Celje dne 24. julija 1953. Ob likvi- daciji so se zadružniki zelo izdatno spomnili tudi revnih dijakov mesta Celja in okolice; bilo je obdarovanih z oblekami, plašči in obutvijo iz OLO Celje-okolica 30 diiakov in učencev v vrednosti 222.080 din, iz MLO Celja pa 41 diiakov pravtako z lepim zneskom 272.453 din, skupaj tedaj skoraj E>ol mi- lijona dinarjev. Nadalje je darovala Mestnemu socialnemu fondu 150.000 din, Ribarski zadrugi 100.000 in Lovski dru- žini v Celju 50.000 din. Na i7rednem občnem zboru Splošne stanovanjske za- druge z o. j. v Celju so zadružniki na pobudo tedanjega predsednika A. Kro- novška soglasno sklenili, naj se vse ostalo premoženje podari Mestnemu zdravstvenemu domu v Celju — Poli- kliniki Celje kot prispevek za dogra- ditev D trakta Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici, ali pa za nabavo in- strumentov za D trakt. Zadružniki so se tem bolj ogreli za predlog tov. predsednika tudi zaradi tega, ker v Celju vsi čutimo težave, v katerih je zdravstvena služba, saj so potrebe vsak dan večje, prostori in sredstva, ki so na razpolago, pa čedalje bolj zaostajajo za razvojem. Zato je vsaka pobuda v tem smislu prav na mestu. Zadružniki so v svojem pleme- nitem hotenju napravili zares lepo ge- sto, ki naj najde mnogo posnemovalcev. Tako bo Mestni zdravstveni dom — Poliklinika prejela ob zaključku likvi- dacije Splošne stanovanjske zadruge z o. j. v Celju približno štiri in pol mi- lijona dinarjev kot prispevek za dvig zdravstvene službe v Celju. Ob tej priliki je prav, da se spomni- mo še našega pvožrtvovalnega zadružne- ga sotrudnika tov. računovodje Veko- slava Fond, ki je od ustanovitve bivše Potrošniške zadruge z o. j. v Celju, dne 10. julija 1945 pa do zaključka Splošne stanovanjske zadruge z o. j. vestno opravljal svoje posle in mu gre za to delo vsekakor pohvala in priznanje. ^ Vsem svojim članom, kakor vsem ostalim delovnim hudem želimo, da bi bilo novo leto 1954 leto novih pobud in zmag naših narodov Kmetijska zadruga Sv. Jernej pri Ločah Kmetijski magazin LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE Želi vsem odjemalcem srečno in zadovoljno^ Priporoča se še nadaljnji naklonjenosti Srečno in uspešno novo leto 1954 želi vsem svojim čla- nom, vsem delovnim ljudem in potrošnikom mesta Celja KMETIJSKA ZADRUGA CELJE s poslovalnicami: CELJE, Mariborska cesta 10 — OSTROŽNO — ZGOR- NJA HUD.NJA — MESNiCA V TRNOVLJAH — in PREDELO VALNICA MESNIH IZDELKOV Zahvaljujemo se za obisk v letu 1953 • in se priporočamo za let j 1954 Obiskujte zadružni g )stilni »BRANIBOR" in na Mariborski cesti v katerih boste vedno prijazno postreženi z dobro pijačo in jedili Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 21 "HMEZAD" zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja ŽALEC Želi vsem proizvajalcem hmelja, kmetom zadružnikom, zadružnim organizacijam, delovnim kolektivom kmetijskih posestev, kakor tudi vsem ostalim delovnim ljudem vasi in mesta obilo sreče in uspehov v novem letu 195fi Podjetje kupuje in izvaža svetovno poznoni SAVINJSKI HMELJ pod zaščitnim znakom ..Savinjski hmelj - štajerski ■ Savinjska dolina'' ZA OKRAJ CELJE-OKOLICA želi v imenu vseh go- stinskih podjetij, včla- njenih V zbornico srečno in uspehov polno _: novo leto 1954 svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem socialistične Jugo- slavije z željo, da bi jim novo leto prineslo novih, še večjih zmag v na- porih za izgradnjo boljšega življenja Železarne Štore Valjani proizvodi, odlitki iz sive litine, valji, samotna opeka čestita usem delounim l^olelitivom in preko njih vsemu de- lovnema ljudstuu 0. dosedanjim uspeFiom pri graditvi naše socialistične domovine Naj bo novo leto 1954 leto novih zmag v borbi za lepšo bodočnost delovnega ljudstva ZDRAVILIŠČE DOBRNA PRI CELJU Vsem delovnim ljudem, zlasti iistim, ki so bili in ki še bodo naši gostje, želi kolektiv SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1 9 54 -Maj bo leto 19S4 leto novih zmag v borbi za lepšo bodočnost delovnega ljudstva stran 22 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 Vsem delovnim ljudem, občinskim ljudskim odborom, ometom zadružnikom in ostalim delovnim kolektivom v okraju Celje-okolica Želi srečno in uspehov polno novo leto 1954 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-OKOLICA UPRAVNI ODBOR TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ (ELJE-OKOIKA želi v imenu vseh trgovinskih podjetij, včlanjenih v zbornico vsem delovnim ljudem mnogo uspehov pri izvrševanju na- log za izgraditev socializma V noTem letu 1954 v CELJU Telefon 24-66, 24-67 S p O d j C t j i: Trgovsko podjetje v Celju, Trgovsko podjetje ,,Vino'' v Celju, Gradbeni obrat v Celju, Oddelek za obnovo sadjarstva in vinogradništvaV Celju, Hmeljarski inštitut v Žalcu Okrajna zadružna zveza v Celju povezuje 78 kmetijskih zadrug in 3 kmetijske delovne zadruge, ki uspešno razvijajo in krepijo gospodarsko osnovo vsem oblikam kmetij- skega zadružništva v okraju Celje-mesto in okolica Stev. 51/52 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stran 23 Delovni kolektiv tovarne JUTEKS V ŽALCU želi vsem kolektivom mnogo uspehov pri nadaljnji gradilvi socializma v letu 1954 Vsem našim od^ jemalcem in do^ baviteljem želi mnogo zadovolj- stva in uspehov v lelu 19 5 4 TEKSTILNA TOVARNA Sempeter v Savinjski dolini (Dsem našim cenjenim odjemalcem in doba- viteljem želimo mnogo sreče in uspefiov v letu 195U DELOVNI KOLEKTIV PIVOVARNE LAŠKO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM, POSLOVNIM TOVARIŠEM IN DELOVNIM KOLEK- TIVOM ŽELI MNOGO USPEHOV V LETU 1954 TRGOVSKO PODJETJE SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC DELOVNI KOLEKTIV Kovinskega podjetja ŽALEC želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem, kakor tudi vsem delovnim ljudem SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954 IZDELUJEMO: trosilce za umetna gnojila, male in velike sadne mline, črpalke na ročni in motorni pogon, luščilnice za koruzo, mlino za grozdje, slamoreznice in vodne zasune — Vršimo vse indu- strijske remonte promptno in hitro Občinski ljudski odbor PETROVČE s svojimi podjetji: Kolarstvo Klavnica in Mesnica tevljarska delavnica Parna pekarna želi vsem delovnim lju- dem mnogo zadovolj- stva in uspehov v NOVEM LETU 1954 Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim tovarišem želimo uspeha polno novo leto 1954 NUDIMO VSE VRSTE ODEJ PO SOLIDNIH CENAH TOVARNA VOLNENIH ODEJ SKOFJA VAS Telefon: Skofja vas 4 PODJETJE čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1Q54 Obenem obveščamo interesente, da odkupujemo vse vrste starega železa, litino, baker, medenino, svi- nec, tekstilne odpadke vseh vrst itd. po NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH stran 24 »Savinjski vestnik«, dne 31. decembra 1953 Stev. 51/52 TRGOVSKO PODJETJE OZZ CELJE Aškerčeva ul. 13 Skladišča: CELJE, tel. 25-58 MESTINJE, tel. Podplat 3a ŠEMPETER, teh 19 in 20 ŠENTJURIJ ZREČE Prodajni oddelki: Semenarna, umetna gnojila, zaščitna sredstva Sadje in zelenjava, kmetijski pridelki in proizvodi, zamenjava oljaric — Telefon 21-91 Les in lesni proizvodi — Telefon 22-53 Gradbeni material — Telefon 21-91 Mesopromet — Telefon 24-38 Prekajevalnica, klobasičarna, mesnica — Telefon 24-55 Traktorji, strojne naprave, poljedelski stroji, uvoz in do- mača proizvodnja — Telefon 24-38 Avto park Srečno in uspešno NOVO LETO 1954 želi vsem svojim odje- malcem, dobaviteljem, poslovnim tovarišem in delovnim ljudem mesta in vasi Kmetijska zadruga Vitanje z vsemi svojimi odseki, želi vsem svojim članom in sodelavcem veselo in uspeha polno NOVO LETO 1954 KMETIJSKO COSPOD^^RSTVO Š NTJUR PRI CELJU želi vsem delovnim kolektivom kmetijskih gospodarstev, kmeto- valcem, zadružnikom in zadružnim organizacijam obilo uspeha v kmetijski proizvodnji V NOVEM LETU 1954 Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice želi vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954 Na zalogi imamo večje količine trsnega in drevesnega materiala za obnovo vinogradov in sadovnjakov TRGOVSKI DOM SLOVENSKE KONJICE nudi vse vrste manufakturnega in galanterijskega blaga, špece- rijo, železnino, usnje, čevlje itd. Cene solidne — Postrežba kulturna! Obiščite nas in prepričali se boste! VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITE- LJEM ŽELI KOLEKTIV MNOGO USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU 1954 Gradbeni obrat Okrajne zadružne zveze - Celje Vsem cenjenim naročnikom in dobaviteljem se zahvaljujemo za naklonjenost in zaupanje v letu 1953 Ob tej priliki voščimo vsemu de- lovnemu ljudstvu SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954 TRGOVSKO PODJETJE OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE Srečno, veselo in uspehov polno NOVO LETO 1954 želi vsem svojim poslovnim prijateljem, vsem delovnim ljudem in ko- lektivom MLINSKO POD JETJE CELJE s svojimi c bratih Medlog, Vrbje, Konjice, Šempeter, Za- gorje ob Savi in Sevnica Tovarna olja Slovenska Bistrica želi vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim tova- rišem, kakor tudi vsemu delov- nemu ljudstvu MNOGO NA- DALJNJIH USPEHOV V LETU 1954 v utrjevanju socialistične zavesti Proizvajamo jedilna in tehnična olja ter oljne pogače Naša specialiteta — bvcno olje