±j konoplan induplati glasilo delovne organizacije LETO XXVIII. induplati jarše ŠT. 9, SEPTEMBER 1979 17. september - Mlajši, ki s samoupravljanjem rastejo, se mnogokrat niti ne zavedajo več pomemb- Dan i jf nosti tega dne. Pa vendar je bil to velik mejnik v življenju naših delavcev. Na ta dan 1. *W**Wfm H OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE — Naš praznik 1950 so namreč tudi delavci Induplati vzeli upravljanje v svoje roke in od takrat naprej v razvoju samoupravljanja vedno znova iščemo nove poti in oblike za boljše in uspešnejše delo. Začelo se je s prvimi delavskimi sveti in upravnimi odbori. Samoupravljanje postaja nato vedno bolj razvit sistem naše socialistične družbe, še posebej z uveljavitvijo delegatskega sistema upravljanja na gospodarskem, družbenem in političnem področju. In tu je tudi zakon o združenem delu, ki nam nalaga nove dolžnosti in daje nove pravice. Zavedati se namreč moramo, da je samoupravljanje pravzaprav dolžnost in pravica vseh nas. Vsi mi smo namreč na osnovi delegatskih odnosov, na podlagi dela in rezultatov dela, s katerimi razpolagamo, neposredno odgovorni tudi za celoten družbeni razvoj. Naša delovna organizacija dosega pod delavsko samoupravo vedno nove uspehe, ki pa nas seveda ne smejo uspavati. Prav gotovo se vsi zavedamo dejstva, da nobena stvar nikoli ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Zato naj bo še naprej naša naloga dvig produktivnosti, boljša organiziranost proizvodnje in drugih področij dela in hitrejše uresničevanje zakona o združenem delu. Le tako bomo lahko uspešno gradili in ustvarjali našo socialistično in samoupravno prihodnost. iz dela samoupravnih organov Delavski sveti so sklenili V začetku avgusta oz. konec meseca julija so zasedali delavski sveti delovne skupnosti skupnih služb, TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcije. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: Na seji DS DSSS: 1) Potrdi se predlog sprememb v notranji organizaciji in sistematizaciji del in nalog, in sicer: — v razvojnem sektorju se sistematizirajo dela in naloge »izdelava vzorcev in modelov« z vrednostjo sestavljenosti del 685 točk in stimulacijo R-D, dela opravljata dva delavca; — v ekonomsko analitskem sektorju se namesto obstoječih treh delavcev na nalogah »organizator — programer« z vrednostjo sestavljenosti del 1160 točk in stimulacijo R-D, sistematizirajo štirje delavci; — v finančno računovodskem sektorju se dela in naloge »vodja oddelka obračuna OD« prevrednotijo od dosedanje vrednosti sestavljenosti del in nalog 830 točk na novo vrednost 930 točk. 2) Pri službi družbenega knjigovodstva se odpre posebni račun za DO za izplačevanje osebnih dohodkov (enak sklep sta sprejela tudi DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija). Na seji DS TOZD Proizvodnja: — vrednost točke v III. tromesečju 1979 se obračuna v višini 0,0060 din/h (enak sklep sprejel tudi DS TOZD Konfekcija); — pri zvezni direkciji za rezerve se združuje ostanek dohodka TOZD Proizvodnja iz naslova izvoza v višini cca 20.000,00 din (enak sklep sprejel tudi DS TOZD Konfekcija za svojo TOZD); — s 1. 8. 1979 se poveča regres za toplo prehrano med delom od dosedanjih 17 din na 19 din (enak sklep sprejel tudi DS TOZD Konfekcija). Na seji DS TOZD Konfekcija: — stimulacija ugotovljena po merilih poprečnega doseganja količine in kakovosti po pravilniku o ugotavljanju kakovosti, količine in gospodarnosti dela lahko znaša naj več 20 % obračunske osnove; — za izdelavo načrtov za adaptacijo stare osnovne šole v Mokronogu se nameni 300.000,00 din; — potrdi se povečana stopnja amortizacije osnovnih sredstev; — osnovna sredstva, ki se vodijo kot sredstva izven uporabe, dejansko pa so v uporabi, naj se ponovno aktivirajo in vodijo kot osnovna sredstva v uporabi; — sprejme se pogodba o uporabi kombija last Bulič Mihe za potrebe TOZD Konfekcija. Na predlog sindikalne organizacije so člani DS TOZD Konfekcija imenovali v organe DS sledeče člane: Skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo INDUPLATI Jarše ter določili statutov TOZD so organizirani odbori oz. sedaj komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v naši DO sledeče: — na ravni delovne organizacije za opravljanje skupnih zadev skupen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; — na ravni TOZD Proizvodnje oz. TOZD Konfekcije za opravljanje zadev z njihovega področja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD Proizvodnja oz. TOZD Konfekcija; — v DSSS, TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija pa zadeve ljudske obrambe in družbene samozaščite delavci uresničujejo preko skupnega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije. Naloge odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD so na področju ljudske obrambe zlasti: — sprejemanje in dopolnjevanje obrambnega načrta TOZD; — skrb za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite; — usklajevanje obrambnih priprav TOZD in njene civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami v delovni organizaciji ter občini in krajevni skupnosti; — predlaganje obrambnih elementov razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe delavskemu svetu TOZD; — organiziranje lin pripravljanje vseh možnih oblik in načinov izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede ina predvidene vojne razmere; — predlaganje pristojnim organom razpored delavcev; I. V 10 DS TOZD Konfekcija je bila namesto Prenar Jožeta imenovana tov. Vida Marinšek. II. V komisijo za delovna razmerja je bil namesto tov. Petaci Franca imenovan tov. Mičetič Brane. Ivana — organiziranje obrambne vzgoje delavcev in njihovo seznanjanje z dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere; — skrb za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite; — določanje v soglasju s pristojnimi občinskimi organi delavcev, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo. Naloge odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD so na področju družbene samozaščite zlasti: — spremljanje varnostnih razmer in stanje v TOZD; — spremljanje in dopolnjevanje varnostnega načrta in skrb za njegovo izvajanje; — sodelovanje z istovrstnim odborom krajevne skupnosti; — usklajevanje izvajanja družbene samozaščite in spremljanje dela enot narodne zaščite — skrb za usposabljanje in vzgojo delavcev; — poročanje delavskemu svetu TOZD o svojem delu tin splošnem stanju družbene samozaščite; — predlaganje pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite; —■ opravljanje drugih nalog v skladu s posebnim splošnim aktom. V skladu s splošnimi prizadevanji za nadaljnjo krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščite in sprejetim sklepom RK SZDL, da v letu 1979 organizira in izvede na območju celotne republike splošno družbeno akcijo preverjanja obrambno-varnostne pripravljenosti in usposabljanja vseh delovnih ljudi ter v skladu s sklepi koordinacijskega odbora za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL Domžale so izdelani tudi programi aktivnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Programi imajo politično mobilizacijski pomen in naj bi Organiziranost in aktivnost ljudske obrambe in družbene samozaščite v DO in TOZD S seje IO KOOS prispevali k boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženih uspehov in slabosti ter na tej osnovi tudi k dograjevanju obrambnih in samozaščitnih aktivnosti s tem, da je naj večja pozornost usmerjena k cilju, da bi vsi zaposleni postali v čim večji meri dejanski nosilci odločanja o vprašanjih ljudske obrambe in družbene samozaščite. Iz programov je razvidno, da je za 29.9.1979 predvidena akcija preverjanja obrambno-varnostne pripravljenosti v naši delovni organizaciji. Glede na to, da gre za splošno družbeno akcijo, ki se bo izvajala na območju celotne republike s posebnim mobilizacijskim poudarkom na vojnih razmerah, bo sobota, 29. 9. 1979 izredna delovna sobota za našo DO, proizvodnja oz. vse aktivnosti pa se bodo izvajale po smernicah oz. odredbah odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD oz. odbora za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL Domžale. Pričakujemo, da bomo 29. 9. 1979 dokazali, da smo pripravljeni in sposobni izvršiti vse naloge in zahteve s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter da nas dejansko ne more nihče pre- Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Induplati je pretekli mesec obravnaval zadeve z zvezi s stanovanjskimi krediti. 30. 8. 1979 smo se zbrali na seji IO KOOS in obravnavali naslednje točke: — Obravnava pritožb na sklep za vračilo stanovanjskih kreditov. Na sklep za vračilo stanovanjskih kreditov se je pritožilo šest bivših članov naše DO, od katerih so nekateri izrazili željo, da bi svoj kredit prenesli na svoje zakonce, kateri so člani DO. Ker kreditna pogodba to ne predvideva, je bilo mnenje IO KOOS, da se njihovim pritožbam ne ugodi. Tov. Osolnik Marija, Podboj Da-liborka in Dornik Alojz so izrazili željo, da se jim kredit odteguje z zvišano obrestno mero. Stanovanjska komisija in Strokovne službe so sprejeli sklep, da se krediti vrnejo v 3 mesecih, v nasprotnem primeru sledi tožba, člani IO KOOS so se s sklepom komisije strinjali in so ga v celoti podprli. — Obravnava prošenj oz. pritožb v zvezi z dodelitvijo stanovanjskih kreditov. Vse prošnje in pritožbe je že predhodno obravnavala stanovanjska komisija in sprejela sklep, da se tov. Vidi Koželj in Katarini Juras ugodi in dodeli dodatni kredit v višini 30.000 din. Ugodi se tudi prošnji zakoncev Kotnik in Vere Kavčič im se vsakemu prosilcu dodeli kredit v višini 10.000 din. Prošnji tov. Masle se zaenkrat ne ugodi, ker ni imela urejene dokumentacije. Člani IO KOOS so se strinjali s sklepom komisije in ga podprli. — V točki razno je tov. Paš navzoče obvestil o izletu upokojencev v Umag. Tov. Paš je podal predlog, naj se za tovarniški praznik organizirajo športna tekmovanja. Tekmovanja naj organizira komisija za šport in rekreacijo. Za druge prireditve ni razpoložljivih sredstev skupne porabe. Tov. Paš nas je tudi obvestil o poteku priprav na akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Seja je bila številčno dobro obiskana in je potekala v delovnem vzdušju. Petaci Lidija, tajnik IO KOOS Novo iz razvojnega oddelka Kontejner z ogrodjem Kontejnerji iz poliesterske tkanine, plastiSioirane s poliviniilklori-dom imajo veliko uporabnost v sodobnem načinu transporta im manipulacije s sipkim tovorom, predvsem v kemični industriji, poljedelstvu, industriji detergentov, gradbeništvu itd. Kontejnerji pomenijo racionalizacijo v tehnologiji, transportu, skladiščenju pa s tem tudi prihranek. V svetu je že več različnih izvedb oz. več tipov kontejnerjev. Enega od teh že nekaj let izdelujemo tudi v naši delovni organizaciji. Avgusta meseca letos pa smo izdelali prototip novega kontejnerja, ki ima sledeče karakteristike: — telo kontejnerja je vpeto v jeklen nosilni okvir zato, da bi lahko z njim rokoval, s pomočjo viličarja, en sam delavce, — platneni del je obešen na nosilni okvir tako, da se sile pri obremenitvi razporedijo po celem obodu, celotno težo nosi vsa tkanina, — pri zlaganju za povratni transport je naloga nosilnih ogrodij, da omogočijo ekonomično vračanje »embalaže«, da ne zahtevajo prekomernega prostora, mogoče jih je naložiti po 10 kosov enega na drugega, kar je primerno za prevzem pri vračanju »embalaže«, — premeščamo ga na dva načina: da stoji na primerni paleti ali obešen na viličarja, — pri praznjenju dno posode prehaja v obliko stožca, ki omogoča hitrejše praznjenje in manjše obremenitve dna, — volumen prototipa je 1 kubič. meter, teža pa 24 kilogramov. Funkcionalnnost tega kontejnerja smo preizkusili tako, da smo ga napolnili z vodo in premeščali z viličarjem. Pri poskusu smo ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki jih bomo odpravili, da bo kontejner še bolje služil svojemu namenu. Pavle Stoimenovski, dipl. ing. Odprli nov vrtec V počastitev občinskega praznika občine Domžale smo 26. julija 1979 v Domžalah na Kidričevi odprli nov v.rtec za 256 otrok, ki bo skupaj povezan z že obstoječim za 120 otrok, prevzel skupno v dnevno varstvo 376 otrok. V občini Domžale smo konec leta 1978 praznovali že 30-letnico organiziranega otroškega varstva. Od skromnega začetka, ko je bilo varstvo organizirano v podružbljeni zasebni zgradbi in sta se z varovanjem ukvarjali le dve tovarišici, so kasneje zrastli novi vrtci v Domžalah, na Viru, na Količevem, v Radomljah, Preserjah, Mengšu, Jaršah, Moravčah (v osnovni šoli) in Ihanu. Do danes vključenim 832 otrokom se bo pridružilo še 256 otrok, tako, da bomo imeli sedaj v varstvu vključenih že 1088 predšolskih otrok. Pri tako veliki stanovanjski gradnji kot je v občini Domžale in tako visokem procentu zaposlenih žena, pa se skupnost otroškega varstva zaveda, da naše možnosti varstva še vedno daleč capljajo za potrebami — saj je v naši občini cca 5000 predšolskih otrok. Zaradi premajhnih kapacitet razvijamo tudi druge oblike varstva: družinsko varstvo, cicibanova šola, ura pravljic in priprava na malo šolo, ki naj bi imela 80 ur in bi zajela vse 5—6-letne otroke, ki niso v organiziranem varstvu. S temi oblikami nevključenim otrokom vsaj delno dajemo nekaj redinega programa, ki ga imajo otroci v vrtcih ves čas. Še nekaj iz plana skupnosti otroškega varstva za v naprej: v letošnjem letu bomo pričeli z izgradnjo vrtcev v Trzinu in Moravčah. Velika skrb za skupnost je še Mengeš, saj se zavedamo, da z obstoječim vrtcem, ki ima komaj nekaj preko 100 otrok, še zdaleč ne pokrivamo približnih potreb, zato skupnost otroškega varstva v svojih programih še kako išče možnosti, da bi se tudi v Mengšu čim-prej pričela izgradnja otroškega vrtca, za katerega računamo, da bi bil ponovitveni objekt sedaj odprtemu vrtcu v Domžalah. M. Jerman Občina Domžale v letošnjem letu res lahko ponosno gleda na svoje rezultate dela: nov obrat v LEKU, SILOS na Viru, nova hala v HIDROMETA-LU za težke konstrukcije in čistilne naprave, nova hala v Papirnici Količevo, kartonski stroj, začetek gradnje osnovne šole Vencelj Perko. Na Količevem je stekel kartonski stroj Najbolj slovesen dogodek v dneh občinskega praznika občine Domžale je bil prav gotovo otvoritev in zagon novega kartonskega stroja v sosednjem delovnem kolektivu — v Papirnici Količevo (27. julija 1979). Po več letih priprav in izgradnje je stekel pravi gigant med podobnimi stroji za proizvodnjo embalažnih kartonov v Svetu. Ko bo začel obratovati s polno zmogljivostjo, bo stroj proizvedel 200 ton kartona na dan, oziroma 70,000 -toa letno, proizvajal pa bo premazne kartone za grafično, prehrambeno, farmacevtsko in za druge veje industrije in gospodarstva. Glavna surovina, to je 85 % za proizvodnjo kartonov na KS III, kot ponosno imenujejo papirničarji svoj novi stroj, so papirni odpadki, ostalo pa je celuloza in druge surovine. Pri novem kartonskem stroju bo zaposlenih okrog 150 delavcev, ki bodo delali v štirih izmenah, kar pomeni, da bo stroj obratoval neprekinjeno in se bo na leto ustavil le v času rednega remonta in samo ob večjih praznikih, kot je Novo leto in 1. maj. Vrednost letne proizvodnje bo 700.000.000,— din. Za pogon tako velikega stroja je bilo nujno zgraditi tudi novo kalorično centralo, ki bo proizvajala energijo za pogon cele tovarne. Za gorivo bodo uporabili predvsem zemeljski plin, tako da bo onesnaženje okolja minimalno. Vrednost te največje gospodarske investicije v naši občini znaša v končni fazi 1.150,000.000 dinarjev. V tem znesku so s 60 odstotki zastopani inozemski krediti in sredstva sovlagateljev, medtem ko je domačih sredstev 40 odstotkov. Novi kartonski stroj na Količevem je brez dvoma velika pridobitev, ne samo za našo občino in Slovenijo, pač pa za jugoslovansko gospodarstvo sploh, zlasti če upoštevamo, da v bodoče ne bo več treba uvažati premazne kartone Papirnica Količevo bo znaten del proizvodnje le-teh celo izvozila. J. Kosmač Gasilci se resno pripravljajo »Nič nas ne sme presenetiti« je akcija, kii jii v letošnjem letu posvečamo posebno pozornost. Z vso resnostjo smo se tej akciji pridružili tudi gasilci iz naše DO in skušamo čim tesneje sodelovati z vsemi ostalimi organizacijami, ki so vključene v to pomembno akcijo. Omenim naj, da se je vodstvo IGD Induplati ob letnem občnem zboru bistveno spremenilo, kar pa vsekakor ne sme vplivati ina uspešnost aktivnega delovanja društva. Imeli smo precej težav pri formiranju novega upravnega odbora. Ko smo ga le formirali, nas je zapustila članica ženske desetine, tov. Bernarda Šoštarič, ki je opravljala blagajiničarska dela društva. Njeno funkcijo je z vso resnostjo prevzel tov. Jernej Ručigaj, ob odhodu tajnika IGD tov. Franca Zupana, pa je spet nastala vrzel. Na zadnji seji upravnega odbora smo jo zapolnili. Sklenili smo, da to delo začasno prevzame podpoveljnik IGD tov. Anton Hribar. Tov. Hribar se je s tem strinjal ob pogoju, da se čimprej poišče nekoga, kii bo prevzel mesto predsednika upravnega odbora društva. Pri tem apeliram na vse člane naše DO, ki imajo veselje do gasilstva, da se nam v čim večjem številu pridružijo in nam s tem pomagajo formirati gasilske desetine, ki so v tekstilni industriji prepotrebne za čim uspešnejše preprečevanje morebitnih požarov. Na eni od sej upravnega odbora je direktor DO Induplati, tov. Srečo Bergant, odločno poudaril, da smo gasilci nadvse potrebni v DO, in obenem podal nekaj smernic in predlogov, kako naj bi pospešili to humanitarno dejavnost v podjetju. Dejal je, da morajo biti vsi mojstri v DO obvezno vključeni v gasilsko operativo. V zvezi s tem je predlagal, da bi za mojstre organizirali ustrezen strokovni tečaj, kjer bi pridobili osnovno znanje o gašenju (rokovanje z gasilnimi aparati, načini gašenja itd.). Dalje je predlagal, da vsak vodja TOZD sproži akcijo in omogoči, da se sleherni član DO nauči rokovati z gasilnimi aparati. Ta akcija je sicer do neke mere že izvedena, v bližnji prihodnosti pa bomo z njo nadaljevali in poskušali doseči zadani cilj. Resolucija VIII. kongresa Gasilske zveze Slovenije jasno nakazuje naloge, ki naj bi jih gasilske organizacije pospešeno opravile pri vključevanju žensk v gasilske organizacije. Gasilska organizacija prevzema v teh letih po Vili. kongresu še posebno pomembne naloge na področju civilne zaščite in družbene samozaščite. Tu pa sta v veliki meri nepogrešljivi pomoč in sodelovanje žensk. Zato je naša skupna naloga, da temu posvetimo še posebno pozornost in skušamo vključiti v našo dejavnost čim več žensk, kar nam narekuje tudi sama struktura zaposlenih v naši DO. V nadaljevanju bi se rad dotaknil dosedanjega dela in vključevanja našega društva v letošnjem obdobju. Naše društvo se je v minulem obdobju udeležilo več tekmovanj in sektorskih vaj na domžalskem področju. Omenim naj sodelovanje dveh desetin, ki sta se udeležili tekmovanja v okviru civilne zaščite, katero se je odvijalo na našem nogometnem igrišču. Obe desetini so sestavljali predvsem starejši člani — veterani, toda kljub starosti so se vsi izredno potrudili in dosegli lep uspeh. Vsa pohvala in pa velik delež za ta dosežek gre vsekakor tov. Blejcu, ki jih je vestno pripravljal za nastop. Udeležili smo se tudi občinskega gasilskega tekmovanja v Topolah, kjer smo dosegli zadovoljiv uspeh glede na to, da smo imeli le nekaj vaj. Dalje smo se udeležili republiškega tekmovanja IGD tekstilne industrije v Metliki, kjer smo od 26 industrijskih gasilskih društev, kljub pristranskemu sojenju zasedli 10. mesto. Upam, da v prihodnje, z nekaj več vajami, lahko računamo na večje uspehe, kar bo dobrodošlo tudi v naši interni preventivi. Udeležili smo se še dveh sektorskih vaj v okoliških društvih ,in sicer na Rovah in Homcu ob praznovanju 50. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva in otvoritvi novega gasilskega doma. Povsod smo se izkazali kot solidna desetina. Pred nami pa je še veliko dela. Letos praznuje naše IGD 40. obletnico obstoja, kar moramo dostojno proslaviti. Med vrsticami naj omenim, da smo za to priložnost dali izdelati slavnostne značke našega društva. Teh značk je še dovolj. Kdor je še nima, jo lahko dobi! Značke niso drage, društvu pa bo denar od prodanih značk veliko pomenil. V okviru praznika 40. obletnice društva in tovarniškega praznika ob dnevu samoupravljanja nameravamo izvesti sektorsko vajo z gašenjem enega od naših objektov. Po vsej verjetnosti bo to čistilna naprava ob robu nogometnega igrišča. Na to vajo bomo povabili okoliške IGD in PGD, tako da bo vaja dobila epilog večjega in organiziranega gašenja objekta, ki je ogrožen. V septembru bomo še izvedli interno vajo v sodelovanju s civilno zaščito. Na pomoč! Janez Hafner, predsednik IGD ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJE ANŽLOVAR se sodelavkam in sodelavcem konfekcije iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Lojzka Malus Start tridelnega napada na enem izmed tekmovanj (arhivski posnetek) novice iz obratov PREDILNICA Proizvodnja prilagojena potrebam tkalnice V mesecu avgustu smo med drugim predelali tudi 5000 -kg leacrila v N-m 40, ki ga že daljše obdobje ni -biilo v plainu. Čas za popravila, ki so nastala na mikalnikih, smo nadomestili z delom na proste sobote. Z navijanjem preje za barvanje smo uspeli zadostiti potrebam barvarne, kljub občasnemu pomanjkanju nikelink. Kvaliteto in odnos do materiala, ki je vedno dražji, bo potrebno še izboljšati; predvsem tisto, kar se ne da meriti in tudi kontrola ne more zabeležiti. Naj omenim nekaj napak, ki se stalno ponavljajo, vendar jih brez vestnega dela posameznikov pri vseh fazah dela ne bomo odpravili: manjkajoči trakovi, predolgo privezovanje, nepravilno vpeljavanje trakov, nepravilni vozli, predolgi konci pri vozlih, neposukani konci preje itd. Vlakna za predelavo je bilo dovolj na zalogi. Še vedno nam manjka delovne sile, zlasti moške za tr-iizmensko delo. A. Ručigaj, obratovodja TKALNICA Večje količine art. 2114 Značilnost meseca avgusta je, da je čas dopustov. Kljub temu, da smo imeli kolektivni dopust v juliju, so imeli nekateri delavci rezervacije za avgust in so letovali v tem mesecu. To je povzročilo pomanjkanje delovne sile v obratu, ker je istočasno bilo večje število delavcev, posebno mojstrov, v bolniškem staležu. V mesecu avgustu smo na dveh sistemih v ATR tkalnici uvedli tretjo izmeno, zaradi naročila večje količine artikla 2114. Predvidoma naj bi ta artikel delali do novega leta. še vedno je vprašanje delovne sile, manjka nam več tkalk, transportnih delavcev, mojstrov. Posledica tega je, da morajo mojstri v ATR tkalnici delati po 12 ur, da pokrijejo nočno izmeno, enako pa delajo po 12 ur tudi mojstri na večbarvnih avtomatih. J. Kotnik, obratovodja Obrat sukalnice v stavbi predilnice so že prepleskali Vztrajnost je vodila v uspeh (nad-mojster Franc Bleje) OPLEMENITILNICA Manjka nam barvil Konec julija smo končno prejeli štiri pregledovalne mize za Masiranje tkanin Med tem časom so jih že pritrdili k tlom, do strojev so napeljali tudi električni kabel, toda uporabljati jih še vedno ne moremo, ker manjkajo električni priključki in leseni podstavki, na katerih bodo stale klaserke pri delu. Prav tako ni na voljo še materiala, iz katerega bomo izdelali vodilne valje, preko katerih bomo blago iz vozičkov vodili na pregledovalne mize. Ves mesec avgust smo imeli večje ali manjše težave s strojnim parkom, ne glede na to ali smo med remontom opravljali na njih kakršnakoli remontna dela. Na to smo pravzaprav že navajeni, -saj je tako vedno, ko po daljših ali krajših počitnicah ponovno odpremo paro, le ta na vseh koncih pušča. Po daljšem času je v avgustu spet primanjkovalo barvil, in sicer za barvanje poliestra za zavese na jet barvalnem stroju. Na pomoč nam je priskočila Gorenjska predilnica iz Škofje Loke, ki nam je posodila potrebno količino barvila, da smo z njim obarvali blago, ki je bilo izdelano za izvoz. Situacija se je med mesecem še poslabšala, ker smo trenutno brez barvila za barvanje blaga za nahrbtnike (rumena in oranžna barva). Tudi preje me moremo več obarvati v tistih kombinacijah, kjer je dodana rdeča »BL«, ker je ni na razpolago. Vse kaže, da je uvoz materiala zaskrbljujoč. Sredi meseca -nam je odpovedala še skoraj nova in komaj tega montirana črpalka v vodnjaku, od katere je odvisno delo barvarjev. Demontaža in ponovna montaža te črpalke je zelo nevarno in težko delo, saj ga je treba opraviti v 40 m globokem vodnjaku. Globina vodnjaka pa znaša celih 45 metrov. Po zaslugi in iznajdljivosti naših vrlih vzdrževalcev, je biilo delo opravljeno v nekaj dneh, za-kar so morali delati tudi ob prosti soboti. K. Kham, obratovodkinja Remont barvalnega stroja ESPA KONFEKCIJA Vedno več izdelkov težke konfekcije Po končanem letnem dopustu so naloge težke konfekcije postale večje, ker je naročil še enkrat več. Realizacija nalog bo terjala dodatne napore in kvalitetno delo. Seveda bo treba pomisliti tudi ma roke, ker smo v več primerih, prav zaradi dopusta, že sedaj v zaostanku. Vemo, da za vse nevšečnosti nismo krivi; ena takšnih je: — obrat težke konfekcije je obremenjen z nedokončano proizvodnjo za kupca (naročnika) »Elan« iz Begunj. Prevleke za blazine so gotove, vendar ni polnil, katere bi za blazine moral že pred časom dostaviti kooperant. Kljub stalnim opozorilom, da želimo naročilo iz-dobaviti, pa tega ne moremo, ker ni polnil, se cilju zaenkrat še nismo približali. Končno bi le želeli, da bi urgenca uspela; — osvojili smo tudi noiv izdelek »prezračevalne cevi« za irudnike. Kar za trikrat več naročil teh cevi iz PVC tkanine kaže, da je naš načrt dela pravilno usmerjen. Zelo ugoden sprejem teh izdelkov pri porabnikih nas je navedel, da srno za cevi pričeli izdelovati še nekatere dodatne elemente. Kaže, da bodo rudniki osvojili naše cevi, to pa je ugodno, ker vemo, kako je ob energetski krizi porastel pomen rudniške dejavnosti; — po načrtih razvojnega oddelka smo izdelali tudi specialni kontejner z ogrodjem, ki bo po testiranju pokazal upravičenost prehoda na novo obliko skladiščenja in transporta sipkega tovora. Tone Videnšek, Mojster Janez Hafner pri varilnem stroju VE 3 preizkuša in pripravlja material za izdelovanje prezračevalnih cevi za rudnilke Pogled v adjustimo z novimi mizami za pregledovanje in čiščenje blaga POENOSTAVITI DELO V TOZD Konfekcija smo bili na kolektivnem dopustu od 30. 7. do 10. 8. Takoj po dopustu smo začeli v vseh oddelkih lahke konfekcije šivati izdelke za posebne namene. Manjše količine turističnih šotorov izdelujejo še v oddelku v Mokronogu. Gre za šotore tipa Izletnik, ki so zanimivi vse leto V prihodnjem obdobju predvidevamo večjo količino izdelkov, pri čemer bomo skušali poenostaviti določene faze dela, da bi tako čimbolj izkoristili čas in pa specialne šivalne stroje, ki smo jih kupili prav za izdelovanje te vrste izdelkov. Ker je število teh strojev omejeno, delo pa opravljajo v treh med seboj oddaljenih oddelkih, je nujna močna povezava le-teh, posebno pa še dobra predpriprava izdelkov v Radomljah. Iz Radomelj, namreč izdelki »potujejo« v izdelavo v Mengeš oz. Mokronog, od tam pa se vrnejo v dokončno izgotovitev v Radomlje. Nekoliko bolj neodvisno delo ima edino oddelek v Pečah. S končano adaptacijo šole v Mokronogu bo delno razbremenjen oddelek v Radomljah, ki zaradi prekratkih krojilniih miz v ostalih oddelkih, sedaj kroji za vse. V radomeljskem oddelku bo poudarek na pripravljalno-izgotovltve-nih fazah izdelave, vzporedno pa bo potekala ostala načrtovana proizvodnja. G. Gardaševič, obratovodja 30 LET KULTURNIKOV Zelo delovni člani prosvetnega društva Miran Jarc iz Škocijana slavijo letos 30 let uspešnega dela. Ob tej priliki so izdali knjižico, v kateri na 115 straneh opisujejo zgodovino svojega dela. Vse je napisano v lepem jeziku. Presenetljiv je slog in pristop do bralca. Največja skrivnost vsakega dela je začetek: s tem stavkom začenja avtor knjižico, ki jo prodajajo po 50 dinarjev in ima naslov GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM in BRATOVA KRI. Zdi se nam prav, da vas vabimo k nakupu te knjige. Ne gre za veliko delo, ampak za veliko dejanje, ki so ga opravili člani društva Miran Jarc, in katerega boste opravili vi, ko boste z odkupom podprli društvo iz škocijana. Knjižico dobite pri tovarišu Vinku Kepicu, nadmojstru v naši tkalnici. O. Lipovšek Del kampa Stela maris ob bajerju Plaža doma Induplati v Umagu Zakaj dom zaprtega tipa V zvezi z objavo obeh slik Počitniškega doma v Umagu v Ko-noplanu s kratkim komentarjem (uporaba gesla, ki verjetno za resnega občana oziroma samouprav-ljalca pomeni kaj več kot izkrivljena informacija), katerega lahko smatramo kot ost naperjena proti zakonitemu poslovanju TOZD sem izzvan, da predčasno delno komentiram način dela in poslovanja po objavi Zakona o gostinski in turistični dejavnosti v SRH (predpis izdan v 1. 1978). Da bo do takšnega načina poslovanja prišlo, mi je bilo znano že ob pripravi plana za leto 1979 (plan je bil pripravljen prvotno v teh okvirih), vendar je bil spremenjen, ker bi pokazal negativno razliko v poslovanju, nekateri pa niso bili prepričani, da ta zakon velja tudi za nas. V to nas je prepričal občinski tržni inšpektor konec junija pri rednem pregledu našega doma. Zakon predpisuje (v prostem prevodu), da lahko nudimo gostinske usluge le članom DO oziroma gostom, ki prebivajo v domu • in članom DO, s katerimi sklenemo pogodbe o oddaji prostih kapacitet. S 1. julijem smo prilagodili poslovanje zahtevanim predpisom, obenem pa takoj sklenili pogodbe z DO Helios, Mlinostroj, Svilanit, Alprem. S temi pogodbami smo ob zmanjšanem številu delavcev, po mojem prepričanju še preobremenili naše delavce v domu, tako da je vsak komentar o lagodnem življenju odveč. Konkretno hi omenil, zakaj je bil uveden takšen delovni čas, kot ga prikazuje slika: Z zakonom inam je bilo onemogočeno točiti pijače gostom, ki ne prebivajo v domu. Uvesti celodnev- ni delovni čas navkljub tem omejitvam bi pomenilo izzvati sankcije (proti DO oziroma TOZD in v škodo »žepa« odgovorne osebe), če bi pa to že naredili, bi morali dodatno zaposliti še enega delavca v strežbo, zato sem smatral, da to ni potrebno, niti gospodarno. V tem letu se je kamp razširil do ograje doma, ta del kampa nima vode, elektrike in sanitarij, zato smo vsem gostom doma izročili ključe od vhodnih vrat z naročilom, da bo dom zaprt ves dan. S tem smo onemogočili uporabo naših sanitarij za javno uporabo (WC, tuš, umivanje, pranje posode itd.). Ne morem si predstavljati higiensko stanje, če bi ta del kampa uporabljal maše sanitarije. S celodnevnim dežuranjem v restavraciji tega tudi ne bi preprečili. Omenil bi še, da je kolektiv TOZD Restavracija z enaindvajsetimi delavci v juliju in dvajsetimi v avgustu moral zadovoljiti dela v restavraciji v Jaršah, v počit, domu v Umagu in na Planini oziroma opraviti vse delovne dolžnosti. Pri tem smo morali računati na bolniške izostanke ter da je lahko vsak delavec koristil le 7 delovnih dni od sredine junija do konca avgusta za dopust. S tem sem hotel pojasniti vzroke o načinu poslovanja in prepričati one, ki so in verjetno še bodo mislili, da je ta način dela samovolja delavcev TOZD, posebno pa avtorju slik v premislek, da so vsi podatki in informacije oddaljene samo nekaj korakov. M. Kramberger vodja TOZD Restavracija Nadaljevanje z 9. str. Če imajo lahko tuji turisti v bližini doma Induplati šotore in prikolice, bi na nek način, mislim, lahko tudi naše prikolice bile kje bliže domu, tako da bi lahko tudi »prikoličarji« uporabljali sanitarije doma. Drugih pripomb nimam glede prikolice. Bila je urejena in sploh hi se lahko odlično počutili, če ne bi morali prenašati smradu. Kopali smo se na plaži doma Induplati, saj je boljša od drugih, večkrat pa smo hrepeneli po kakšni mrzli pijači, in to na žalost prav v tistem času, ko je bil naš dom zaprt... OLGA CERAR šivilja v konfekciji: Letovala sem teden dni v počitniški hišici Slavica — št. 21 v Izoli. Ta hišica je najbližje plaži in je najbolj med borovci, v senci. Zato je v njej prijetno. Tu je mir in hlad. Prav zaradi tega veliko raje hodim sem kot pa v Umag. Hišica je dobro opremljena, saj ima hladilnik in štedilnik, posodo in vse najnujnejše za gospodinjstvo. To je nameščeno v predprostoru, kjer je tudi miza s štirimi stoli. V drugem prostoru pa je spalnica s štirimi pogradi. Za štiričlansko družino je čisto dovolj prostora. V bližini hišice (malo višje) je v senci miza s klopmi, kjer je prav prijetno sedeti. Edina nerodnost je ta, da sta stranišče in pitna voda precej daleč. Če bom imela drugo leto možnost, bom prišla za dlje časa. Tudi letos bi ostala 14 dni, če ne bi bilo tako zasedeno. Kasneje me je pa zjezilo, ko sem izvedela, da je bila hišica 14 dni prazna in to zato, ker n,i bilo dveh prijavljenih, ki sta se baje pri vpisu močno potegovala za letovanje v Izoli. urednica Nesreče pri delu v času od 11. 7. do 29. 8. 1979 so se v zvezi z delom pripetile 4 lažje poškodbe na poti v službo in na poti domov in 6 nesreč pri delu v obratih. Ponesrečenci so iz naslednjih organizacijskih enot: OE tkalnica: MILKA GORTA. Pri vklopitvi stroja (po popravilu) je čolniček •zletel in jo poškodoval v levo roko. Taka nesreča se lahko zgodi zaradi neupoštevanja .naslednjih operacij : a) pred pričetkom dela je potrebno pregledati, če so vse niti osnove v redu (čolniček lahko izleti zaradi prekinjene ali zavozlane osnove), v t>) prepričati se moramo, ali je čolniček cel oz. nepoškodovan in ah je pravilno nameščen rezervni votek, c) pregledati je potrebno tudi nicalnice, saj pretrgane povzročijo nadaljnje pretrge osnove in izlet čolnička. Očitno poškodovamka vsega tega na upoštevala. Upam, da se poškodba te vrste ne bo več ponovila! — MARIJA MERČON. Po končanem popravilu tkanine na stroju Je malerka potegnila ročico za vklop stroja. V tem je na drugi strani stroja tkalka Marija Mer-con potisnila čolniček v skrinjico. Ker njuna giba nista bila sinhrona, je tkalko stroj, ki je bil že v teku, poškodoval. Do nesreče je prišlo zaradi naslednje napake: pri vklopu stroja ne smeta sodelovati dve osebi, ker nimata enako sinhroniziranih gibov. . V tem slučaju je malartka pritisnila na stopalo, medtem pa tkalka ni mogla istočasno potisnili čolnička s strani in je tako segla v stroj, ko je bil že v teku. Pri tem ® je poškodovala dva prsta na desni roki. — MARTIN CERAR (mojster v tkalnici). Pri montaži valja na tkalski stroj je moral sneti zobnik z osi. Pri tem mu je zobnik prehitro zdrsel z osi in mu poškodoval dva prsta leve rake. Nesreča se je zgodila zaradi prehitrega dela in neupoštevanja velike teže zobnika. — JOŽE KRIŽNAR (transportni delavec v prejemami). Pri nalaganju blagovnih valjev z zavesami na voziček se je voziček prevagal, valj pa odbil nazaj in ga udaril v desno roko. Zavedajmo se, da tovor ne sme biti naložen čez profil vozička v širini, ampak enakomerno razporejen po celi transportni površini (voziček, paleta itd.). Transportni vozički morajo biti naloženi le do njihove dovoljene nosilnosti, ki mora biti vedno označena. OE vzdrževanje — ANTON VIDERGAR (mizar). S sodelavcem je dvigoval trideset kilogramski valj in pri tem začutil močno bolečino v hrbtu. Taka nesreča se pripeti zaradi nepravilne drže telesa pri dvigu težkega bremena. Težkega bremena nikoli ne dvigujmo iz predklona (tako da je hrbtenica v križu upognjena naprej in k tlom, noge pa zravnane), ampak vedno iz čepečega položaja in z zravnano hrbtenico (dvigovale! uteži!)! OE kovinske konstr. — JANEZ KOŽELJ. Pri transportu rezkalnega stroja so morali stroj z viličarjem premestiti s transportnega vozička iz dvorišča v obrat. Pri tem je viličar z vilicami zadel v pomožni valj, ki je ležal pred rezkalnim strojem na vozičku, in ga odrinil tako, da je valj padel na stran vozička, kjer je stal delavec Janez Koželj in mu poškodoval desno nogo. Transportna dela naj opravlja dobro poučena transportna ekipa! Ismeta Nikolič, Remont centrifug v barvarni Vzgled naj bo V organizacijski enoti TOZD Konfekcije v Mengšu smo slišali, da imajo same pridne delavke. Tako je povedala njihova mojstrica tov. Pungerčarjeva Kristina, ki jih pri delu še najbolje pozna. Pravi, da .tiste, ki delajo po normi, jo večinoma dosegajo pa tudi presegajo. Seveda včasih trpi kvaliteta, če gre za veliko količinsko preseganje norme. Zato raje vidi, da je delo zmerno in kvalitetno, še najbolj od rok gre šivanje tov. VIDI DRČAR, ki procentualno najbolj presega normo (mesečno okrog 20 %). Ko sem tov. Drčarjevo vprašala, kako ji to uspe, se je nasmejala in zmignila z rameni, potem pa rekla: »Delat moraš, brez dela ni nič!« Prav gotovo je, da z delom pridobiš izkušnje, verjetno pa moraš biti za neko delo nadarjen, da ga lahko hitreje opravljaš ali kot pravimo: da ti leži. Tov. Drčarjeva je potem povedala še tole: V Induplati delam že 28 let, 18 let sem delala v tkalnici, zadnjih 10 pa v konfekciji. Iz tkalnice sem bila premeščena v konfekcijo zaradi zdravja (v tkalnici sem imela hude glavobole). Takrat je bilo tudi v tkalnici lepo, dokler nisem spoznala konfekcije. Sedaj ne bi zamenjala. V konfekciji je manj ropota in zaradi zdravja mi je tu veliko bolj ugodno. Sedaj šivani prte in prtiče, (drugače pa šivam tudi šotore oz. delam povsod tam, kjer me rabijo. Na šotore nisem tako navajena kot na prte, ki jih delam že vsa leta, če ne štejem, kar sem v Jaršah šivala šotorska krila. Tu v Mengšu mi je bolj všeč kot v Jaršah, čeprav moram presedat avtobuse pri vožnji na delo. Z vsemi sodelavkami se dobro razumem, najsibodi tu pni šivanju prtov ali pa zgoraj pri šivanju šotorov. Z družino stanujem v Gradišču pri Lukovici. Tudi mož in sin delata v Induplati, v predilnici. Hčerka pa se je letos vpisala v srednjo šolo. Doma imam velik vrt, tako da največ svojega prostega časa porabim kar tam. Urednica Srečanje upokojencev V začetku tega meseca (4. sept.) so se po letu dni srečali naši upokojenci na tradicionalnem izletu, tokrat spet v Umagu. Izleta se je udeležilo 230 oseb. Deževno vreme v jutranjih urah in čakanje na avtobuse nas rti spravilo ob dobro voljo, saj smo upali, da bo v Umagu drugače. In res je bilo tako. Bilo je sončno in toplo, da so nekateri celo zaplavali. Naši sindikalisti so se takoj ob prihodu urno zaskukali in postregli s kavo. Sploh jim gre pohvala za urnost in pridost, saj so se ves čas hitro sukali okrog miz in stregli s hrano in pijačo. Ob zvokih domače glasbe, za ka- tero je poskrbel tovariš Ludvik Kramberger in ob dobri kapljici, so postali pogovori živahnejši. Stari znanci, nekdanji sodelavci so si imeli toliko povedati. Nekateri se že celo leto niso videli. Pogledi so se iskali, se vedno znova razveselili, ko so ugledali znan obraz ali se razžalostili, ko znanega obraza ni bilo med njimi. Takole so obujale spomine ANICA in MIMI (upokojeni 1. 1960), ANGELA (upok. 1 1965) ter REZKA (upok. 1957), ki so vse pričele delati že s 14-tim letom in so si delile dobro in slabo več kot trideset let: Anica: Ko se takole dobimo, se pogovarjamo, kako je bilo včasih, kako smo delale, se oblačile, kaj smo včasih jedle in kaj pile ter vse to primerjamo z dandanašnjimi prilikami. Danes imajo mladi res lepo. Ko gledam mlajše ženske se mi zdi, kot da bi bile na modni reviji. Da o malici sploh ne govorim. Nam se o takšni malici, kot je imate danes, sploh še sanjalo ni. Pa kar naprej so nam grozili z delavsko knjižico — za vsako najmanjšo napako so ti jo vrnili in si ostal na cesti. Takrat je bilo težko dobiti službo. Ja, vsa najlepša mlada leta smo tu žrtvovali. Francka, Lojzka in Mimi,... na zdravje! Nekdanji nadmojster in mojstri tkalnice V tistem času pa so nas najbolj spravljali ob živce nadrejeni Nemci. Bilo je hudo v tovarni, bilo je hudo doma, ko nisi imel skoraj ničesar. Ves čas je bilo samo: delaj, delaj! Takšnih stvari ne pozabiš nikoli. Če bi hotele vse po v; dati, bi bilo za eno knjigo premalo. Angela: Nc vem kolikokrat sem šla prosit vodilne, da bi vzeli brata na delo. Takrat si bil srečen, če si ga dobil. Kako rade smo delale, da smo kaj prislužile. Danes je vse drugače. Mimi: Pravim, kakšna sreča, da imamo pokojnino. Takrat se nam o tem še sanjalo ni. Še ko sem se poročila, nisem mislila, da bomo kdaj kaj takega doživele. Včasih so si mojstri vplačevali za pokojnino, me, delavke, smo pa računale, da bomo morale vse življenje delati. Ja, po vojni smo prvič slišale za pokojnino. Res je lepo, da sedaj lahko še nekoliko uživamo. Če ne bi bili taki časi, kot so, nas prav gotovo ne bi bilo več. Rezka: Zahvaljujemo se za današnji lep izlet in želimo tovarni še veliko uspeha, da bi se lahko tudi v prihodnje takole srečali. Pri sosednji mizi so bili zbrani nekdanji mojstri in nadmojster tkalnice Lojze ZUPAN, Peter HABJAN, Tomaž JERAN, Vinko JAGODIC, Peter SLABIČ, Jože NAROBE in drugi. Povedali so, da so na splošno zadovoljni. Tovariša Habjan in Jeran sta omenila, da jima je žal, ker pogrešajo naše vodilne na tem izletu. »Klešnik je bil tako rekoč naš kolega. Zelo dobro smo se razumeli,« je rekel tov. Habjan. Tov. Jeran pa je dodal: »Vse bolj živo bi se pomenili, če bi bili tukaj Bergant, Jeraj, Ukmar... Prav žal mi je, da se nismo srečali ob tako lepem dnevu — pa še vreme nam je naklonjeno. Ne zamudim nikoli tega izleta. Tu je najlepša priložnost, da se srečamo s starimi znanci, poklepetamo in obudimo spomine. Zlasti danes, ko ni več, kot^ je bilo nekoč, ko so sedaj takšni časi, da je vsak bolj zase — se odpelje z avtomobilom ali sedi pred televizorjem. Zelo lepo je, da nam tovarna omogoči to srečanje in se za to zahvaljujemo.« Tovariš Zupan je omenil še, da Pri prebiranju Konoplana pogreša Jerajeve komentarje in članke o proizvodnji. Tudi Lojzka JERMAN, Francka JEREB, Marija LETNAR in Mimi DOLENC so veliko povedale. »To je moj najlepši praznik,« je o izletu rekla Francka in nadaljevala »saj sem imela doma še delo, pa sem vse pustila. Veliko starih kolegov pogrešam; nekateri so že umrli. Kar nas je še, se radi tako srečamo in pogovorimo. Mene še vedno zanima vse, kar se dogaja v tovarni in redno prebiram novice v Konoplanu — tam zvem, tkdo gre v pokoj, kdo na novo pride v tovarno, kdo umre. Zvem o novih strojih. Iz obratov bi bilo lahko še več novic. Tudi o tem, kakšno kvaliteto delajo. Zelo si želim, da bi si lahko ogledali svoja nekdanja delovna mesta, svoj obrat, saj je tam sedaij veliko novega. Na primer, drugo leto, predno bi se peljali na izlet, bi nas nekdo popeljal za pol urice v tovarno in nam razkazal novosti.« Pogovarjale so se tudi o moj- strih. Lojzka je rekla: »Samo tisti, ki res pozna stroj, ki ga yima v ušesu', je res pravi mojster. Zato pa samo šola ni dovolj, ampak je potrebno imeti veliko prakse. Mojster se mora tudi dobro razumeti z delavkami. Tudi dobra tkalka ima stroj v ušesih in ve, kdaj je z njim kaj narobe. Zato je nujino, da mojster in tkalka sodelujeta. Me smo vse zelo rade delale, čeprav nismo imele takih pogojev, kot jih imajo danes.« Mimi Dolenčeva je povedala, da so vse zelo vesele, ker jih še nismo pozabili in so hvaležne, da jim omogočimo vsako leto to prijetno srečanje. V popoldanskih urah so se nekateri zavrteli ob zvokih znanih melodij. Še bi ostali, še bi katero zapeli, a čakala nas je še dolga pot do doma. Veselih obrazov smo si klicali: »Na svidenje drugo leto!« 20 let počitniškega doma Induplati v Umagu Sredi letošnjega poletja je minilo natanko 20 let, odkar smo v Umagu odprli počitniški dom INDUPLATI Jarše. Nisem edini, ki je sodeloval pri otvoritvenem slavju, toda po tolikih letih se le kronisti še spominjajo na posamezne dogodke in obletnice. Potem, ko smo letovali v platnenih taborih v Ankaranu, v Selcah in v Umagu in potem, ko smo dokončno opustili vsako misel, da nam bo počitniški dom v Poreču le ostal, smo se odločili za gradnjo svojega doma. Najprej smo snubili kolektiv STOL iz Duplice, da bi se skupno lotili gradnje počitniškega doma v Portorožu. Iz tega ni bilo nič, ker nam je pristojni občinski organ v Piranu odklonil dovoljenje za gradnjo z utemeljitvijo, da Portorož še nima izdelanega zazidalnega načrta. Kolektiva sta se nato zopet razšla in vsak po svoje nadaljevala delo za uresničitev želje. V našem kolektivu smo slišali predloge za adaptacijo (ne)primer-ne stanovanjske hiše v Novem-Vino-dolslcem in nato za gradnjo nekje ob obali med Izolo in Strunjanom, tam, kjer so kasneje zgradili na vrhu vzpetine motel Bellevue. Oba predloga je sindikat zavrnil in naročil izdelavo konkretnega predloga za gradnjo v Umagu, kjer smo že nekaj poletij taborili. Sklep o gradnji počitniškega doma v Umagu pa je sprejel naš delavski svet na svoji redni seji 27. decembra 1958. Iz te zasnove so bili naročeni projekti in načrti ter dobljena potrebna dovoljenja. Hitro, zelo hitro so nato začeli z gradnjo. Dom je bil dograjen v nekaj mesecih in odprt 1. avgusta 1959. leta. Kakor je to v navadi so otvoritvi prisostvovali gostje in seveda okrog 150 članov kolektiva Induplati. Od tistih prvih je bilo tudi nekaj govornikov, ki so vsi hvalili zamisel o gradnji svojega doma. Okolica takrat ni bila urejena in namesto današnjega zelenja se je okrog bohotilo trnje. Kjer je danes kamp »Stella maris« je bilo takrat samo robidovje in edini prebivalci tam so bile kače. Kjer se bohotijo danes hoteli Katora, so bili okopi za urjenje vojakov. In prav blizu je bila tudi meja med conama A in B, do kamor dostop ni bil čisto prost. Tudi ceste do našega doma še ni bilo. Sicer je nismo pogrešali, ker takrat nismo bili motoriziram. Avtobus in tovornjaki pa so tiste zadnje metre do doma le prevozili. Naši vrli šoferji so vedeli, kje je treba zaviti v levo in kje na desno, da nisi obtičal v jarku ali na skriti skali. Nihče med nami ni spodbudil zamisli, da bi bila točilnica v domu tudi za domače goste zaprta pred kosilom in po kosilu. Vseeno pa se velja spomniti ob tem na besedilo, ki je bilo pred delavskim svetom Induplati pred dvajsetimi leti oblikovano tako: ... Tu se bodo shajali naši delavci ob večernih urah pa tudi podnevi, kadar se ne bodo kopali... Prepričan sem, da bo letošnji režim dobil že prihodnje leto spremembo. Tako bo dom zopet služil namenu, zaradi katerega smo ga pred dvajsetimi leti zgradili iz sredstev, ki jih je v ta namen izločil delavski svet in še prej ustvaril delavec v Induplati. ' Lipovšek Premišljeno razporejanje časa počitka povečuje produktivnost KOEFICIENT VPLIVA OKOLJA (Nadaljevanje) Delavec je pri delu podvržen vplivu okolja — ljudi in celotnega fizičnega prostora, ki ga obdaja. Neprimerno okolje negativno vpliva na delavca. Lahko namreč zmaj-šuje njegovo delovno storilnost oz. povečuje porabo energije pri delu. Tako npr. negativno vplivajo na njegovo počutje in zdravje ter tem na storilnost dela neprimerne temperature, vlažnost, zaprašenost, onesnaženost in plini. Pri visokih temperaturah in višji vlažnosti zraka je delovna storilnost veliko manjša. Prav tako neugodne so prenizke temperature, zlasti, če delo zahteva počasen ritem. S primerjavo obeh pa je ugotovljeno, da precej manj neugodno vplivajo na storilnosti nižje Ikot previsoke temperature. V tabeli so razvidne minimalne (najinižje), optimalne (majprimernejše) in maksimalne (najvišje dopustne) temperature in pa odstotek vlažnosti zraka ter njegovo gibanje pri opravljanju različnih del. Zato je potrebno premišljeno organizirati počitke in krajše premore pri delu. Pri tem moramo misliti na: — trajanje počitka — razpored počitkov — število počitkov — obliko počitkov Raziskave so pokazale, da počitek ugodno vpliva na storilnost delavcev, ki delajo telesno težko delo kot tudi tistih s telesno lažjim delom. Odkrili so tudi, da so večkratni krajši počitki, daleč koristnejši od manjšega števila daljših počitkov. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da se v prvih minutah počitka vrača organizmu več kot 75 odstotkov moči za delo, v nadaljnjih minutah je to stopnjevanje znatno počasneje in se po 15 minutah celo umiri oz. postaja konstantno (nespremenjeno). To si lahko ogledamo v diagramu 1: temperatura zraka vlažnost zraka VRSTA DELA TO (%) Min. Opt. Max. Min. Opt. Max. pisarniško delo in lažje delo sede 18 20 24 30 50 70 0,1 lažje delo stoje 17 18 22 30 50 70 0,2 težje delo 15 17 21 30 50 70 0.4 zelo težko delo 14 16 20 30 50 70 0,5 delo pod vplivom vročine 12 15 18 20 35 60 1—1,5 diagram 1 Z upoštevanjem časa počitka v teku delovnega dneva lahko le povečujemo storilnost, četudi s tem skrajšujemo resnični čas izdelave. To lahko najlažje ponazorimo s konkretnim primerom iz organizacijske enote kovinskih konstrukcij: Opazujemo delo dveh skupin A in B pri montaži rampe za koridor. Skupina A je delala brez počitka in je naredila (zmontirala) tri kose v delovni izmeni. Skupina B je imela pravilno razporejen počitek in je naredila (zmontirala) tri in pol kosov na delovno izmeno. Naslednja zanimiva ugotovitev, ki pojasnjuje prvo je, da je imela skupina B majhna odstopanja v izdelovalnem času med enim izdelanim kosom in drugim, medtem ko so bili izdelovalni časi med enim in drugim kosom pri skupini A čedalje večji, zaradi povečane utrujenosti proti koncu delovne izmene. Grafično je to prikazano v diagramu 2: Seveda pa moramo poudariti, da se pri izračunavanju norme koeficient vplivanja okolja upošteva le, ko so povišane temperature, relativna vlažnost in onesnaženost, posledica tehnološkega procesa. POČITEK PRI DELU Počitek, ki ga sestavljajo večkratni krajši odmori z upočasnitvijo ali spremembo delovne aktivnosti, je eno od osnovnih in najstarejših sredstev za ponovno pridobitev normalne delovne sposobnosti organizma. Manjši premori osvežijo delavca ter uravnovesijo njegovo dnevno storilnost. Večkrat pravimo, da imajo delavci preveč premorov, pri tem pa se ne vprašamo (ali nočemo), ali so bili ti odmori organizirani, se pravi predvideni v delovni proces, ali so obratno nepredvideni in kot posledica tehnološkega procesa, čakanja na material, kontrolo itd. i 50 50 20 to 1 \idefa/a(n/ ca s (m/n) 4 Z P B f ‘v / s. / / > / * \ N —t / / z X N t A j l 3 4f 6os de1 $ * 7 e ov-uecjfa dn iva (ur) diagram 2 DOPOLNILNI KOEFICIENT Dopolnilni koeficient je različen glede na stopnjo organiziranosti delovne organizacije, vrste dela, zaposlenostjo ženske ali moške delovne sile in podobno in je odvisen od predpisanega časa počitka, osebnih potreb in organizacijskih izgub. oznaka Predpisani počitek V normi je počitek pri delu upoštevan in posebej določen (krajši počitki pri delu) v dopolnilnem koeficientu. V dopolnilni koeficient pa ni vštet 30-minutni odmor za malico, ki se po zakonu odšteva od proizvodnega NAZIV časa in predstavlja 6,3 % od celotnega 8-urnega delovnika. Zato ta odmor ni priporočljivo porazdeliti na krajše odmore za počitek med delom in se zato v dodatnem času upošteva dopolnilni koeficient (t. j. krajši odmori za fiziološke potrebe, organizacijske izgube, čas počitka itd.). Osebne (fiziološke) potrebe Velikost dodatnih časov za osebne potrebe se določa glede na organizacijsko stopnjo DO, glede na okoliščine, v katerih se delo opravlja (mraz, vlaga, onesnaženost itd.), ter glede na razdaljo do sanitarij. Čas za osebne potrebe izražamo v odstotkih in se giblje od 2 do 5 " Organizacijske izgube K izračunu norme upoštevamo izguibe navedene v zgornji tabeli. Trajanje navedenih izgub ugotovimo z analizo multimomentne metode (opazovanje dela). Ismeta Nikolič, dipl. ing. To kar vidite na sliki je še ostalo od avtomobila pri trčenju v »kam-ničana«. Na srečo jo je šofer dobro odnesel. Razbitina med cesto in progo ob preserskem križišču je nekaj dni ustavljala šoferje in pešce, da so jo hodili zvedavo opazovat. Sliko objavljamo v svarilo voznikom, kolesarjem in pešcem, saj nas največ prihaja na delo iz okolice. Apeliramo na previdno vožnjo in hojo, zlasti ob časovnih konicah (ob 6. in 14. uri). Prav v tem času se je v bližini naše tovarne zgodilo že več nesreč (pešci, kolesarji). Ko to pišem, se pravkar pričenja novo šolsko leto. Na cestah bo mrgolelo prvošolčkov in ostalih mladih nadobudnežev. Ne strezimo jim po življenju že pri prvem velikem veselju! Urednica 1 Priprava delovnega mesta pred pričetkom delavnika 2 Pospravljanje del mesta po zaključitvi delavnika 3 Pospravljanje in čiščenje del. mesta ob zaključ. tedna (sobotah) 4 Čas teka stroja, potreben za utek (predvsem pozimi za ogretje) 5 Mazanje stroja 6 Sprejem delovnih in pomožnih sredstev ter njihova odstranitev 7 Manjše motnje na osnovnih in delovnih sredstvih 8 Manjše motnje med delom 9 Z delom pogojeni pogovori 10 Motnje z ozirom na okolje 11 Potrebna zamenjava orodja ali priprave 12 Sprejemanje sredstev VD pred delom in njihova odstr. po delu 13 Z delom pogojena osebna higiena Za opozorilo Tudi v domu na Mali planini je prijetno letovati Že bližnja okolica doma skriva veliko naravnih lepot obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Šinkovec Franc, elektrikar, vstopil 2. 8. 1979, 2. Bodirogič Radislav, notranji 'transp., vstopil 23. 8. 1979, 3. Cvetko Ana, čišč. cevk, vstopila 28. 8. 1979. Izstopi: 1. Smolnikar Igor, pom. mojstra v tkalnici, izstopil 17. 8. 1979, 2. Ribič Marjan, not. tran. v pripravi, izstopil 17. 8. 1979, 3. Pajunovič Nada, tkalka, izstopila 31. 7. 1979, 4. Prodanovič Slavoj ka, tkalka, izstopila 31. 7. 1979, 5. Kriiezi Šefki, dvor. in tran. delavec, izstopil 27. 8. 1979, 6. Jovčov Dragan, mazač strojev v tkal., izstopil 29. 8. 1979, 7. Prosenc Antonija, sukanje preje, upokojena 31. 8. 1979, 8. Pirc Francka, previjanje preje, upokojena 31. 8. 1979, 9. Šarec Marija, previjanje, izstopila 31. 8. 1979. TOZD Konfekcija Vstopi: 1. Seiko Polde, del. v ceradnem oddelku, prišel iz JLA 13. 8. 1979. Izstopi: 1. Mihelčič Slavka, šivilja v konf., izstopila 10 8. 1979, 2. Rebolj Viljem, monter kov. konstr., izstopil 17. 8. 1979, 3. Klopčič Stanka, ikomf. šivilja, izstopila 21. 8. 1979. DSSS Vstopov ni bilo. Izstop: Hajdinjak Mili, ref. v fin. odd., izstopila 31. 8. 1979, Hrovatin Andreja, tehn. v razv. izstopila 15. 8. 1979. ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJE BOŽIC se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Miran z družino POROČILO O GIBANJU OD ZA JULIJ 1979 Vrednost točke za mesec julij je bila enaka kot pretekli mesec, t. j. 0,06000 din. R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 113,5%, R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 112%, TOZD Maloprodaja s prod. v Jaršah in Beogradu 115 %, TOZD Restav. in počit, domovi 102%, TOZD Konfekcija Radomlje 112%. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja din 5931.— TOZD Maloprodaja din 7326,— TOZD Restav. in poč. domovi din 6496.— TOZD Konfekcija Radomlje din 6159.— Del. skup. skup. služb din 8642.— Pregled osebnih dohodkov za mesec julij za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog: TOZD Proizvodnja Razred pred. prip. tkal. oplem. vzdr. TOZD Ind. p. TOZD Rest. TOZD Konf. DSSS 3500—4000 2 1 — — — — — 2 1 4000—4500 4 6 9 1 — — — 4 1 4500—5000 21 16 38 15 1 1 1 31 8 5000—5500 15 20 65 9 4 2 5 67 10 5500—6000 19 38 36 25 5 — 4 54 6 6000—6500 9 17 26 15 5 2 4 34 18 6500—7000 5 5 9 6 11 10 3 15 10 7000—7500 2 7 16 11 5 1 2 12 18 7500—8000 4 — 9 6 4 3 — 8 12 8000—9000 1 — 4 4 4 — 2 7 17 9000—10000 2 — 1 — 4 — — 3 16 nad 10000 1 1 1 2 1 3 1 11 49 Skupaj 85 111 214 94 44 22 22 248 166 najnižji OD 3727 3960 4178 4317 4908 4897 4981 3878 3883 najvišji OD 12437 10137 10013 11378 12188 13453 11378 18800 18920 povprečni OD 5745 5707 5742 6184 7033 7326 6496 6159 8642 POROČILI SO SE: Džapič Janja, tkalka, poročena Grošelj Marija, poročena LAU- SVRZIC, TAR. Pogačar Viktorija, previjalka, po ročena SUŠNIK, ISKRENO ČESTITAMO! ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE NOLIMAL Ob prerani in boleči izgubi ljubljenega moža in očeta JANEZA BEVKA se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem za dar namesto cvetja. Posebno pa se zahvaljujem dr. Mariji šiška za večletno zdravljenje moje mame. se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem konfekcije v Mengšu za denarno pomoč in iskreno sožalje. Zahvaljujem se vsem, ki so ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki so mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. žalujoča žena Zinka Bevk Pepca Nolimal z otrokoma Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Alojz PUŠLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAŠ, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)