Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 104 Torek, 29. decembra 1936 Leto XI Velik socialistični shod v Beogradu Manifestacija socialistične misli. — O poloiaju v Sloveniji Je poročal s. Petejan Demokracija Čudno! Vsi politiki, ki hočejo kaj veljati, se sklicujejo na — narod, to je voljo naroda. Malo je pa politikov, ki bi to voljo hoteli tudi brez pridržka priznavati. Navadno govore o svobodi, se prikopljejo s tem do oblasti, potem pa zadrgnejo svobodi vrat, češ, svoboda je moja volja, ker ti — narod — nisi zrel zanjo. V tem boju ne štedijo politiki z omejitvijo svobode, ječo in drugimi represalijami. Ogrski ministrski predsednik tudi ponuja volilno reformo in previdno pristavlja, da mora s svojo reformo »korigirati« demokracijo svojega ljubega naroda. Zakaj ? Storiti mora tako, če hoče magnatom ohraniti oblast, ker narod živi v bedi in zahteva politične svoboščine, da si izvojuje socialne pravice. Veliki politik tega noče. Vzemimo pa Čehoslovaško. Tam vse politične stranke, razen fašističnih. zagovarjajo demokracijo, zagovarjajo še čistejšo demokracijo, kakor jo imajo danes. Zahtevajo idealno demokracijo. Naučil je Čehoslo-vake te čednosti blagi bivši predsednik republike dr. T. G. Masaryk in prav po isti poti hodi tudi njegov naslednik dr. Beneš. Dr. Masaryk je ponovno izjavljal, da je demokracija bodoča oblika človeške družbe in da se demokracija danes šele izpopolnjuje. Tudi vse čehoslovaško časopisje zagovarja demokracijo. Naše razmere bi z ozirom na hrvaško vprašanje lahko primerjali s Čehoslovaško. Tam so tudi historij-ski momenti, so narodni momenti, ki prihajajo v poštev. Ali vsa ta in tudi socialnopolitična vprašanja rešujejo demokratično. Pri reševanju vseh teh vprašanj povdarjajo listi, parlamentarci, predsednik vlade, zbornica in senat, da se morajo reševati demokratično in s sporazumom. Kaj bi se potem čudili, da ima Čehoslo-vaška tako aktivno notranjo politiko in da tudi na zunaj velja kot vzorna država, ki bo vzgojila svoj narod ali svoje narode v dober konstruktiven element v celoti. Čehoslovaška. članica male antante, bi morala biti v tem1 oziru zgled našemu časopisju in javnosti. Zakaj ni tako? Socialisti smo stali vedno na stališču prave demokracije in stojimo še danes. Skrajni čas je, da se pri nas tudi širša javnost, vsa javnost postavi na to stališče. Če bo javno mnenje demokratično, postanejo demokratični tudi oni, ki so danes drugačnega mnenja, ali jih pa narod ne bo upošteval. Dr. Edvard Beneš eno leto predsednik čehoslovaške republike. Dne 18. decembra 1935 je bil izvoljen če-hoslovaški zunanji minister na priporočilo bivšega predsednika dr. T. G. Masaryka za predsednika republike. Masaryk je odstopil dne 14. decembra 1935. O Benešu lahko trdimo, da skuša voditi republiko po potih, ki jih je začrtal veliki filozof Masaryk, ki je rekel, da je prava oblika vladavine le demokracija ter, če ta še ni popolna, je naravno, da mora izpopolniti v pravo demokracijo. To je kulturna zahteva človeštva, ki se dviga postopoma, morda ob raznih motnjah, vendarle k idealni, nravi demokraciji. To politiko vodi tudi njegov učenec predsednik dr. Beneš. Pretekli torek, dne 22. decembra se je vršil v Beogradu velik socialistični shod, ki je bil prava manifestacija politične zrelosti beograjskega delavstva, ki je lahko za vzgled ostalemu delavstvo v državi. Veliko dvorano, galerijo in stranske prostore Delavske zbornice so do zadnjega kotična napolnili delavci in delavke. Bilo je tudi precej demokratično mislečih meščanov. Shod je otvoril in vodil naš stari sodrug Nikola, ki je bil že pred vojno predsednik stranke. O položaju delavstva ter o njegovih zahtevah sta poročala ss. Belič in Krekič, nakar je, burno pozdravljen, nastopil s. Petejan, kateri je v kratkem govoru orisal gospodarske, socialne in politične razmere, v katerih živi delavstvo v Sloveniji. Pojasnil je dogodke pri zadnjih mezdnih bojih, zlasti dogodke v Celju. Navedel je vzroke, ki so nas dovedli do tega, da smo stopili v stik s KDK v Sloveniji in priporočamo, da se isto napravi tudi izven Slovenije, ker je to nujna politična potreba, ako se hočemo uspešno boriti za uvedbo svobode, demokracije in enakopravnosti za vse državljane. Zagovarjal je potrebo akcije za samostojno politično stranko, ker naše skupno delo z združeno opozicijo je omejeno samo na gotova važna politična vprašanja, medtem, ko ima Privatni nameščenci se že od I. 1920. dalje bore, da se pokojninsko zavarovanje, katero danes uživijo samo nameščenci (razen trgovskih) v Sloveniji in Dalmaciji, razširi na vse privatne in trgovske nameščence v državi. Vse te borbe so bile do danes brezuspešne, ker je bil odpor delodajalcev močnejši od moči nameščencev. V tem letu se je položaj dokaj spremenil. Na zagrebški anketi je bil dosežen popoln sporazum med vsemi organizacijami privatnih nameščencev glede razširjenja in organizacije pokojninskega zavarovanja. Od tega časa dalje se akcija s hitrico razvija in kakor izgleda, ne brez uspeha. Dne 21. in 22. t. m. je bila v Beogradu velika deputacija, katero so sestavljali zastopniki vseh name-ščenskih organizacij v državi, kakor tudi zastopniki Pokojninskega zavoda za nameščence, SUZORa, »Merkurja« in Delavskih zbornic. Deputacija, skupno 30 delegatov, je bila v pondeljek zvečer sprejeta od g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, kateremu je tov. K u r t a g i č iz Zagreba pojasnil namen tega obiska in potrebo, da se pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence v državi. Gosp. minister je deputaciji izjavil, da je za to, da se pooblastila v finančnem' zakonu v določenemi roku realizirajo, toda samo v etapah. Prva bo izšla naredba o minimalnih plačah, takoj druga bo naredba za uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost za ročne delavce in tretja pa razširjenje pokojninskega zavarovanja za nameščence v smi- delavski razred veliko drugih vprašanj in potreb, katere mora sam rešiti, ker meščanske stranke se za to ne zanimajo. Ob zaključku je beograjske delavce pozdravil v imenu slovenskih socialistov, kar je izzvalo burne in frenetične aplavze in vzklike, ki niso hoteli nehati, že potem, ko je stopil z govorniške tribune. Za s. Petejanom je nastopil tipograf Š. Sijerčič, ki je zagovarjal borbo za aktuelne potrebe delavstva. Končno pa je povzel besedo s. Topalovič, ki je imel velik politični govor in žel ogromno odobravanje. S. Topalovič je najprej razpravljal o 6. januarskem režirfiu in o njegovih posledicah, o potrebi odprave tega režima, ki žive še danes v narodni skupščini, senatu, v volilnem redu, društvenem zakonu, zakonu o tisku itd. Dokler se vseh teh zakonov ne spremeni, ni govora o odpravi šestojanuarskega režima. Govoril je o potrebi uvedbe popolne svobode, demokracije in enakopravnosti. Pokazal je na razmere v predvojni Srbiji, kjer je vladala prava svoboda in demokracija, katero je srbski narod v naši veliki državi izgubil. Povdarjal je potrebo rešitve takozvanega hrvaškega vprašanja, brez katerega ni mogoče urediti ostalih vprašanj in notranje ureditve države. Vsa ta vprašanja se ne smejo reševati za zelenimi miza- slu pooblastila. Za prvi dve ima polno soglasnost, za tretjo še ne, ali upa, da se bodo tudi te težkoče prebrodile. Svetoval je deputaciji, da naj se zglasi tudi pri predsedniku ministrskega sveta g. dr. Stojadinoviču in pri ministru za trgovino, obrt in industrijo. Deputacija je nasvet g. ministra z zadovoljstvom^ vzela na znanje in je že v torek bila sprejeta pri ministru za trgovino dr. Vrbaniču in končno pri dr. Stojadinoviču. Od obeh je deputacija sprejela zagotovila, da se bo to pereče vprašanje končno rešilo in bodo privatni nameščenci v državi dobili pokojninsko zavarovanje. l» mvji ne Mednarodni urad dela v Ženevi je sklical konferenco o uvedbi 40 urnega delavnika v grafični in kemični industriji. Na konferenci grafične industrije je bilo zastopanih 17 diržav, na konferenci kemične industrije pa 11. Razprave na konferencah so bile jako burne. Zastopniki delodajalcev in mnogih vlad so se odločno uprli uvajanju 40 urnega delavnika, ki bi se imel uvesti že v letu 1937, Konferenca se je morala zaradi stališča delodajalcev in vladnih zastopnikov omejiti le na načelno raz- j pravo o posledicah uvedbe 40 urnega I mi, temveč javno, pred vsem narodom, po zastopnikih, izvoljenih potom tajnih in proporcionalnih volitev v Narodno skupščino. Delavski razred je brez dvoma zelo interesiran na čimprejšnji in za vse zadovoljivi rešitvi teh notranjih vprašanj države, da se bo potem lažje in svobodnejše posvetil bojem za svoja lastna razredna vprašanja. Rešitev pa mora biti taka, da bo z njo zadovoljna večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V zunanji politiki je potreba, da imamo čim tesnejše veze z demokratičnimi državami v Evropi in njenimi zaveznicami, ker le take zveze bodo garancija za mir in onemogočitev fašističnega imperializma in nasil-stva nad svobodnimi državami. Govor s. Topaloviča so vsi navzoči večkrat prekinili z burnimi aplavzi, zlasti tedaj, ko je govoril o svobodi in demokraciji, o demokratičnih državah in o nasilnostih fašizma. ki ne pusti v miru držav, ki si hočejo svoj dom po svoje urediti. Ta impozanten shod je pokazal, kako globoko je zasidrana socialistična zavest v dušah beograjskega proletarijata in kako ta proletarijat razume in odobrava politiko našega socialističnega gibanja v državi in v inozemstvu. Kdaj bomo take shode smeli obdržati v Sloveniji? S.BIum za kovinarle Vlada, ki ji je briga za delavce največja skrb V senatu so napadali predsednika vlade Bluma zaradi kovinarskega spora v severnem okrožju. Leon Blum je povabil k sebi zastopnike kovinarske zveze in jim predlagal način rešitve stavke. Predloge je sporočil tudi prefektom' prizadetih okrožij. Predlagal je: 1. Takoj se mora zopet sprejeti vse delavce, ki so potrebni za vzdrževanje obrata, 2. v sporu naj razsodi prvi predsednik kasacijskega sodišča, 3. v soboto se delo za neobhodno potrebno produkcijo prične, 4. razsodnik je pričel spor raziskavati dne 19. t. m. Blum je brzojavno naročil prefektom, da morajo takoj poslati materija! razsodniku. » Francoska zbornica je sprejela zakon o razsodiščih v mezdnih sporih. delovnega tedna ter uvrstitvi industrij v eno obeh skupin. Kljub vročim debatam in obstrukciji delodajalcev je konferenca skoraj 'soglasno napravila načelne sklepe, ki bodo služili kot podlaga bodoči konferenci dela, ki se bo vršila junija meseca 1937. _____________________ Avtomat za točenje piva. V ČSR so iznašli avtomat za točenje piva. Avtomat natoči poljubno količino piva popolnoma natančno. Pravijo, da se bo avtomat uveljavil tako, kot so se avtomatične tehtnice. Če bodo gostilničarji z natančno mero pri točenju piva zadovoljni, pa dvomimo. Privatni nameSiencf za pokojninske zavarovanje Minimalne mezde, starostno zavarovanje in nameščensko zavarovanje v etapah w^rnr> »»»'» »»rvnim-in Vladni in delodajalski zastopniki proti 40 urnemu delavniku S konference mednarodnega urada dela. Uspehi vladinih čet pred Madridom Napredovale so za več kilometrov proti zapadu. General Franco tudi za Božič ni osvo-jil Madrida. Vse njegove napovedi o skorajšnji ofenzivi in zavzetju glavnega mesta so neresne, izključno namenjene propagandi v od njega zasedenem zaledju in v tolažbo zaveznikom. Dne 24 . decembra so vladine čete začele po kratki artilerijski pripravi prodirati pri kraju Boadilla, 20 km zapadno od Madrida v smeri proti Branetu. Osvojile so Boadillo in napredovale za šest kilometrov proti zapadli, ne da bi bile zadele na kakšen odpor. Zelo pa jih je začudilo, da so našle polja posejana z mrliči in ranjenci maroških vojakov, med njimi zlasti mnogo častnikov. Izgleda, da se je na tem mestu odigrala krvava drama. Najbrž je prišlo neposredno pred napadom vladinih čet do upora v vrstah Francove vojske. Napredovale so vladine čete tudi pri Villaverde jugozapadno od Madrida in pri Moncloe. Da zadrži nadaljnje prodiranje vladinih čet, je Franco v naglici zbral in vrgel v konici klinasto potekajoče fronte pred Madridom sveže čete v boij. Ti napadi, ki so še v teku, niso ofenzivnega, ampak izključno obrambnega značaja. S. Pavel Faure o francoski španski politiki Državni minister in generalni tajnik francoske socialistične stranke s. Pavel Fanre je zadnjič govoril v Chateuarouxn o politiki vlade. Pojasnil je socialna in gospodarska stremljenja vlade ljudske fronte najprej, potem pa o nje zunanjepolitičnih ciljih z izjavo, da se strinja s politiko nevmešavanja v španske dogodke. Med drugim je rekel o politiki nevmešavanja: »Potrebno je sicer, rešiti demokratično Španijo, vendar je tudi potrebno ohraniti svetovni mir. Koncu moritve v Španiji, zmagi pravice in volje španskega ljudstva mora slediti ohranitev svetovnega miru in ne sme nikdar služiti kot vzrok svetovni vojni. Izjavljam, da je potrebno rešiti Španijo in tudi svetovni mir. Španske vojn« ladja zadriala nemško ladjo z vojno kon-larbando V Biskajskem zalivu sta dve vojni ladji madridske vlade ustavili niemški parnik »Palos«, ki je vozil 1500 ton orožja in municije za generala Franca. Radi tega je dvignilo nemško ča-sopisije silno hajko proti legalni španski vladi. Razširile so se tudi vznemirljive vesti, da je nemška vojna mornarica radi tega dobila povelje, da odpluje v španske vode z nalogo, ako španska vlada ne bi hotela izročiti za- plenjenega broda, da bombardira pristanišča, ki so v rokah vlade. Te vesti so gotovo pretirane, kajti več kot jasno je, da bi takega nastopa Nemčije ne mogle trpeti niti Anglija, niti Francija, pa tudi ne Italija. Le ako bi bila vojna že domala gotovo dejstvo, bi tak incident lahko sprožil prvi strel. Zaenkrat pa izgleda, da vojna še vendarle ni tako blizu. Kam poide Nemčija? Vendar se boji, da bi ostala osamljena. Francoski zunanji minister s. Del-bos je povabil pred prazniki pariškega nemškega poslanika k sebi. Opozoril ga je na vojno nevarnost v Evropi, ker Nemčija pošilja vojaštvo Francu v Španijo. Francija in Anglija tega ne moreta več dopuščati, ker je s tem ogrožen mir. Na to intervencija je Hitler ob božičnih praznikih sklical v Berchtes-gaden svoje sodelavce zaupnike, da se z njimi posvetuje. V Nemčiji imajo v tem oziru štiri struje. Eni pravijo proč roke1 od sršenovega gnezda, ker bi ob porazu Franca pomenilo za Nemčijo veliko škodo, eni, da je španska vojna križarska vojna proti boljševizmu in mora Nemčija poslati tlja nekaj divizij Francu na pomoč, tretja skupina kaže na težki gospodarski položaj Nemčije in zagovarja intervencijo v Španiji iz razloga, da bo segal nemški vpliv do Pirenejev ter držal Francijo v šahu z ozirom na svojo imperialistično politiko v Orientu. Čisto drugačnega mnenja so pa nemški vojaški krogi. Ti naravnost priznavajo, da bi bila vsakršna vojna za Nemčijo izgubljena. »Firer« Hitler se bo moral odločiti za to ali ono tezo. S svojo nerealno politiko izzivanja je Nemčija prišla v politično in gospodarsko zagato. Nedavno je kancler sam očital Neurathu in Blom-bergu, da sta s svojo politiko odtujila Italijo, ki sicer preklicuje to domnevo. Vendar pa dejstvo sredozemskega pakta z Anglijo in dogovori s Francijo potrjujejo, da se je izvršila preorientacija s tendenco izolacije Nemčije. Seveda je tako nastal za Nemčijo jako labilen položaj. V Nemčiji to slutijo. Zato izjavlja Hitler, da ne ugovarja več paktom z Rusijo, marveč želi le nekaj izpre-memib pakta. Dalje tiplje Nemčija v Parizu in Londonu, če bi se tam dalo dobiti gospodarsko pomoč. V Nemčiji je silno pomanjkanje živil in surovin. Nekaj živil se dobiva v Nemčiji le na karte in celo gospodarstveniki javno priznavajo', da pride bodoče leto do poloma, če Nemčija ne bi dobila zahtevane pomoči. Za Nemčijo so pač najtehtnejši gospodarski razlogi. Razen tega sta se pa odločili Anglija in Francija, da v odboru za nevmešavanje izsilita decidirane sklepe, ki naj nevmešavanje kontrolirajo, eventualno se bosta tudi odločili za intervencijo, ker je fašizem v Španiji največja nevarnost za Anglijo in Francijo. Bliža se Nove l®SO ■ ■ ■ Naša moč smo mi sami. Kolikor je v nas socializma,, to je razredne zavednosti, toliko veljamo. Samo, kdor je prežet s socialistično idejo in ji vdano javno in osebno služi, se more smatrati za socialista. V današnji dobi, ki jo vsi poznamo, %.■} US l! n.u n« ' <> je naša prva in glavna naloga, da podpremo svoj tisk, ki naj širi nepokvarjene socialistične ideje. Nesocialistični tisk ima drugačne cilje. Delavske interese more braniti lt delavski list. Delavski list pa naj sc bori tudi za politično svobodo in demokracijo. V deželah kjer je zavladal fašizem, je socialistični glas zadušen. V deželah demokracije pa vrše socialisti najodgovornejšo, najčastnejšo in najsvetejšo nalogo v državi in družbi. V deželah, kjer je socializem zatrt, so družabni odnošaji razrahljani, tam ni demokracije in ne politične svobode. Tam tudi ni politične morale! »Delavska Politika« z- drugimi socialističnimi delavskimi listi pri nas sc bori za to, da javnost čuje. kaj mislijo socialisti o vseli aktualnih vprašanjih doma in v svetu. »Delavska Politika« nepokolebljivo in neodvisno zagovarja interes delovnega naroda. S te poti ne pojde nikdar! Zato naj ji prinese novo leto 1937. mnogo novih naročnikov in či-tateljev! Vesti, da je Masaryk obolel, so neresnične. Bivši predsednik dr. T. G. Masaryk tudi sprejema običajno in se vsak dan vozi na izprehod. Minimalna mezda Din 2'50 p* tudi pod. Kako trdijo razni iz beograjskih virov informirani listi, bo v kratkem uveljavljena uredba, po kateri bo znašala minimalna mezda Din 2.50 na uro. Če bodo pa prilike v posameznih banovinah zahtevale, bo minister lahko znižal mezdo tudi pod to mejo. Kulturna misija v Abesiniji. Italija pošilja v Abesinijo mohamedanske misijonarje, da izvrši svojo kulturno misijo. Gradite delavske stanovanjske hiSe! Ni treba šele poizkušati, kar se je ob neslo že v ostalih državah. Minister socialnega skrbstva s. inž. Nečas je minuli teden predaval o socialni politiki na Čehoslovaškem. Govoril je o stanovanjskem problemu. Navedel je, da je republika doslej dala mestnim občinam v zadnji dobi. 210 Kč milijonov (nad 350 milijonov dinarjev) državnega prispevka, V letu 1937. namerava 112 večjih občin zopet zgraditi 613 stanovanjskih hiš z 8350 majhnimi stanovanji za delovne sloje. Lani (1936) pa so bile postavljene take hiše v 90 mestnih občinah. Praga gradi stanovanjske hiše v velikem številu iz svojih kreditov. Stanovanjska politika čehoslova- ških mest je zdrava ne le s socialnopolitičnega, marveč še bolj z gospodarskega stališča, ker si občine s stanovanjsko akcijo postavljajo trdne temelje poznejših dohodkov. Obenem se z akcijo omejuje stanovanjsko ode-ruštvo. * Pri nas pa se je zadnjič pisalo o neki anketi, kjer se je govorilo, da se bo napravil poizkus z zidanjem delavskih sanovanjskih hiš. Zaenkrat se bo gradila samo v Beogradu in je kredit določen na 20 milijonov dinarjev. kit j* V ii '■> &•>■< M»Mie Jesenice Oglasna deska mestne občine na kazinski ograji pred tovarno je osirotela. Nihče se ne meni zanjo in če se ne motimo, so zadnji razglasi na njej oni, ki se tičejo reklamacijskega postopanja pred volitvami. Občani jeseniškega mesta na spodnjem koncu bi pa vendar želeli, da se važni raz- Kranj Strel v hrbet Kjerkoli se je v starih časih pomikala vojska, povsod so ji verno sledile hijene in gavrani, ki so opravili nad mrtveci svoj žalostni posel. Bitka tekstilnih delavcev je tudi — kakor skoro vse bitke — zahtevala žalibog precej žrtev. Naša strokovna organizacija — Splošna delavska strokovna zveza — ki je z naše strani bitko vodila — je po zaključku možato in pogumno povedala, katere napake so bile napravljene in zakaj je bilo več žrtev, kakor običajno. Njenega vodstva ni bilo strah, povedati tudi lastnim vrstam, kaj je prav in kaj ni. Po vsem tem se pa še najde ljudi —-da organizacijo, ki je bila pri vodstvu stavke sama soudeležena, katere člani so zagrešili prav iste napake kakor naši, pa jim zato ni bil izročen niti najmanjši ukor. kaj še, da bi bil kdo celo izključen, in ima drzno čelo izdajati take pozive, ki ga spodaj prinašamo in smelost, na tak način zastrupljati ozračje. To delo opravlja baš sedaj, v najtežji zimi, ko žrtve stavke najbolj trpe in ko bi bilo složno delo vsega delavstva najbolj potrebno, da se zacelijo rane, ki jih je delavstvo dobilo v tisti bitki, ki so jo vse tri organizacije složno in sporazumno vodile, tudi Narodna strokovna zveza. Dolgo smo premišljali, kaj naj s temi pozivi napravimo. Priznamo, da nas je bilo strah, jih objaviti, toda bilo je toliko razposlanih, da ve zanje vsa javnost, tudi delodajalci, zato je treba to razbijanje delavske enotnosti, ki bi bila baš sedaj najbolj potrebna, javno obsoditi in pozvati vse poštene ljudi, ne glede na organizacijsko pripadnost, naj store vse, kar je v njihovi moči, da to peklensko delo takoj preneha. Pisma, ki so povrh še lažnjiva, se glase: Narodna Strokovna Zveza Podružnica v Kranju. V novembru 1936. Dragi tovariš! Po tekstilni stavki je Narodna Strokovna Zveza v Kranju reorganizirala svoje delovanje. Ta reorganizacija je med tekstilnim delavstvom pokazala že lepe uspehe. Prepričani smo, da se bo isto zgodilo tudi v Semperitu. Rdeči so v Vaši tovarni grozili med stavko, da bodo po stavki zmetali na cesto vse, ki niso pri njih organizirani. Prepričani so bili, da bodo po stavki najmočnejša delavska organizacija v Kranju. Pa so se zmotili. Radi nesposobnosti, ki so jo pokazali med stavko, so zgubili zaupanje delavcev in postali organizacija, ki ne pomeni nič. Od tisoč organiziranih delavcev-tek-stilcev jih danes nimajo več kot dvajset. To je izjavil njihov tajnik Uratnik. Ne vemo, če si tudi Ti bil prisiljen pri njih se organizirati. Če si se, Ti ni treba biti več. Pristopi k plavi organizaciji. Ona bo ščitila Tvoje interese in se Ti ne bo treba bati, da boš zletel na cesto, kot se je zgodilo 200 tekstilnim delavcem in delavkam. Ako boš pristopil k plavi organizaciji, povej to tovarišu Erženu, ki dela v Ekspe-ditu, ali pa tovarišu Žerjalu, ki dela v magazinu, ali pa tovarišu Škofiču, ki 'dela pri mojstru Kumru. S tovariškim pozdravom Predsednik: Albin Mlinar, delavec v Inteksu. Tajnik: Franc Eržen, delavec v Semperitu. Podružnica Narodno Strokovne Zveze v Kranju. Agitacija od hiše do hiše — naj nam bo za vzgled! V sosednji župniji sta župnik in kaplan obiskala svoje župljane. Pobirala sta takozvane »rdeče listke«, to je potrdilo o opravljeni velikonočni spovedi. Ob tej priliki sta se močno interesirala, kakšne časopise berejo župljani in pri tem seveda živo priporočala katoliški oziroma klerikalni tisk. Po volji jima tudi ni bilo, ker iz nekaterih vasi hodijo verniki v mesto k maši. — »Kakšne časopise berete, kaj ne ,rdeče*?!« glasi eno izmed vprašanj župnika. — »Vse, kar nam pride pod roke!« glasi odgovor. — »Pa vendar ne smete, jaz, če mi kaj .brezverskega’ pride pod roke, vržem proč!« pristavi kaplan. — Prav!... Časopis, ki goreče propagira resnico, res marsikoga spravi v »skušnjavo«, zlasti onega, ki trpi in čuti krivico. Toda za življenske interese delovnega ljudstva nam je zelo potreben, zato širimo od hiše do hiše »Delavsko Politiko«! Silvestrovanje priredi delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v dvorani restavracije Semen. Spored bo pester in zabaven, pri pogrnjenih mizah, nato bo pa družabni večer. — Delavci, pridite polnoštevilno, da si iskreno čestitamo drug drugemu v upanju na srečnejše novo leto! glasi, ki se jih tičejo, izobešajo tudi na tej deski, ker nimajo časa hoditi v mesto na občino jih gledat. Zlasti bi želeli izobešanje vseh vabil na občinske seje, da bodo občani lahko vedeli, kdaj so seje in se jih bodo po želji in potrebi mogli udeleževati. Apeliramo na mestno županstvo, da ta ne-dostatek odpravi. Pobrelje pri Mariboru I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica, priredi »Silvestrov večer« v gostilni Kren (Klemenšak) v Pobrežju. Vstopnine ni. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Nemški fašistiini „Drang nach Osten“ je usmerjen tudi preko jugoslovan skega ozemlja Hrastnik Naše izobraževalno delo. V vsaki številki našega lista »Delavske Politike« čita-mo tudi o kulturnem delu, ki ga vršijo zavedni delavci po raznih krajih. Zato ne bo odveč, ako zve naša javnost tudi o delu, ki ga vrše naši steklarski in kemični delavci, da ne bo kdo mislil, da spimo in držimo roke navzkriž. Naše izobraževalno delo nadaljujemo prav vztrajno, kljub vsem oviram, na katere večkrat naletimo. V naši »Vzajemnosti« II je bil v začetku aktiven le pevski odsek, ki je priredil doslej že dva koncerta in en kulturni dan skupno z »Vzajemnostjo« I in godbenim društvom, vse s prav zadovoljivim uspehom. Pevski odsek je sodeloval tudi pri proslavi 301etnice našega strokovnega gibanja v Hrastniku. Zadnje čase smo oživeli tudi dramski odsek, ki ga vodita ss. K. Savrič in A. Kraus. Našlo se je takoj več dobrih igralskih talentov in tudi primerne igre. Vprizorili so doslej igro »Zlatorog«, ki je bila naravnost rekordno obiskana. Vstopnice so bile že teden dni poprej razprodane. Nastopilo je 60 oseb z največjim uspehom. Diletanti so morali igro ponavljati, pa tudi sedaj je prišlo toliko ljudi, da so morali odhajati, ker niti stojišč ni bilo na razpolago. To je bilo naše delo — na kratko povedano — doslej. Imamo pa že načrte za bodoče delo. Igro »Zlatorog« bodo naši diletanti igrali v Trbovljah. Nato sledi uprizoritev španske drame »Predi-jaza«. Tudi v tej drami bo nastopilo 60 oseb. V načrtu imamo prosvetni večer, ker se zavedamo, da lahko vršimo kulturno delo le tedaj z uspehom, ako smo sami zadostno izobraženi. Zato smo sklenili, da organiziramo ciklus predavanj. Vse to delo, ki pa je krvavo potrebno, je mogoče vršiti samo s sodelovanjem vsega članstva. Prepričani smo, da bodo spričo tega tudi zunanji sodrugi priznali, da nismo zadnji med delavci na kulturnem polju. Zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da se tudi delavska mladina iz kemične tovarne zanima za svojo pravo in edino kulturno organizacijo. Družnost! — (Op. ur. Gornje poročilo je gotovo nadvse razveseljivo in prava bilanca kulturnega dela hrastniških sodrugov. To poročilo bo gotovo vzpodbudilo tudi so-druge v ostalih krajih, da bodo posnemali hrastniške sodruge.) Zalog Tuka]šnja »Vzajemnost« je zaprosila pri pristojni oblasti, da se ji dovoli vprizoriti, dne 8. decembra v »Sokolskem domu« na Ježici socialno dramo »Spoznanje«. Na to je dobila sledeči odlok: »Delavskemu kulturnemu društvu .Vzajemnost' v Zalogu. Vaši prošnji z dne 2. 12. 1936, da Vam dovolim, da smete dne 8. decembra 1936 ob 16. uri prirediti v Sokolskem domu na Ježici Kukoviče Ludvika dramo .Spoznanje' ne ugodim Iz ozltc i »•* *.**»». n\t 1* mU ter /u.* 1 11\ t t » at.. V, Sreski načelnik.« Cma Vzajemnost v Črni bo priredila v gostilniških prostorih ge. Josipime Knez-Kmiilec na 31. dec. 1936 Silvestrov večer s plesom. Pri prireditvi bo igral tamburški odsek črnske Vzajemnosti. Vabimo vse, da pridejo na našo delavsiko prireditev v čim večjem številu. Za dobro zabavo je preskrbljeno. Celje Silvestrovanje priredi »Vzajemnost« v Narodnem domu. Igra hrastniška godba. — Pridite, da pričakamo novo leto svoji med svojimi. Proti nezgodam in Kongres stavbinskih in lesnih delavcev (internacionala) v Londonu je povdaril, da je mednarodni urad dela posvečal mnogo pažnje nezgodni in zdravstveni skrbi v stavbinski in lesni industriji. Kongres pričakuje, da se bodo ta vprašanja rešila 1937 Najbolj praktično božično darilo je „NAUMAN“ šivalni siroj v najmodernejši izdelavi, ki ga dobite po zelo reduciranih cenah in zelo ugodnih olačilnih pogojih pri Franc Lepoš Maribor, Aleksandrova 39 Naša, t • «•» <• «• < i • ? <« j meščanska javnost, ki je bila tako ! zelo nenaklonjena demokratični Nemčiji, je z nastopom fašizma v tretjem carstvu menjala svoje občutke in postala, če ne odkrita, pa vsaj tiha oboževalka »nove« Nemi-čije. Še nikoli niso bili stiki med Nemčijo in nami tako ozki, tako — ■ • » ‘ prisrčni, kot sedaj. Naša narodna javnost se v svoji naivnosti u, t u.... o... *- > - - - •-» « v'- ■< ■ <■•'«* niti najmanj ne zaveda svoje nadvse klaverne, žalostne vloge, ki jo igra v tem usodnem, in za našo narodno bodočnost odločilnem trenutku. Dobro izvedena in še boljše plačana propaganda, ki jo usmerja nemški fašizem tudi na Balkan, je tako spretno omrežila to našo meščansko narodno javnost in ji zastrla vsak jasen pogled, da niti najmanj ne čuti, kako je postala čisto navadna lutka na šahovnici nemškega fašističnega »Drang nach Osten«. (Kdor prebira naše dnevnike, se ne more ubraniti vtisa, da hočejo na vsak način popularizirati fašistično Nemčijo in njeno politiko. Bombastični naslovi prepričujejo čitatelja, da se pravzaprav ves svet vrti okoli Nemčije in Italije. Izvor vseh teh poročil pa so fašistične časopisne agenture. Ni čuda, ako oholi nemški fašisti trdijo, da smo narodna skupina, ki se kulturno priznava k nem-štvu in želi samo še to, da utone v morju nemškega fašizma.) Kot ironija se čuje, da je ta naša meščanska nacionalna javnost še nedolgo tega prav resno razpravljala o tem, kakšna pridobitev za Jugoslavijo bi bila priključitev Avstrije Nemčiji in kako bi se na ta način za nas povoljno rešilo vprašanje koroških Slovencev ... Kakšno je pravo lice fašistične Nemčije in kakšne so njene prave namere tia slovanskem jugu, nam razkriva berlinska korespondenca »Ostraum«, iz katere nedvomno sledi, da cilj nemške fašistične ekspanzije nista samo Ukrajina in Ural, ampak tudi Balkan. O koroških »Slovencih« piše »Ostraum« tako-le: »Že pred vojno so Slovenci uveljavljali svoje posestne pravice na južnovzhodni del nekdanje kronovi-ne Koroške, med vojno pa so za to svojo zahtevo agitirali pri sovražnih silah in so potemi izrabili najtemnejšo usodno uro nemškega rajha, da bi prišli v posest od njih zaželjenega ozemlja ... njihove mtejne zahteve niso bile niti zgodovinske, niti s stališča narodnostne strukture Koroške upravičene. V južnovzhodnem delu te avstrijske zvezne dežele pač živijo ljudje, ki govore neko slovensko narečje. To so tkzv. koroški vindišarji. Z izjemo majhne nahujskane manjšine se ta pretežno iz kmetov in malih rokodelcev sesto- ogro2anJu zdravla na konferenci mednarodnega urada dela. Mednarodni urad dela je naročil tudi vladam, da obrtni nadzorniki posvetijo posebno pozornost nezgodam v teh strokah. Vsekakor je potrebno, da se sprejme konvencija glede varnosti pri stavbnih ogrodjih in dvigalnih napravah. Mednarodni urad dela naj izdela načrt o tem varstvu. Kongres priporoča tudi nujno, da se izda druga dopolnitev ženevske konvencije o strupenih vplivih, ki utemeljujejo nezgodno odškodnino ob poklicnih boleznih, kakor pluč-na obolenja po asbestnem prahu, kožna obolenja od cementa, mineralnih olj, terpentina, firneža in lakov, alkalij, strupenega lesa in kroma. Konferenca urada dela naj tak načrt čim prej obravnava in sklene. OBJAVA. Vsakogar, ki bi razširjal neosnovane vesti o meni, 'bom sodnijsko zsaledoval, Pušar Gabriel, Javornik: 205. ječi del prebivalstva prišteva k nemštvu in h koroški domovini. Koroški vindišarji predstavljajo mešani tip prebivalstva, ki je v pogledu izvora, kulture in gospodarstva bližji nemškemu Korošcu kot Slovencem na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem'. Slovenske zahteve je bilo odkloniti tudi iz razloga ... ker je gospodarski in kulturni razvoj dežele delo nemških ljudi. Vsi ti dokazi pa niso mogli prepričati nekaterih šovinistično razpoloženih krogov ...« Nato slika boje na Koroškem in pravi: »Deželni poveljnik Hiilgerth je med tem organiziral vse razpoložljive obrambne sile, kolikor je bilo to v marksistično zastrupljeni deželi sploh mogoče ...« S plebiscitom zaključuje: »Koroška je ostala zvesta in nerazdeljena.« Nadalje se peča korespondenca »Ostraum« s knjigo dr. Th. Veiterja o koroških Slovencih, ki ji ni po-vseči. Pri tem! spominja na med Avstrijo in Nemčijo dne 11. julija 1936 podpisano normalizacijsko pogodbo, ki v t. 5 določa: »Avstrijska zvezna vlada bo svojo politiko na splošnem vodila na oni osnovni liniji, ki odgovarja dejstvu, da se Avstrija priznava kot nemška država.« »Veiterjeva knjiga,« pravi »Ostraum«, »pa daje povod, da se vprašamo, ali se ni tu zapustilo te osnovne linije v prid Slovencem.« (Konec prihodnjič.) Kal se diktature Tudi na Ogrskem so jo siti Ogrski krščanski poslanec Ernszt pravi o diktaturah naslednje: »Diktature so vse stranke pobile; iz javnega življenja so napravile pokopališče, omejile tiskovno svobodo ter zakrivile neinformiranost javnosti o inozemskih dogodkih. Diktature so, kakor bi jih preganjala slaba vest; ne morejo mirovati, drve kar naprej. Iščejo nadčloveka in smatrajo druge ljudi za čredo.« Naročniki, ki stavijo vprašanja na delavskega pravnega svetovalca, so nekateri nestrpni, ako ne najdejo odgovora takoj v naslednji številki. Radi pomanjkanja prostora ne moremo vseh odgovorov sproti uvrstiti. Odgvori, ki so nujni (zlasti, kadar gre za kakšne roke v tožbah itd., ki jih vprašalec ne sme zamuditi) imajo prednost, sicer pa se kolikor mogoče držimo vrstnega reda. — Iz pritožb smo tudi do-znali, da nekateri naši naročniki pošiljajo vprašanja za svoje znance in prijatelje, ki pa niso naročniki »Delavske Politike«. Kakor znano, dajemo pojasnila samo našim naročnikom. Kdor s svojim imenom krije nenaročnika, podpira malomarnost med ti- 1 stimi delavci, ki sta jim delavski tisk in organizacija deseta briga in poznajo samo lastno korist. Le v ozira vrednih slučajih, kadar gre za brezposelne itd., je izjema dopustna, toda tudi v takem primeru naj naročnik posreduje za nenaročnika, ako ima zagotovilo, da bo dotičnik. ko bo dobil delo ali pa prišel s pomočjo pravnega svetovalca do svojih pravic, postal naročnik »Delavske Politike«. Kot naročnik, ki sopomagaš vzdrževati »Delavsko Politiko«, ne moreš in ne smeš trpeti, da bi se kdo okoriščal na Tvoj in na račun ostalih naročnikov s tem, da bi poznal list samo, kadar ga rabi! Ako bi se to udomačilo, potem se nam ne bi nikdar posrečilo lista razširiti in povečati. Uredništvo. Lastnina na zračni koči (Leše) ■ Vprašanje: Mati moje žene je imela zračno kočo, ki jo je ob smrti prepustila hčeri. Njen drugi sin pa je napravil pri nekem trgovcu večji dolg in je trgovec to kočo zarubil, dasiravno ni bila last nje- Fionc Konnsnnov nad.Korl Rasi Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Naj-večia izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi.no z. Literatura Naše gledališke odre in njihove voditelje opozarjamo na novo dramatizacijo Jurčičevih »Rokovnjačev«, ki so izšli v priredbi Ferda Delaka pri založbi »Naš oder« v Ljubljani, Gajeva ul. 8. — Odri, ki si • nabavijo 15 izvodov »Rokovnjačev« za ceno Din 250.—, so oproščeni vseh avtorskih dajatev za uprizoritev tega dela. — V" novi Delakovi dramatizaciji so Jurčičevi Rokovnjači« popolnoma novo, sodobnemu odru odgovarjajoče močno dramatično’ delo, ki bo pri občinstvu gotovo našlo popolno razumevanje in močan odmev. Posamezni izvod stane Din 20.—. Janko Kač »Moloh«, socialno zgodovinski roman (198 strani. Založba »Zemlja« v Ljubljani). Ta roman je že četrta knjiga tega pripovednika. Prvi dve »Med padarji in zdravniki« — zbirka satir, ki je dvignila mnogo upravičenega prahu — in roman »Grunt«, najvernejša podoba našega kmetskega naroda, ki je še danes najbolj čitani slovenski roman, sta že dolgo razprodani. Zbirke črtic »Pisane zgodbe« pa je še samo nekaj izvodov. Valentin Katajev »Dnevnik jedne pijan-dure« (i priče Zoščenka, Lagipa, Ardova, Buhova, Landaua). »Knjiga za svakog«. I. Savremena ruska književnost. Humoristi. (Polosmerka. Št. 1. 64 strani. Beograd, Cena Din 2. Založba »Knjiga za svakog«, Beograd, Rimska ul. 8. »Ujedinjeni Sindikati«. Sindikalni arhiv. Organ slobodnih radničkih sindikata u sa-stavu URSSJ. (Osmerka. 209—240 stranu Zvezak 10—11, oktober—november. URSSJ, Beograd, Nemanjina ul. br. 28.) »Snaga«, radnički list za kulturu i šport. (Cetrtinka. Mesečnik. 16 strani. Št 11. November 1936. Leto IX. Cena Din 2, polletno Din 12. Založba »Snaga«, Sarajevo, poslanski pretinac br. 181.) »Agronomski glasnik«, Službeno glasilo jugoslovanskih agronoma v Beogradu. (Osmerka. Mesečnik. Št. 12. December. Leto VII. SVARILO. Vse one, ki so razširjali o smrti mojega moža Franca Klampferja lažnjive in žaljive vesti, svarim, da prenehajo z razširjanjem takih neresničnih obdolžitev, ker 'bom sicer .postopala brezobzirno iproti vsakomur po zakonu. Glasom izvida sodne komisije je ugotovljeno, d!a je moj mož umrl na želodčnem raku. Marjeta Klampier, Pobrežje pri Mariboru. Volnene Molenke, moške In ženske nogavice iz lastne pletarne nudi EKSPORTNA HIŠA „LUNA“ Maribor, Glavni trg štev. 24. govega dolžnika. Ali lahko hči na kak način po rubežu uveljavlja svojo lastninsko pravico? Odgovor : Hči mora vložiti izlo- čitveno tožbo zoper trgovca, v kateri mota-ponuditi vse dokaze za to, da je ona lastnica. Še prej mora zahtevajočega upnika s priporočenim pismom pozvati, da ustavi izvršbo in mora v tem pismu navesti vse priče in druge dokaze, ki jih ima za svojo lastnino. Služnost poti (Leše) Vprašanje: Več oseb pri nas ima hiše, ki so stale prej na zemljišču, katero je bilo last tretje osebe. Sedaj so lastniki his postali tudi lastniki zemljišča, na katerem hiše stoje. Do hiš vodi pot, ki so jo lastniki hiš vporabljali že 50 let, vendar kupec parcel, preko katerih gre pot, prepoveduje prejšnjim upravičencem nadaljno vporabo-poti. Ali je k temu upravičen. Odgovor: Služnost poti se pridobi lahko tudi z zastaranjem. Ce so upravičenci vporabljali pot že nad 30 let, jim novi lastnik ne sme prepovedati vpotabe. To velja tudi za primer, da je pridobil novi lastnik zemljišče na javni dražbi, če je P°t vidna v naravi. Pravica do mezde v bolezni (Zagorje) Vprašanje: Bil sem zaposlen Prr sekanju lesa v rudniškem gozdu in seni se pri tem delu ponesrečil. Ali imam za cas bolovanja poleg hranarine tudi pravico do mezde? Odgovor: Po §u 219 obrtnega zakona lahko zahtevate za primer vsake bolezni mezdo, vendar kvečjemu za en teden, tudi če traja bolezen dalje časa. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidn* izdelava. Bogata izbira modnega blaga. POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah vam izgotovi Aršlc Leopold, modni sal°n »Llega-Facone«, Maribor, Koseskega u,,ca 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na dom.) Zahtevajte vedno in nvsol kruh In pedvo Iz Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiska: L: ■ Telefon . it. 2324 Maribor, Frankopanova ulica 1. Delavski pravni svetovalec MALI OGLASI Maši eitatel ti Kupu- te|o natcenelše pri nn»ili i n m»r«*Pi * ii I