PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze 933. CHICAGO, ILL., 30. JULIJA (JULY 30), 1925. Upravništvo (Office) S639 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864. LETO—VOL. XX. ODSEVI DNEVA. Stavke v Angliji in Ameriki. I Če ne pride pred 31. julijem do sporazumu mo 11 unijo in lastniki premogovniške industrije v Angliji, bo zastavkalo miljon premogarjev. jhildwinova vlada je v skrbeh, ker se zaveda, da ■ pomenila stavka premogarjev nevarno krizo. Delavstvo tekstilne industrije je že na stavki. Kotako delavci nekaterih drugih obratov. Železničarji so obljubili premogarjem v slučaju stavke sodelovanje. Ta kooperacija bo v tem. da železničarji ne bodo hoteli prevažati premoga, ki bi ga producirali stavkokazi. V angleških delavskih krogih se govori o generalni stavki. Kigleški kapitalizem hoče znižati premogarjem We in zvišati delovne ure. Enako ofenzivo je fodvzcl proti delavstvu v drugih velikih obratih. Anglija ima ves čas po vojni veliko armado brezposelnih, ki šteje včasi milijon včasi tudi K rezervnikov.. Znižanje plač in podaljšanje delavnika bi število brezposelnih še povečalo. Kapitalisti se izgovarjajo, da ne morejo konku-■rati s kapitalisti v deželah kjer so plače nižje »delavnik daljši kakor v Angliji. To po njihovem zatrdilu izriva angleške produkte s svetovnega trga. K takim izgovorom se kapitalisti vseli dežel že od nekdaj zatekajo. Angleško delavstvo je mnogo boljše organizirano kakor ameriško. Ameriški premogarji ■>. kar se tiče strokovne organizacije mnogo na ■ibšeni kakor angleški, da o delavski politični ®rganizaciji niti ne govorimo. Tudi ameriški Premogarji so v težkem položaju. Unijo se si-s|(,aiatično izriva. Odprto delavnico se smotre- uvaja. Premogarji na antracitnih poljih se Pripravljajo na stavko. Coolidge obljubuje, da B° posegel vmes, ako pride do stavke. Kako bo Kregal, ve vsakdo ki pozna Coolidga in stranko [fatero zastopa. 6 Angleška konservativna vlada se brani gro- krize. Iz njenih vrst prihaja svarilo, da bo m°ralo angleško ljudstvo izbirati med despoti-■ftom ali anarhijo. Kriza doma ji grozi v času, r polne roke dela na Kitajskem, kjer sku P C1vilizirati na svoj način Kitajce, ki se bra-Br nkne. nevljudne in brutalne vsiljivosti. Daytonska tragik o medij a končana. Sodna razprava v Daytonu, Tennessee se je končala kakor je bilo pričakovati. Po prerekanjih o evoluciji in svetem pismu je sodnik izrekel, da je tennesseeška postava ki prepoveduje razlagati v šolali teorijo o evoluciji (o postanku sveta in človeka) ustavna in profesor John T. Scopes je torej kršil ustaven zakon. Spoznan je bil krivem in za kazen mora plačati $100 denarne globe. Ni mnogo, kajti ni se šlo za kazen, ampak za pravico države Tennessee odločati kaj se otroke v njenih mejah sme učiti in kaj ne. Sveto pismo je obvarovano in Darwin ter drugi učenjaki, katerih odkritja ne soglašajo z "božjim razodetjem", so vrženi med staro šaro. Tako namreč mislijo v malem Daytonu in pa vsi drugi majhni ljudje, katerih je precej tudi med našim ljudstvom. Znanost, tudi ko je bila brutal no zatirana, je vseeno raziskovala. Učenjake so obešali, jih sežigali na grmadi, metali v ječe, luči hrepenenja po znanju pa niso mogli ugasniti. Nove resnice so prihajale na dan, nova odkritja, svetopisemske pravljice pa so bledele. Odmev iz srednjega veka. Poskusi zabraniti vedi iskati in učiti resnico, so odmev iz časov Kopernika, Newtona, Galileja in drugih, ki niso hoteli misliti po naročilu. In so odmev človeka barbara iz pradavnih dni. Pred več ko dva tisoč leti je bil Sokrat obsojen na smrt radi svojih naukov in pa ker je "raz-žalil bogove" in "korumpiral mladino". Gradovi, samostani, cerkve, vladarji, papeži in drugi mogotci vseh vrst prošlih in predprošlih časov so zatirali resnico in pobijali iskalce resnice. Ali človek razum jo je iskal naprej. In tako danes zemlja ni več ploščnata, solnce se ne suče na način kakor razlaga biblija, in človek ni nastal kakor uči "božje razodetje". Obravnava v Daytonu je bila le slab odsvit nekdanjih grmad in nekdanjih sodišč, ki so s slovesnimi zakletvami obsojala znanost in sežigala ljudi, ki so stremeli po resnici. Država Tennessee ni osamljena v tej veliki, "svobodni" Uniji v svojem prizadevanju po- makniti kolo časa za nekaj stoletij nazaj. Legi-slatura države Florida je sprejela resolucijo, s katero "svetuje" šolskim odborom, da naj ne vposljujejo učiteljev in profesorjev ,"ki uče dar-winizem". Ob enem so fanatiki predlagali osnutek zakona, ki določa, da je vsak pouk v smislu darwinizma, to je razvoja kakor ga razume znanost, zločin. Odbor, ki gospodari nad texasko univerzo, je sprejel odredijo, s katero prepoveduje vposliti profesorje ki ne verujejo v sveto pismo in njegove razlage. V Kentuckyu in Te-xasu so nižje zbornice sprejele postavo proti razlaganju razvojnega nauka, toda višje zbornice jo še niso potrdile. Board of Education države North Carolina ne vposluje učiteljskih moči ako verjamejo da je nauk o evoluciji pravi in svetopisemske razlage zmota. V mnogih drugih državah imajo poslanci pred seboj predloge ki določajo približno isto kakor ten-uesseeška protievolucijska postava. V šestih državah je čitanje biblije v ljudskih šolah obli-gatno in v sedmih je dovoljeno, toda ni obligat-no. In naša ustava pravi, da je cerkev ločena od države! Konfesije, v katerih divjajo prav v teh časih veliki notranji boji med modernisti in fundamental«, hočejo obvarovati zmote za čisto resnico, dasi vedo da niso resnica. Biti vpričo leli naporov bigotnega krščanstva brezbrižen pomeni pomagati bigotom in vsem drugim oboževalcem srednjega veka in neprodirne teme. Tema ni bila neprodirna. Premagal jo je človek z lučjo razuma in resnice in s lo lučjo moramo naprej kljub vsem bigotom in norcem ki mislijo da so učenjaki. William Jennings Bryan. Dne 26. julija je brzojav raznesel svelu vest, da je v Daytonu, kjer se je vršila znamenita sodna obravanava o evoluciji in svetem pismu, umrl veliki "Commoner" William Jennings Bryan. Zgodovina tega moža, ki si je poslednja leta dal za svojo glavno življensko nalogo boriti se proti vedi, je pestra; malo je ljudi v tej deželi, ki bi imeli na prvi strani časopisov prostor vedno zasiguran; Bryan ga j,e imel. Bryan je bil, kakor pravimo, "first page man". V Dayto-mi se je spoprijel z odvetnikom Darrowom, in v teh mentalnih spoprijemih se je zrcalila Brya-nova drznost in nevednost. "Pravdo" je dobil, ker ni odločeval razum, ampak navadni predsodki in verski fanatizem. W. J. Bryan se je rodil 19. marca 1. 1860 v Salemu, 111. L. 1887 se je preselil v Nebraska, kjer se je leto pozneje posvetil politiki. Po poklicu je bil odvetnik, toda šola tedanjih dni ni zahtevala tistega znanja in učenja kakor danes. L. 1890 je bil izvoljen v kongres, kjer si je s svojim oratorstvom pridobil precejšen vpliv. L.1896 ga je demokratska konvencija v Chicagi prvič nominirala za predsedniškega kandidata. Za predsedniškega kandidata je bil nominiran niJ tem še dvakrat, na konvenciji v 1. 1912 v Bait' moru pa je deloval za Wilsona, ki je nominacij (iobil in bil tudi izvoljen. V Wilsonovem kalij netu je postal Bryan državni tajnik, meseca ju J ni j a 1915 pa je resigniral, ker se ni strinjal / Wilsonovimi mirovimi notami Nemčiji. Potem je nastopal na shodih in protestiral proti vojnj Bryan je bil namreč pacifist. V politiki je slovel za prijatelja ljudskih interesov, predvsem srednjega sloja. V demokratski stranki je ujc_ gov vjiliv padal, pa tudi sam se ni več toliko silil v ospredje. Na demokratski konvenciji prošlo lelo v New Yorku je poskušal pomiriti med seboj boreče se struje in jih zediniti za skupnega kandidata, kar se mu ni posrečilo. Živel je zadnja leta v svoji vili v Floridi. Njegovo ime se jo zopet zasvetilo v velikih naslovih na prvih stra-' neb listov ko je naznanil, da bo vodil obravnavo proti profesorju Scopesu in branil biblijo pred "oskrunjevalci". Dne 26. julija pa je prišel konec. Zadela ga je kap. Veliki naslovi, večji ko kedaj poprej, obširni opisi njegove karijere, še nekaj velikih naslovov, in Bryan, "the first page man", je položen na polico pozabljenja. Stališča socialistične stranke. ,Ameriška socialistična stranka je sprejel« deklaracijo, s katero obsoja imperialistično poJ litiko velesil na Kitajskem. Apelira na sociali-l stično in drugo delavstvo, da nastopi skupna proti krvnikom in izkoriščevalcem Kitajska kajti borba kitajskega delavstva v Šangaju ini drugod je borba vsega delavstva. Naval impe-| rialistov na kitajsko ljudstvo v Šangaju je ime! za posledico povečanje že itak bednega stanja kitajskih delavcev. Naša stranka apelira na ameriško delavstvo, da priskoči kitajskim tovarišem na pomoč tudi z gmotno podporo. Prispevke sprejema gl. stan ameriške socialistične stranke in jih odpošilja posebnemu delavskemu odboru«v Šangaj. Stranka zahteva od ameriške vlade, da naj odpokliče svoje vojne ladije iz k'-tajskih voda in preneha protektirati in podpira ti stavkokaštvo v kitajskih obrežnih mestil Zahteva nadalje od ameriške vlade, da sklic konferenco prizadetih dežel in Kitajske, na k a teri naj se obstoječe pogodbe spremene v pa Kitajske. Kitajski zakoni naj veljajo za vse en® ko na Kitajskem in privilegiji, ki jih imajo tuj« države v pogledu sodišč, policije, pošte, davki itd. naj se ukinejo. Za dosego teh namenov fl socialistična stranka kooperirala z delavski® in socialističnimi strankami vseh dežel. Sprejela je deklaracijo z ozirom na Mehik« kateri obljubuje vso mogočo pomoč v borbi pr<> ti ameriškemu kapitalizmu, ki se trudi unu'« sadove mehiške revolucije in izročiti Mehi« privatnim grabežem pod protekcijo ameriš» vlade. Da se prepreči njegove nakane, bo so« alistična stranka storila potrebne korake da ravi ameriško organiizrano delavstvo na odpor oroti imperialistični politiki ki jo vodi Kellog •roti Mehiki. Mehiškim so dragom, med njimi predsedniku Callesu zagotavlja lojalno sodelo-vaife v Prid delavskega ljudstva obeh dežel, kajti ljudstvo obeh ima ene in iste sovražnike »er izkoriščevalce. Naša borba proti njim je skupn3 in naša zmaga bo skupna zmaga v skupnem interesu. j* % KOCJANČIČ: AFORIZMI. Socijalizem je volja do brezpogojne pravičnosti. * Doslej najpopolnejši stvor razvoja je človeška volja. Iz te volje se bo rodil bog, ki ga še ni. Ali je mogoče, da bi človeška volja temu napredovanju postavila oviro, ne da bi jo mogla narava zato uničiti, kakor je uničila že miliarde svojih tvorov, ker so se izkazala za napredovanje v njenem smislu nesposobna? Pri vseh izrastkih človeške volje, ki polagajo temelj za pogubljenje človeštva, je videti vendarle silnejše nagnjenje, ohraniti človeštvo in ga izpopolniti. * p V politiki je vse, kar je dobro ali slabo, posledica Klela in nedela mnogih. * ' Tudi ideje niso zrasle trenutno v eni glavi, temveč ;»o mnogi dali svoje misli zraven. * Ljudstvo, ki ga napojiš s sovraštvom do kakšnega bližnjega naroda, to ljudstvo je nesposobno videti ne samo, kaj se godi v tujini, temveč tudi ono ,kar se hoče /goditi doma. * Narod bo živel le v svojih kulturnih vrednotah, ne v tem, da napraviš iz njega tolpo kričačev in vojaško organiziranih in uniformiranih razbojnikov. * Socijalizem stoji na stališču, da je bič morda dobro trenutno sredstvo, ne prepričuje pa nikogar. Zato se ne sme socijalistični boj proti krivici posluževati »iti biča. * •Misli z lastno glavo, kako bi si pomagal z lastnimi rokami. * Boj obeh razredov za kruh in dušo je internacijo- nalen in se mora zato internacijonalno voditi. * Marksizem ni samo prvotno krščanstvo, temveč ga 1 dopolnitvami celo presega kakor veličastna gotska eerkev nekdanjo molilnico — oltar na prostem. Bi-I™0 je oltar in vendar je celota — oltar v cerkvi — ne-f®J več nego sam oltar. * F Razvoj ne skače preko prepadov, temveč polaga Hostove čez nje. * . Ko je Kristus poslal svoje učence po svetu, jim 1® rekel: "Pojdite in norčujte se iz ljudi, preklinjajte VoJe nasprotnike, ustanavljajte samo nekaterim že- pom koristne bančne zavode in izmenjavajte denar po verižniškem kurzu!' — Kaj ne, vi sedanji črni nasledniki njegovega nauka? * Razvoj sili nevzdržema k spremembi družabnega reda. Iz najstarejšega sistema gospodarjev in sužnjev se je rodil fevdalni red, iz tega meščansko-kapitalistič-ni, iz tega se izcimi brez vsakega obzira socialistično-gospodarski. Treba pa je povedati vsem in tudi pionirjem bodoče družbe pravičnosti in enakosti, da ne pojde razvoj za noben korak naprej, dokler ostanemo ljudje živine. Tudi socialistični red z ljudmi živinami je samo živalski red. * Kapitalizem ni samo hijena, ki ti gloje kosti, temveč zahteva za beraške krajcarje še dušo po vrhu. ♦ Družba bo dolžna delovati za tistega, ki bo sam deloval za nje razvoj. * Ne pomaga letati k dežnikarju, ko se ploha ulije. * Socijalna politika v buržuazni državi je politika buržuaznih koncesij napram razrednim delavskim zahtevam. * Noben človek ne more biti popoln, toda človek je vsaj lahko dosleden. * So ljudje, ki nimajo dela in jela zato, ker so garali in preveč živeža pridelali; ki so nagi zato, ker so preveč blaga natkali; ki so bosi zato, ker so gospodarjeva skladišča do strehe napolnili z obuvalom. To je logika kapitalističnega družabnega reda. ("Pod Lipo.") Sta se vrstila. Mladi Kosmač se je oženil. Na plačilni dan je dai 20 od $25 svoji ženi, $5 pa je obdržal zase. Na naslednji plačilni dan je storil obratno. $20 je obdržal zase, $5 jih je dal ženi. "Lovrenc, ali se nisi zmotil? Prosim te, kako naj izhajam ves teden z borimi petimi dolarji!" "Nič ne vem kako ti bo šlo, ljuba ženka; zase vem, da sem imel prošli teden težke čase." ALI VAMJE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Jekoča številka "Proletarca" je fV Ce je številka poleg vašega nas- iia ® lova manjša kakor je tu ozna- cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! [ "SOCIALIZEM, UPANJE ČLOVEŠTVA" O socialističnem shodu in pikniku v Milwaukee. Poroča Anton Debevc. Petindvajset tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo dne 19. julija v State Fair parku, da čujejo socialistične govornike in se v ostalem času zabavajo v krogu sodrugov in somišljenikov. Mihvauški socialisti so s tem piknikom dosegli nov uspeh. Priredbe se je udeležilo mnogo ljudi iz drugih krajev'Wis-consina, posebno iz bližnje okolice. Ti zunanji udeleženci so se vrnili domov s sklepom, da bodo postali aktivni delavci v socialističnem gibanju in napravili iz socialistične stranke v Wisconsinu ne le drugo najmočnejšo kot je sedaj, ampak najmočnejšo stranko. Petindvajset tisoč ljudi na socialističnem shodu! In to ni v mestu Milwaukee ničesar izrednega. Priredb okrajne socialistične organizacije se vedno udeležuje več tisoč ljudi. Park v katerem se je vršil ta piknik in shod, je videl že precej velikih socialističnih manifestacij. Socialističnega shoda in piknika prešlo leto se je udeležilo nad 10,000 oseb, večinoma Milwaučanje. Ko je nastopil Debs, je pričel strašiti dež. Nič ne de, je humoristično pripomnil Debs, socialistična stranka raste v vsakem vremenu, tudi ako dežuje! Predsedoval je William Coleman. Med govorniki je bil tudi John M. Work, socialistični kandidat za senatorja na izpraznjeno mesto ki je nastalo s smrtjo senatorja R. M. La Folletta. Ne bom pozabil prizora in razpoloženja množice, pred katero je nastopil naš osemde-setletni sodrug Debs. Ko se je pojavil na odru, ga je množica pozdravila kakor se pozdravlja samo ljudi kot je Debs, in takih ni mnogo. Ljudstvo je umelo in razumelo tega borca. Ni ga pozdravilo, kakor se pozdravlja kralje ali predsednike ali kardinale. Pozdravilo ga je kakor človeka ki mu je blizu, ki se bori za njegove pravice, ki se nikoli ne straši govoriti resnico, ki pa je kljub tem vrlinam eden izmed nas. Debs ni nastopi! na večjem shodu v Milwaukee že mnogo let. Govoril je nedavno na enem manjšem sestanku na povabilo neke milwau&ke lige, ki prireja predavanja in debate. Zato je bilo veselje množice ob tej priliki toliko večje. Predstavil ga je predsednik shoda in mu izročil šop rdečih rož. Sprejel jih je s smehljajem na ustnicah. Debs, sveže živordeče rože, množica, mladina, red, vse to je bila slika in dokaz, da je socialistična stranka živa sila, ki se razvija in raste ter postaja moč. Kdor je bil na tem shodu, sledil govorom ter se potem udeleževal ali poslušal pomenke, je videl, kako živo vero imajo ljudje v socialistično gibanje. Na odru se vrste govorniki, močni borci, ki širijo luč resnice in organizirajo armado delavstva za borbo, ki bo odrešila človeštvo. Vsi so izkušeni, vsi razumejo težkoče s kate- E. V. DEBS (Iz prijaznosti Milwaukee Leader.) •c imajo boriti. Ali bore se za ideale, za resnico In nato Debs. Visok, v poznih letih življenja, še dll0 mlad, ker je svoje življenje posvetil borbi za ic0 in pravico. Mož srca, ki ljubi ljudi, ki jih sili t jjj da naj rabijo svoj razum, sili jih ker jih ima 1 ju ker je v interesu resnice in pravice. Dvignjen, r, v glas zveneč in krepak, ki ga raznašajo po širin prostoru zato narejeni instrumenti, in ljudstvo po: slusa. In nato avplavdira. Mnogim se lesketajo ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO olze v ofeh- Govoril je nad eno uro. Slikal jc kapitalistične fej,.jge, imperializem, .tajno diplomacijo, tekme za trgi drugo, kar vodi v novo svetovno vojno, do katere ride, če je ljudstvo ne bo znalo preprečiti. Slikal jc (,,>(!() 'rudarjev, vzroke brezposelnosti, profitarski sistem. i" omenjal, da je bil gnan v ječo zato ker je povedal resnico takrat ko ni bila dovoljena. Kar je govoril on jc pozneje priznal Wilson sam in priznali so dnijgi. Ljudstvu je dejal: Ne vprašam, da mi sledite, /idim in priporočam vam pa, da mislite s svojimi možgani in ne dopustite, da bi drugi mislili za vas. Razlagal je, kaj je socializem, v čem bo družba dru-fiačna pod socializmom in zakaj je dolžnost delavskega ljudstva, da se bori za socializem. Obrnil sc je s Bojimi apeli tudi do mladine, ki je bila na tem veli-»eni zboru dobro zastopana. Opisal je, kako jo drži kapitalistična vzgoja v objemu, kako jo opaja s svojimi nauki, kljub temu, mi imamo možnosti pridobiti mladino. Socializem ji bo dal več prostosti, več zabave. več izobrazbe in sigurnost^do kruha. Le pod socializmom bo lahko zrla brezskrbno v bodočnost. Čas je potekal, množica pa je pazno sledila govoru naprej. K "Jaz vidim svet lepši, je zaključeval Debs svoj Igovor, vidim svet brez solz, kjer bo vladalo bratstvo, vidim svet brez izkoriščanja in zaničevanja, vidim Solnce ki vzhaja in bo zasijalo z vsem svojim svitom Kita vse revne in zatirane." r- Ako čitaš v listu kak Debsov govor ali govor ka-Kega drugega sodruga, se ti dopade in a z veseljem |>rečitaš. Še večjo radost imaš, če imaš priliko poslušati Debsa in ga videti pred seboj. Efekt je boljši, Miva beseda ti da priliko bolj misliti, se poglobiti, se navdušiti z govornikom. Kjerkoli imate priliko, pojdi-fcte na socialistične shode in poslušajte Debsa in druge socialistične govornike. In pridružite se tudi sociali-fcični stranki, kajti v nji je mesto za razredno zavedni' delavce. t Žal, da te resnice mnogi še ne morejo spoznati. Tudi slovenski delavci, ki nimajo prav nobenega vzro-Ra delati štafažo kapitalističnim strankam, bi morali biti stoodstotno v soc. stranki. Zaposljeni so večino-v industrijah, v katerih so plače najnižje, in v premogovnikih, kjer je delo najbolj nestalno. Kljub 'emu se dobe med nami ljudje ki so "že vse pozabili kar piše "Proletarec", ali pa se "ne zanimajo za polivko". Ne bo drugače, kakor da si prikličejo nazaj v spomin kar so "pozabili" in se prično zanimati tudi &a politiko. V socialistični stranki je mesto za vsakega proletarca. V nji bi moral tudi vsakdo biti, HI vsaki bi moral po svojih močeh delati za osvoboditev sebe in drugih izpod kapitalističnega carstva. "(>jaki po naselbinah, pridružite se obstoječim klubom in organizirajte nove v tistih kjer jih še ni. Sledite našemu velikemu borcu Debsu, in uspeh nam bo Ugotovljen. In pomnite, da bo uspeh samo v našo k on st. (Nadaljevanje.) Ladavac se je skrbno izogibal prevelike vsiljivosti a tudi prevelike indeferentnosti. Vztrajno in silno potrpežljivo je šel po srednji poti. "Jaz pa sem prepričan, je rekel, da je De-paoli vsaj soudeležen pri zločinu. Mislim sicer, da on ni pravi zločinec, pač pa pomagač. Glejte zavoji z deli trupla so bili na raznih poštnih uradih ob isti uri oddani. To je policija ugotovila . . ." "Pa če bi se policija motila," mu je segel v besedo Hermann. "Ne morem verjeti, taki bebci le niso!" Ko je bilo Hermannovo pohištvo prepleska-no, mu je Ladavac oddal račun. Vzel je iz žepa listnico, odprl jo je, izvlekel je račun in ga dal Hermannu; istočasno mu je padla iz listnice neka slika. Bila je slika Jolande pl. Soh. Malomarno jo je pobral, odpihal je z nje prah, tako da je Hermann mogel sliko pogledati in jo hotel zopet vtakniti v listnico. "Od kje, od kje imate to sliko . . ." Kričeče, skoraj hlastno je vprašal Hermann Ladavca in prebledel. Ladavac pa je mirno, kakor bi ne bil nič posebnega opazil spregovoril : "To je moja žena . . ." "Vaša žena . . .? Pokažite!" "Prosim, izvolite!" Ponudil mu je sliko in gledal porogljivo v njega. "To ni vaša žena!" "Kdo pravi da ne?" "To je Jolanda . . ." Komaj je opazil, kaj je zinil, pa se je že preplašeno ozrl . . . Izvlekel je iz svoje listnice sto-kronski bankovec in ga ponudil Ladavcn šep-tajoč mu: "Dajte mi to sliko in nikomur nič ne pravite, nikomur . . ." Ladavac mu je pomolil pod nos svojo legitimacijo. "Premagan sem!" Žalosten je bil njegov glas. Ves potrt se je Sesedel in si brisal pot z mokrega čela. "Niste premagani, gospod Hermann, jaz vam dovoljujem, da izginete — ali pa tudi ostanete tukaj! Kakor se vam pač poljubi—ker ujel sem vas le jaz osebno ne pa policija. Pač imam pooblastilo, toda, če vam je ljubo, morete iti." "Hvala ... ni potrebno! Svojo moč sem hotel meriti in ker sem se precenjeval sem podlegel ..." "Pojdiva v kavarno, mu je rekel Ladavac, se boste nekoliko umirili." "Ne, če vam je prav moreva nekoliko časa presedeti tukaj, potem pa me povedite, prosim vas, na policijo." "Kakor želite!" "Zakaj ste me zasledovali . . ." "Hotel sem spoznati vas in hotel sem zvedeti, če sem pravilno sklepal, ko sem vso svojo pozornost posvetil obliki zločina ne pa umoru samemu po sebi . . ." "Prav ste imeli, gospod . . . kajti umor je bila samo prva stopnica k tistemu velikemu cilju . . ." "Razumem, prav sem sklepal . . ." "In katera bi bila poslednja stopnica, in kje bi bil vaš cilj?" "Poslednja . . . Bog zna! Mogoče še mnogo umorov, mogoče še cela vrsta zločinov . . . in končni cilj . . . nisem si na jasnem ... da se prav izrazim: cilj je ležal pravzaprav v okoliščini, da morem grešiti proti tej družbi in njenim zakonom, ne da bi me ti zakoni dosegli ... v zadovoljstvu, v sreči . . . Sreča mi je to bila ... Ali razumete?" "Dobro, prav dobro vas razumem! Nadaljujte!" "Ženska, gospod, ženska . . . kako se pišete?" "Dr. Ladavac . . ." "Ženska, gospod doktor je kvas te družbe, ona daje družbi zakone, ona je vstvarila etiko in moralo, ona je vstvarila rodbino, državo, družbo. Tega nisem vedel, dokler nisem dodobra spoznal Jolande. Vidite, moja ljubica je bila in sva se rada imela. Tako rada me je imela, da je zbežala od doma . . . tistikrat me je rada imela .. . ko pa sva živela nekoliko tednov v Černo-vicah oziroma v okolici na mojem posestvu me je prvič prevarila. Ko sem zvedel, sem besnel. Potem sva se pripeljala v Trst in tukaj me je hotela drugič goljufati . . . Bila je vlačuga, kakor vse z dvora . . . Tedaj sem ji zagrozil, da pojdem in jo naznanim pri policiji . . . "In ti misliš, mi je rekla, da ti bodo verjeli, tebi kmetu z univerzitetno izobrazbo in milj oni, ki si jih ukradel plemstvu . . . kmet si in jaz sem plemenitašica . . . Zaprt boš ti, prijatelj, jaz bom pa morala domov in pri prvi priliki jo zopet od-kurim . . ." "Imam dokaze," sem rekel. "Jaz pa moč," je odgovorila. "Me ženske, je nadaljevala, imamo moč. Naša moč je naša šibkost, naša slabost, naš živalski značaj, nasa hudobija, kratkomalo vse naše negativne strani. Vaša šibkost in slabost je pa vaša moč, vaš značaj, vaša iskrenost . . . in vaša ljubezen, kajti samo vi ljubite, me nikdar. Vaša ljubezen je naša moč. Vaša ljubezen je veriga, ki je ukovala ves ljudski rod v sužnost, ki je oblikovala slehrno dejanje in ne-lianje v jasno določene oblike, v ostro določene meje, vaša ljubezen je naša moč, ki kuje vedn debelejše verige vaši svobodi, vaša ljubezen v ° izenačuje z nami, slabimi, majhnimi od rojstv.8 nesvobodnimi. Me ne moremo ničesar zgubiti le pridobiti moremo ... in smo pridobile. ya§' ljubezen je kakor bog nad babilonskim stol pom . . ." Tako je govorila. Iz nje je govorila pre. teklost in sedanjost vesoljnega ženstva, iz nje govorila resnica — jaz pa sem toliko ljubil svobodo, da sem sklenil svojo svobodo osvoboditi "Jaz ne poznam ljubezni, sem rekel, p0;| znam le svojo voljo in svojo posest! Moja volja pa je, da bodi ti moja posest!" Vztrepetala je in kriknila. Strah jo je obšel, nenadoma jo j« ves prevzel, kajti mislila je, da je moja ljubezen splahnela pod udarci moje volje. A moja ljubezen ni splahnela . . . Zasmilila se mi je in tedaj sem jo objel ... vi se čudite, gospod doktor, da vam to pripovedujem! O nikar se ne čudite! Mi smo vsi enaki in dokler bo živel moški spol, vedno se bo ta dogodek ponavljal, ker mi smo dobri. Mi ne moremo verjeti, da bi ženska lagala, ker to vemo. In čeprav so njene solze lažne, in čeprav to vidimo, vemo, s prsti otipavamo, vseeno vse verujemo, vseeno jočemo z njo, ker mi ljubimo . . . Tako je bilo tudi tistega dne zvečer. Objela me j škripalo je nekaj med kostmi. Opazoval sem okostenjak le polovično, polovično pa sem mislil na Jolando, ki leži morda v tem trenutku skupaj s ciganom. Okostenjak pa se je gibal . . . zdelo se mi je, da je premikal roki, kakor bi hotel nekaj prikleniti nase . . . Brezumna misel mi je šinila tedaj v glavo: Okostenjaku se hoče tudi ljubezni, on hoče Jo-j lando. Dam mu jo, naj jo priklene na svoja ' prsa, naj jo ljubkuje s svojimi čeljusti, naj i" ■ gladi s svojimi koščenimi prsti . . . (Dalje prihodnjič.) VOLILNA KAMPANJA V WISCONSINU. By Wisconsinu tekmujejo vodilne osebe LaFolletto-^ progresivcev za vodstvo gibanja, ki ga je ustvaril iojni senator LaFollette. La Follettovci kontrolirajo islaturo in tudi sedanji governer Blaine pripada Follettovi struji. Progresivei so s smrtjo LaFolletta gubili voditelja, katerega bodo težko nadomestili. La pollettov sin, katerega nekateri porivajo v ospredje, K še mlad, ne posebno izkušen v politiki, in med ljudstvom nepriljubljen. Največ upanja da do-jjj v roke LaFolletto-ve vajeti, ima gover ner Blaine. Drugo težko vprašanje, ki ga imajo pred seboj progresivei v Wisconsinu je, koga no-minirati za kandida-ta na LaFollettovo mesto v zvezni senat. LuFollettu bi potekel termin prihodnje leto. Izpraznjeno mesto se bo izpolnilo s posebnimi volitvami, ki se bodo vršile Ko leto. Marsikak progresivec bi rad postal senator. Nekateri svetujejo, naj Kg kandidaturo ponudi soprogi pokojnega LaFolletta, toda ti glasovi so že precej utihnili. Tudi agitacija za mladega LaFolletta je zelo pojenjala. Ako bi to ne bile izredne volit-.ve ampak redne, bi postal kandidat progresivcev najbrž governer Blaine; pravijo, da bo v jeseni prihodnje leto vseeno kandidiral za se "Morja. Zbeganost v i-aFollettovem tabo- F® izrablja oficielna republikanska stranka v Wisconsinu, ki se zaveda, da ima sedaj ako sploh kedaj priliko zadati hdarec progresivnemu krilu; oficielna republikanska xl'anka trdi, da so wisconsinski progresivei po krivem okupirali ime "republikanska stranka" namesto P bi ustanovili svojo in prepustili firmo republikanska firauka tistim katerim spada. LaFollette pri zadnjih Predsedniških volitvah v Wisconsinu ni kandidiral na "sli republikanske stranke, dasi jo je njegova organizacija kontrolirala, medtem ko je bil governer Blaine Nočasno izvoljen na listi republikanske stranke, ob Fnem pa agitiral proti Coolidgu, ki je bil na čelu repu '■'ikanske liste. i rnokratska stranka v Wisconsinu je postala brez- pomembna politična skupina, važen faktor pa je socialistična stranka, ki je kot politična sila v Wisconsinu na drugem mestu. Na konferenci ki se je vršila pred par tedni v Milwaukee je sklenila iti v volilni boj s svojim kandidatom za senatorja. Socialistično nominacijo je dobil John M. Work, pisatelj in član uredniškega štaba dnevnika "Milwaukee Leader". J. M. Work je v ameriškem delavskem gibanju dobro znan. Nominiran je bil na seji wiscon-sinske stranke dne 18. julija. V svojem govoru dne 19. julija v State Fair parku je Work dejal, da je sprejel kandidaturo za kate ro se ni potegoval, ker veruje v teorijo, da mora urad iskati kandidata, ne pa kandidat iskati urad. Izjaval je, da je socialistična stranka logična naslednica La Follettovega gibanja iz leta 1924, ker je t o gibanje pustilo mimo priložnost organizirati ameriško delavsko stranko. Ker so progresivei storili to napako, so prisilili tiste ki hočejo novo stranko v socialistični tabor. Spoznanje, da so mnogi "progresivei" po smrti LaFolletta pokazali svojo pravo barvo in skrite namene, bo v korist socialistični stranki, ker ji bo dalo novih pristašev. Mnogi La Follettovci so zataja-li program svojega voditelja ter se nagibajo nazaj k ofici-elni republikanski stranki. Vse to gre v prilog socialistični stranki. L. 1918 je kandidiral za zveznega senatorja v Wisconsinu Victor L. Berger ki je dobil nad 100,000 glasov. Sedanja volilna kampanja za senatorski sedež bo zanimiva, ker bo v veliki meri odločila kakšna bo bodočnost LaFollettovih progresivcev v Wisconsinu. Socialistični kandidat John M. Work je imel prvi agita-cijski govor v sedanji kampanji na shodu dne 19. julija, ki se ga je udeležilo približno petindvajset tisoč ljudi. JOHN M. WORK socialistični kandidat za senatorja v Wisconsinu. ženi na Dunaju. Nekatere socialistične stranke izven vsake internacionale. DELAVSKE INTERNACIONALE. PRVA INTERNACIONALA. Moderno delavsko gibanje sega komaj dobrega pol stoletja nazaj. Razširilo se je in postalo to kar je šele v preteklih treh, štirih desetletjih. V jeseni 1. 1864 je bila na konferenci v Sent Martins-Holle ustanovljena prva delavska internaeionala pod imenom "Mednarodna delavska družba". Svoj sedež je imela v Londonu. V njenem začasnem generalnem svetu, ki se je zbral na posvetovanje dne 5. oktobra imenovanega leta, je bilo 31 Angležev, 10 Nemcev, 9 Francozov, 6 Italijanov, 2 Švicarja in 2 Poljaka, skupaj 60 članov. Karl Marx je bil duša gibanja za organiziranje prve delavske internacionale. Na prvi konferenci so udeleženci zbrali nekaj nad .ji'20 za začetne stroške. V prvem letu se je nabralo za pokritje njenih izdatkov in za njeno propagando približno J140. Prva internaeionala se je morala boriti ne le z via dajočimi reakcionarnimi silami, ampak je naletela na nepremagljive težave tudi med delavstvom samim, in 1. 1876, po dvanajstih letih obstoja, je razpadla. Največje boje je imela s takratnimi ekstremisti (anarhisti in sindikalisti) pod vodstvom Bakunina in drugih. Ti notranji boji in ponesrečeni ter nepremišljeni eksperimenti nji pridruženih skupin so jo izčrpali in ji ugonobili njeno življensko silo. Anarhistična Internaeionala je pod Bakuninovim vodstvom trajala od 1. 1872 do 1881. Do 1. 1889 ni bilo Internacionale, dasi so bili narejeni mnogi poskusi, da se jo ustanovi. Prva Internaeionala je izvršila važno zgodovinsko funkcijo—ustvarila je temelj mednarodni delavski organizaciji in pripravila tla za ustanovitev nove, popol nejše Internacionale. DRUGA INTERNACIONALA. Druga Internaeionala je bila ustanovljena 1. 1889, ki se je razvila v mogočno mednarodno enoto. Kakor v prvi, so se tudi v tej pojavljali mnogi notranji boji med skupinami nasprotujočih si tendenc, posebno glede taktike. Svoje kongrese je obdržavala vsake tri leta do 1. 1914. Pripravljala se je, da 1. 1914 proslavi z velikimi manifestacijami petdesetletnico ustanovitve prve Internacionale, in ob enem bi imela imenovanega leta na Dunaju svoj kongres; izbruh svetovne vojne ga je onemogočil. Med vojno so se vršile razne socialistične konference in več mednarodnih sestankov, ali vojni toki so se zajedli v mednarodno delavsko gibanje tako zelo, da so mu vzeli odporno moč. Vodilna stranka v drugi Internacionali je bila nemška, kajti pred vojno je bil nemški proletariat strokovno in politično najboljše organiziran. Imel je mnogo in velikih listov ter revij. Prednjačil je v socialistični literaturi. Imel je številne znanstvenike in teoretike, ki so izpopolnjevali celoto. Vojna je vse to izpremenila. Po vseh medvojnih in povojnih krizah je nemško delavsko gibanje zopet postalo sila v mednarodnem gibanju. Po vojni oziroma že med vojno, je vodstvo ostankov druge Internacionale prešlo v roke angleške delavske stranke, stranke socialistične levice pa so bile združene v "Delovni uniji socialističnih strank" s sede- DELAVSKA IN SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA. Delavska in socialistična Internaeionala (Lahen and Socialist International) je bila ustanovljena mi> seča maja 1923 na kongresu v Hamburgu, Neničij Udeležili so se ga zastopniki strank prejšnje druge h ternacionale, Dunajske delovne zajednice socialističnih strank, zastopniki strank ki so bile dotedaj izven ene ali druge internacionale, zastopniki mednarodnih unij (amsterdamska strokovna Internaeionala) in nekaj bratskih delegatov. Udeležili so se ga zastopniki tri-inštiridesetih strank iz triintridesetih držav. Stranke pripadajoče delavski in socialistični Internacionali, imajo nad sedem miljonov članov. Njen glavni stan je v Londonu; na Dunaju ima podružni urad. Delavska socialistična Internaeionala daje pridruženim strankam mnogo več avtonomije kakor pa moskovska Inter- J nacionala, ki zahteva od pridruženih strank da se rav-B najo natančno po navodilih iz centralnega urada. Nekatere stranke v delavski socialistični internacionali so zelo zmerne v taktiki, medtem ko so druge ekstreni-ne. Slednje vodi dunajska skupina pod vodstvom dr. Adlerja, prvo omenjene pa so pod vodstvom anglešk-delavske stranke. Pred hamburškim kongresom 1. 1923 je dunajska Delovna unija socialističnih strank podvzela korake za ustanovitev skupne internacionale, ki bi vključe? I vala tudi komunistično internacionalo. Prišlo je sicer« do konference med zastopniki vseh treh skupin (dunajske, londonske in moskovske), ki se je vršila v Nem- ; čiji, a do sporazuma ni prišlo. Drugi kongres Delavske socialistične Internachl^B nale se bo vršil to leto v Marseillesu, Francija. Zboro-^3 vanje se prične 22. in zaključi 27. avgusta. Ameriško socialistično stranko bodo zastopali na kongresu v Mar- ^ seillesu Morris Hillquit, V. L. Berger, James Maurer, Geo. E. Roewer in sodnik Jacob Panken. Izvoljeni sofl bili soglasno na seji strankine eksekutive dne 28.- 29. aprila t. 1. v New Yorku. MEDNARODNA FEDERACIJA STROKOVNIH UNIJ. (Amsterdamska Internaeionala.) Mednarodna federacija strokovnih unij (imeno- 1 vana tudi "Amsterdamska Internaeionala) je bila ustanovljena 1. 1901. Njen sedež je v Amsterdamu. Dne i 31. decembra 1923 je imela 17,266,196 članov. Večina strokovno in industrialno organiziranega delavstva v vseh deželah razun v Rusiji in Zedinjenih državah pri- S pada amsterdamski internacionali. V politiki koope- I rira s socialistično internacionalo. Največ članov in';1 I v Nemčiji, namreč 6,500,000; Anglija je na drugem me- I stu s 4,500,000 člani. Svoj čas ji je pripadala tudi Ameriška delavska le-deracija (American Federation of Labor), a je pozneje J odstopila, ker se Gompersova struja ni mogla spri jaz-J niti z njeno socialistično politiko. Pripadajo pa ji ne- -katere druge ameriške unije. TRETJA INTERNACIONALA. Komunistična Ttretja Internaeionala je bila usta- 1 novljena 1. 1919 v Moskvi. Njeno jedro je bilo boljše- j viško krilo ruske socialistične stranke, ki je po strmo-, glavljenju Kerenskijeve vlade oktobra 1917 prišlo na vrinil0 RusiJe in spremenilo naslednje leto svoji stran-kj ime v "komunistična stranka". Tretja Internacio-aja jina do poldrug miljon članov, največ v Rusiji; Ncrnfiija je na drugem, in Čehoslovakija na tretjem me-Kg, Vsi njeni dosedanji kongresi so se vršili v Moskvi. Komunistična mladinska liga je imela 1. 1924 850,000 članov, večinoma v Rusiji. Razen te ima komunistična Internacionala več drugih organizacij, kot Športno Internacionalo, Internacionalo komunističnega ženstva in kmečko Internacionalo. Vse imajo glavno moč v Rusiji, v drugih deželah pa le manjše ali večje podružnice. RDEČA INTERNACIONALA STROKOVNIH UNIJ. Rdeča Internacionala strokovnih unij je bila ustanovljena 1. 1921 v Moskvi. Pripadajo ji vse unije v Ru siji, ki imajo nad 6,300,000 članov. Pridružene so ji tudi nekatere unije v Franciji, Nemčiji, Čehoslovakiji in v par drugih deželah. V vseh pa ima propagandi-sttične skupine (v Zed. državah Trade Union Educational League). Moskovska Internacionala strokovnih unij vodi že dalj časa kampanjo za združenje z amsterdamsko Internacionalo. V tem prizadevanju jih podpirajo tudi nekateri glavni voditelji angleškega strokovno organiziranega delavstva. Predstavniki amsterdamske Internacionalo zahtevajo kot pogoj za pridru ienje, da ruske unije sprejmejo njen program in da se ravnajo po njenih pravilih, medtem ko ruski zastopniki hočejo poseben kongres, ki naj bi izdelal dogovor na podlagi enakovrednosti obeh skupin. Združenje je potrebno v interesu delavskega razreda, a predno bo do »Ženo, je treba premostiti še precej zaprek; predvsem je potrebno ustvariti v obeh taborih resno voljo za združenje in za kooperacijo. V eksekutivi amsterdamske internacionale prevladuje mnenje da morajo ruske unije prestati biti orodje politikov ki vodijo tretjo Internacionalo, in ko se to zgodi, odpade glavna ovira, ki danes preprečuje združenje. Za neprijazen duh ki vlada v krogih amsterdamske Internacionale proti vodstvu moskovske Internacionale strokovnih unij je odgovorna tudi razdiralna taktika komunističnih skupin v evropskih strokovnih organizacijah. Vendar pa je Opažati, da se duhovi zbližujejo in da združenje morda Bfeč tako daleč. (Dalje prihodnjič.) LESLAV LIMANOVSKI: O poljski demokraciji. Poljska je šla v svojem civilizatornem razvoju po zapadne Evrope. Največji vpliv je imela na Polj-P'ič romanska civilizacija: najprej italijanska, popa francoska, zlasti od tedaj, ko so v 18. stoletju 11 misleci revolucijonirali dotedanje politične, dru-in verske nazore. V tem revolucionarnem du-nein gibanju so oblikovali svoje nazore tudi poljski 0vi, zlasti dvojica od jijih — Staščič in Kollontaj — »e pokazala v sijajnem lesku in je tudi mogočno vpli-■h 'la sIavnoznani sejem, ki je trajal od 1. 1788 do ™ m čegar delo (konstitucija z dne 3. maja 1791) je zelo cenjeno od vseh napredno mislečih tedanjih ^ Takrat — tako se more reči — se je porodila idohna demokracija Poljske. Velikaši, škofje, tem- I,r'.!dsodkov polni oboževalci plemiške samovolje, podprti po armadah ruskega carja in pruskega kralja, so oborili — kakor so se v svojih manifestih izražali — sramotno delo revolucije. Poljsko republiko so oropali njenih dežel —; izvršila se je druga delitev Poljske! Proti temu ropu in proti — narodu vsiljenemu — robstvn se je 1. 1794 vzdignil upor, revolucija, ki jo je vodil Koščiusko. Zaplapolala je na vshodu Evrope kot velik požar, največji po onem v Franciji. Da ga pogase in premagajo, združile so tri monarhije svoje sile: Rusija, Prusija in Avstrija. Revolucijo so zadušile in tako je prišlo do tretje delitve republike. Od revolucije 1. 1794 se je razdelila Poljska v dve sferi: ena se je ponižno in ubogljivo podvrgla novemu redu, ker sta jo vodila osebni in razredni egoizem ter skrb za ohranitev njenih privilegijev in njenega imetka oz. posesti, druga, idealna, ki jo je vodilo altruistično čuvstvo po združenju vsega naroda, pa je oblikovala svoje nazore v naprednjaški literaturi in je stalno težila za tem, da se otrese jarma tuje nadvlade. Po vsakem porazu se je znova vzdignila dokler ni dovršila svoje namere. Zgodovina te druge Poljske je zgodovina naše novodobne demokracije. In ta zgodovina je lepa in more nas napolnjevati s ponosom. Započevši z legijam v Italiji, ki so se vojskovale-pod devizo bratstva vseh ljudi, je korakala ta Poljska roko v roki s celokupno evropsko demokracijo, predvsem seve z ono, ki je bila pri-poznana od celega sveta, kot predbojevnica, to je s francosko. Francoska revolucija 1. 1830 je dala tudi Poljski vspodbudo, da se otrese verig suženjstva. Na bojnem polju premagani po tuji sovražni premoči, odšli so najboljši iz domovine in izbrali so Francijo za svoje glavno torišče; organizirali so se tu v demokratsko družbo, ki je po daljših posvetovanjih 1. 1836 izdala manifest, ki so ga največji evropski duhovi v oni dobi sprejeli z veliko pohvalo in pritrjevanjem. Že takrat je daljši razvoj demokratskih načel pokazal pot v socijalizem. Izmed naših emigrantov (političnih izseljencev) hočem navesti troje znamenitih imen: pesnika Mickicwicza, zgodovinarja Lelewela in organizatorja socialističnih občin Stanislava Worcella. Revolucija, ki je 1. 1846 v Krakovu izbruhnila, je že nosila socijalističen pečat in karakter. V 1. 1848 v spomin zaslužujoči revoluciji, v "narodni spomladi" je prelivala ta nova Poljska svojo kri povsod tam, kjer se je Evropa bojevala za svobodo. Mickiewicz je v Italiji sestavil poljsko legijo, koje vodilna gesla so bila soci-jalistična, pozneje je bil glavni urednik organa za internacionalni socializem "La Tribune des peuples". V ti važni revoluciji je naša demokracija skupno s češko odlično sodelovala na praškem slovanskem kongresu in pri izdelavi "manifesta na evropske narode". Ta manifest ima veliki zgodovinski pomen — je deklaracija ljudskih pravic in popolnuje znano francosko deklaracijo človeških pravic. Iz duha te demokracije je vzrasla in se je oblikovala v njeni literaturi generacija, ki se je 1. 1863 z orožjem v roki uprla, da osvobodi in združi svoj narod v republiko. Njena kri ni tekla zaman. Njih nasledniki so socijalisti, ki so vedno znova začeli krvave boje za svobodo in so neverjetno veliko pripomogli, da imamo danes neodvisno poljsko republiko. (Pod Lipo.\> S J* Agitirajte za razširjenje "Proletarca". DOPISI. Premogarji in njihov položaj. LAWRENCE, PA. — Od kar je brat Marko Rupnik podal v Proletarcu z dne 19. marca definicijo o razredni zavednosti našega delavstva, se od tu ni še nihče oglasil. Rupnik je stvar tako-le definiral: "Škoda, da sem tako "izbražen" da delam druščino tisočem slovenskih delavcev v Ameriki, ki smo vse: klerikalci, liberalci, svobodomiselci, socialisti z rdečimi kravatami, najboljši komunisti, boljši od samega Lenina, nihilisti ,patriotje in kluksi. Zato je mene in nas vseh sram, da bi spadali k socialistični stranki ter plačevali članarino, ker bi s tem degradirali svoje sarže in bi bili samo socialisti, socializma pa bi se morali zopet učiti, ko žc 'davno vse znamo'!" To je preresnična, čeprav sarkastična definicija. Pisec, ki jo je napisal, pozna naše in druge ljudi, njihove slabosti ,njihovo znanje in njihovo nestalnost. Ljudje so čudna bitja. Streme kvišku, dvigajo se, v resnici pa brodijo naprej po močvirjih in se nikamor ne dvignejo. Zbirajo se in drug drugemu zatrjujejo da so boljši od drugih. In tako so mrtvi za konstruktivno delo. lVušajo se, da so "boljši" kot drugi, bolj "radikalni" kot drugi, bolj "napredni" in bolj pametni. S tem je zaključeno poglavje naprednosti in radikafizma in prične se zopet od kraja. Marko Rupnik je pokazal slovenskim delavcem kako izgledajo v ogledalu. Ni pa bil dovolj jasen da bi jim povedal, kako bi morali izgledati, da bi bila slika lepša. Upam, da bo tej sledil z nadaljno definicijo, ki bo začrtala delavcem pot iz močvirja sarž in "jaz sem boljši kot ti" filozofije v gibanje v katerem ni šarž, v katerem smo samo ljudje, eni manj drugi bolj aktivni, eni bojeviti, drugi manj, vsi s smotrom zgraditi družbeni red v katerem bo delavec svobodnejše dihal, v katerem ne bo toliko skrbi radi vsakdanjega kruhka in v katerem bomo ljudje malo bolj ljudje kakor smo danes. Čudno je, da je med delavci več navdušenja takrat ko delajo, kakor pa v časili brezposelnosti. Nam se ne zdi čudno, ampak drugim. Socialistični misleci so že od nekdaj dokazovali, da so dežele ali kraji v katerih vlada mizerija slabo polje za socialistično propagando. V mizeriji ima človek samo en takojšen cilj: k r u h ! Z maksimalnim programom se ne ukvarja. Ne čita in .ne študira. Gladen je on, gladna žena, gladili so otroci. Pa hoče kruha. Preobrat kakršnega hočemo pa je stvar, razumnih delavcev in pride z večjim razumom v delavskih možganih. Po vojni se je delavstvo tudi pri nas udajalo v razne upe in nade. Vse se bo spremenilo, so pravili. Za-manj so dopovedovali socialisti, da se preobrati, kakor si jih neuki ljudje zamišljajo, ne dogajajo čez noč. Lahko se spremeni vlado, ali ljudje ostanejo taki kot so bili in gospodarsko življenje se ne izpremeni. Kajti take spremembe zahtevajo čas. Zavrgli smo socialistične nauke ne da bi jih poznali. Videli smo v duhu novo zarjo in segali po njenem odsvitu. Vse je prešlo. Računali smo na ogromno delavsko in farmarsko gibanje, ki bo pomedlo ameriški kapitalizem. Navdu ševali smo se pred 13. meseci za šentpavelsko konven cijo in leto poprej za čikaško, a konec obeh je brta fiasko. Kdor se v kampanjah za ti dve konvenciji nil navduševal s propagatorji, je bil nazvan za nazadnja. ka in nemalokrat tudi za izdajalca delavstva. V Chiča-gi so ustanovili "federativno farmarsko-delavsko stranko". Ni je več. Na konvenciji v St. Paulu so z obli I i cu grmenja formirali podlago za mogočno farmarsko-delavsko stranko in nominirali predsedniškega kandidata. Vsa stvar je životarila teden ali dva in ni je bil,, več. Tisti ki so verjeli, so razočarani. Tisti ki so iskali samo boljšo in krajšo pot, se vračajo v socialistično stranko. Bilo je treba nekoliko šole in nekaj izkušenj, večinoma dragih. Ampak izkušnje so šola, ker je ta edina s katero se more dokazati kar se ljudem ne more dokazati iz zgodovine in z argumenti. Dokler smo delali stalno in so rovi obratovali, je bilo tod okoli mnogo revolucionarnega duha. Danes ko 1;o pišem pa premogorov ne obratuje že šesti mesečin komunističnih agitatorjev ni naokoli, kajti capakov v obliki $ se več ne dobi in tako'je vse tiho kar se politike tiče. Premišljujemo le kaj se bo dalo v lonec, kje se bo dobil groš za obleko in želimo, da nas nesreče ne bi obiskale v takih časih — sploh v nobenih. Ali če ni zdravja, če se dogodi kaj drugega izrednega v hiši. je treba šteti — dolarje pa lahko šteješ le ako jih imaš. Poletje mašira h koncu, jesen se bliža in potem zima. To morda nima pomena za tiste ki nimajo skrbi zr preživljanje, aa brezposelne delavce pa je velik problem že sama beseda, "zima se bliža". Dejal sem, da tukajšnji premogovnik ne obratuje že šesti mesec. Pittsburgh Coal Co., ki ga laslujo. skrbi, da nismo brez listov. Vsaki teden nam pošlje iztis "Pittsburgh Labor Tribune", katere vsebina ni nič drugega kakor bluf. Obljubuje nam zlate čase, in nog J dela in veliko prihrankov. Napada unijo U. M. W. of A. in Jacksonvillsko pogodbo. Ta pogodba določa razmerje med premogarji in delodajalci. Določa v glavnem plačilno lestvico in podobno. Če se jo analizira, ne vsebuje drugega .kakor določbe, da je plača 77c offc tone in 97c od jarda v entri; potem (ic in devedeset stotink centa od škrli ter osemurni delavnik. To M skoraj vse kar vključuje ta pogodba. Dvanajst palcev plasti kamna je treba odvažati brez odškodine, za polaganje tračnic ni plače, opore je treba postavljati ba-dava, ako pade premogarju prazna ali polna kara rn tir jo mora postaviti nazaj za darmo, pa tudi ako se i njo muči ves dan, in ob enem mora imeti za tako delo bikovo moč; strelivo in orodje moraš kupiti sam. hom| panijo stane tona premoga pod 'tipplom' $1.35 in v tew so vključeni vsi njeni stroški na mestu proizvajanji! Sedaj imamo pogodbo podpisano še za dvajset nies$| cev, kar je najslabše za nas, dobro pa za operatorje, kfl mislijo v tem času izstradati premogarje in jim ol> poteku pogodbe ponuditi plačo iz leta 1917. Operatorji računajo s stališča profita in prav nič drugega, to da imajo sedaj v gotovih okrožjih vse rove zaprte,JB del njihove profitarske strategije. Dasi je njihova ilijfl prozorna, jo delavci v splošnem ne razumejo, ali pa H nočejo razumeti. Na oknu pisarne premogovnih* ^HLg je slika ki kaže koliko premoga producirajo ne-. uizirani in koliko organizirani ?premogarji. Na-R* takih slik, člankov in statistik v kompanijskih le-"kili. slikah in listih je propaganda za znižanje plač nijskim premogarjem. Dogodi se lahko, da nas pa-iftnejo v še večjo sužnost, in to zato, ker nismo politično . jn£justrialno dovolj močno organizirani. " Delavec se bo otresel brezpravnosti; zasigural si K vsakdanji kruh; dosegel bo v družbi stopnjo ki mu no njegovi važnosti pripada. Toda ne z brezbrižnostjo, H. z navadnim pritoževanjem in zabavljanjem, ampak ■rganizacijjo, ki bo imela strogo razredno zavedni ziiLičaj. Nobeni hlapci privatnih interesov, bili to Egji namestniki, uredniki kapitalističnih listov in drugi lakaji ne bodo mogli ustaviti delavčevega pohoda .kvišku. kadar bo delavec hotel da se dvigne! Delavec, femagaj graditi iz svoje unije pravo bojevno telo. Pristopi k resnični delavski stranki, ki je socialistična stranka j kajti ta je, ki se bori za industrialno demokracijo in za osvoboditev delavskega ljudstva izpod siižnosti sedanjega ekonomskega reda. — Louis Britz. O pikniku socialističnega kluba v Waukeganu. i' WAUKEGAN, ILL. — Piknik socialističnega kluba št. 45, katerega smo priredili v nedeljo 26. julija zaeno »Samostojnim izobraževalnim klubom, je bil uspešen, H^i nam vremenski bogovi tudi ta dan niso bili na-^Bnjeni. Naš piknik bi se imel vršiti nedeljo pred Bmenjeno, pa ga je pokvarilo deževno vreme. Udeležbi je bila dobra. V zabavo prisotnih so se vršile razne ■re in ples. f Tudi izobraževalnega dela nismo izpustili iz prcf vama. Na povabilo nas je posetil s. Chas. Pogorelec, ■ nam je poljudno govoril o pomenu delavske politič-fee in strokovne organizacije. Izvajal je, da je delavčeva dolžnost pripadati k organizacijam ki so njegove in se bore za njegove interese. Slikal nam je solidarno ■•stopanje kapitalističnega sloja v boju proti delav-■fu. Kapitalisti nikdar ne pomagajo delavcem v bor-Rproti kapitalizmu, in iz tega se delavci lahko marsi-Rjftj nauče. Navzoči so izvajanjam govornika pazno Bedili in je upati, da so njegove-besede padle na ro-■»vitna tla. Od tistih, ki se z našim programom strinjajo pričakujemo da se nam pridružijo ter skupno z nami delujejo za uresničenje socialističnih idealov. Poročevalec. ^ Izredna seja waukeganskega kluba. WAUKEGAN, ILL. — Klub Št. 45 JSZ. bo imel v ne-jpjo 2. avgusta izredno sejo. Vršila se bo v Slov. narodnem domu. Pričetek ob 2. popoldne. Na dnev-B&i redu bo več važnih točk, o katerih moramo razpravljati in napraviti potrebne zaključke, npr. o agita-Kf' časopisju, naših priredbah za časa konvencije B^-'- itd. Udeležite se je polnoštevilno. — P. O. Izlet pevskega zbora "Zarja" v Clevelandu. CLEVELAND, O. — V nedeljo dne 2. avgusta se izlet soc. pevskega zbora "Zarja" na Močilnika-Rve farme. Povabljeni so vsi člani kluba št. 27 in HPporniki ter prijatelji zbora. ■ Prvi truck odpelje ob 7:30 zjutraj in drugi ob 10. B>oldne. Kdor se želi peljati s truckom, naj pride Narodni dom kjer bo zbirališče. — J. K. "Stoji, stoji Pueblo . . PUEBLO, COLO. — Pueblo je španska beseda in pomeni vas, dasi znam jaz samo toliko španščine koli kor sem se jo naučil v pueblski "Meksiki". Pueblo danes ni več vas, ampak veliko coloradsko mesto. Več opisa ob kaki drugi priliki. Ko sem se vrnil iz Leadvilla v Pueblo, našo veliko vas, sem videl, da se vrši v naši napredni, napol napredni in hipnotizirano napredni javnosti nekaj velikega. Rojaki so stikali skupaj glave, šepetali, ali pa govorili na glas. "Kje si bil zadnjih par tednov, da te ni bilo videti tod okrog?" me je vprašal znanec . Pojasnil sem mu in ga vprašal kaj je tukaj novega. "Nič posebnega. Za volitve delegata se pripravljamo, 'dacol'." Posvetilo se mi je in takoj mi je postalo vse jasno. Dne 12. julija so se vršile volitve pri društvu "Orel" SNPJ. Ne bi jih omenjal, če bi bile res tajna stvar, ampak ker niso bile, in ker so pomenile za nas zanimiv dogodek, ga bom nekoliko opisal. Precej nad sto članov in članic je bilo na seji. Začudil sem se. To je udeležba! sem si mislil. Naša sveta napredna stvar mora zmagovati — dokaz je, da se je pričelo članstvo naprednih društev zanimati za seje. Bil pa sem že malo iznenaden, ko sem videl da se velika večina ne zanima za nobeno stvar na dnevnem redu, resnično pozorna pa je postala takoj ko je bila izgovorjena beseda, da se prično volitve delegata. Nominirali smo drug drugega vse križem, kakor je navada tudi drugod. Šest jih je sprejelo kandidaturo, drugi so jo skrogino odklonili. Fr. Pečnik je bil izvoljen. Fr. Pečnik je kandidiral na protikoritarski platformi. On je prepričan, da tvorijo izvrševalni odbor SNPJ. koritarji in da so pri Proletarcu in JSZ. tudi koritarji. Oboji pa so seveda social patriotje. Kaj to pomeni, pa tudi naš Pečnik ne ve. Brat Pečnik je nam po izvolitvi napravil tudi govor, v katerem je poudarjal, da se bo boril za interese vsega članstva in proti koritarjem, mi pa smo mu ploskali kolikor smo mogli. Sedaj pa se je dogodilo zopet nekaj čudnega. Članstvo je vstalo ter jo ubralo doli po stopnicah. Predsednik Boltezar je to kljub temu da irna samo eno zdravo oko hitro opazil in pričel kričati, da seja ni še končana. Nič ni pomagalo. Tedaj pa je pričel vihteti predsedniško kladivo in tolkel z njim kakor smo včasih tolkli v Hudičkovi (Lojzovi) kovačnici na Mahren Ave. Zažvižgalo je po zraku in predsedniku je ostal v rokah le še ročaj. K sreči ni bil nihče zadet, ker je bila dvorana med tem že izpraznjena. Ni mi znano, kaj je predsednik napravil z ostalim dnevnim redom. Pomešal sem se med ljudmi na ulici in jih vpraševal to in ono. Tako sem izvedel, da so prišli večinoma na sejo vsled agitacije in z edinim namenom, da se udeleže volitev za delegata. Sedaj so zopet "dobri" za štiri leta, namreč do drugih volitev. Nekoč sem bil bolan in edino stvar v hiši ki sem jo imel za citati so bila pravila SNPJ. Tako se je dogodilo, da sem skoro vsa prečital, celo angleški in hrvatski del poleg slovenskega. S sej društev SNPJ. pa mi je znano, da član ne sme iti ven brez pozdrava predsedniku, in ako mu ta ne odzdravi z enakim znamenjem, se sploh ne sme odstraniti. Teh navodil se ne vpošteva prav nič na sejah na katerih se voli delegata, ako je naš slučaj pravilo za vsa društva. O naši naprednosti, naših frakcijah, društvih in drugih nezanimivih rečeh sem dal nekdliko opisa v prejšnjih dopisih. Če hi jih ponavljal, bi bilo samo tratenje prostora. Ali o naprednosti naših radikalnih na-prednjakov sem dobil še bolj čuden vtis, ko mi je neki klerikalec dejal, da "socialisti rajše podpirajo cerkev kakor socializem". "Kako misliš, koga se to tiče?" Pa mi je pripovedoval, da naj pogledam v cerkveno poročilo in bom "vse videl". V tem poročilu so označeni vsi podpiratelji fare. Možakar mi je pokazal cerkveni račun, v katerem sem videl med podporniki fare tudi Fr. Pečnika in John Moharja. Oba "držita s komunisti", iz omenjenega računa pa bi sklepal, da "vlečeta na obe strani". Pa tudi druge stvari prihajajo človeku na misel, če premišljuje o naši naprednosti in naših naprednjakih vseh vrst. Joe Hočevar misli da takega primišljevanja preveč ni dobro, za spremembo pa priporoča malo godbe. Melodija kakršna je na primer "La Paloma" je po njegovem mnenju dovolj močna, če jo igra dobra godba, da obrne pozornost rojaka ki ni zadovoljen z lažnim napredkom vsaj za nekaj časa drugam. Jaz pa sem si pri tem mislil, "Stoji, stoji Pueblo ..." — skoro vedno enaka vas, vsaj kolikor se tiče naših ljudi. — Old Timer. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 2'h julija 1925. Navzoči od eksekutive Frank Alesh, Vincenc Cainkar in Frank Zaitz; od nadzornega odbora J. S. Z. Filip Godina, Peter Kokotovich in Blaž Novak; od prosvetnega odseka John Olip in Jos. Oven; od nadzornega odbora slov. sekcije F. A. Vider; tajnik Chas. Po-gorelec; upravnik Anton Žagar. Za predsednika seje predlagani Oven, Godina in Alesh. Sprejel Oven in je izvoljen soglasno. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Dopisi: Čita se poročilo sodruginje Marv Fradel, Latrobe, Pa., o agitaciji v okolišu Latrobe. Opisuje in-diferentnost delavcev, ki se branijo delavskih listov in organizacije. — Anton Šular, Gross, Kans., poroča o aktivnostih klubov JSZ. v Kansasu in omenja tudi ruvanje naših nasprotnikov, ki pa nimajo nikakega uspeha. V istem smislu poroča tudi John Kunstelj, tajnik soc. kluba št. 157. — Prečita se pismo s. J. Terčeljna, Cannonsburg, Pa., o aktivnostih canonsburškega kluba JSZ. in o splošnih aktivnostih našega delavstva. — J. Ovca, tajnik kluba JSZ. v Springfieldu, poroča, da je sklenil vzeti klub eno delnico za dom JSZ. Vzel bi več, pa mu je v sedanjih okolščinah nemogoče. — Čita se pismo s. Jos. Prestrla, tajnika kluba JSZ. v Collin-vvoodu v katerem obširno opisuje agitacijsko in drugo delo kluba ter težave, ki jih ima zavedno delavstvo v boju z nazadnjaštvom. — Andy Zlatoper opisuje akcijo za reorganiziranje socialističnega kluba v Maynardu, O. Slabe delavske razmere med premogarji so velika ovira naši agitaciji. — John Goršek, Springfield, 111., priporoča, naj se za časa konvencije SNPJ. v Wauke-ganu aranžira velik shod, na katerem naj bi nastopil s. E. V. Debs. Misli, da bi bil tak shod zelo uspešen za našo stranko. Vsi dopisi se sprejmejo na znanje. Poročilo tajnika. — V Gillespie, 111., se je organiziral s sodelovanjem s. A. Žagarja nov socialističen klub, v katerega je ob ustanovitvi pristopilo devet članov. Dobri izgledi za ustanovitev klubov so tudi v Stauntonu, 111. in Maynardu O. Omenja, da je poslal klubom JSZ. računsko poročilo za 1. 1924 in ob enem tudi »pel in navodila za povečanje agitacije. l»i)Sl,(| je dobil ugodne odzive od klubov v Collinwoodu q Slieboyganu, Wis., Waukeganu, 111. in od kluba L i v Chicagi, ki je že prej podvzel akcijo za pridobivan' V novih članov. — Poroča o načrtih za shod in konfeiei co v Waukeganu in drugimi faktorji, ki odločujejo gj de dvorane. — Dosedaj nam je stranka povračala z vzdrževanje urada in naših aktivnosti po 9% centa od znamke; to povračevanje je na sklep strankine ekseku tive odpadlo. Do tega povračila po pravilih stranke sicer nismo bili opravičeni, ker federacija nima tisoč članov; v bodoče dobi federacija samo 7% centa od člana. Da izenačimo s tem nastalo razliko, bo tivln zavzeti gotove korake, o katerih bomo morali razpravljati. Tudi moramo povečati naše organizatorično delo, da bo naša federacija rasla proporčno v enaki meri kakor soc, stranka. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Nadzorni odbor je podal poročilo o računskem poslovanju za prvo polovico tega leta in poročilo o splošnem računskem izkazu za prošlo leto, kateri je bil po^ slan klubom JSZ. in društvam Izobraževalne akcije JSZ. Hačune so pregledali F. Godina, P. Kokotovich in B, Novak. Dohodki s prenosom v preteklem letu s > znašali $6,527.85, izdatki pa $6,444.64. Dohodki kon-venčni fond JSZ. so v 1. 1924 znašali $951.39 (s prenosom od prejšnjega leta), izdatki zbora meseca julija 1924 v Clevelandu pa $910.04. V konvenčnem fondu smo dne 31. decembra 1924 imeli po odbitju stroškov $41.35. Izobraževalno akcijo JSZ. je v prosi- :> letu podpiralo 76 društev, 11 socialističnih klubov eden posameznik. • V prvi polovici tega leta smo imeli $3,44( >0 dohodkov in $2,837.65 izdatkov. Blagajna koncem junija $608.95, ki se deli: upravni fond $220.00 in kon-venčni fond $388.95. Skupni imetek zveze (brez opreme in brošur) je $864.22. Poročilo nadzornega odbora se sprejme na znanje. Tajnik predloži načrt sporeda konference sodru-gov ki bodo ob enem delegatje konvencije SNPJ. Vršila se bo meseca septembra. Na tej konferenci sd bo razpravljalo izklučno o agitaciji in ustanovah JSZ. Pravico do besede na konferenci bodo imeli člani J2fl Naši somišljeniki bodo tudi imeli priliko poročati razmerah v svojih naselbinah z ozirom na socialistično in splošno delavsko gibanje. Po daljši razpravi se sprejme za konferenco sledeči dnevni red: 1. Otvoritev konference po gl. tajniku JSZ.; 2. Volitev predsednika; 3. Volitev zapisnikarja; 4. Poročilo tajnika Pogorelca; 5. Poročila odborov: a) Prosvetni odsek JSZ., poroča Joško Oven; b) Stavbinsk' odsek JSZ., poroča F. Zaitz; 6. Poročila sodrugov delM gatov o našem pokretu v posameznih naselbinah)* 7. Naš tisk in propaganda, poroča Anton Žagar; 8. no; 9. Zaključek konference. Sledi diskuzija o sporedu shoda, ki se bo vršil v času konvencije. Sprejme se provizorični načrt, KP se ga definitivno uredi sporazumno s klubom št. v Wraukeganu. B. Novak vprašuje glede datumov dvorane in aH gleškega govornika v smislu Gorškove sugestije. Pogorelec pojasni, da se je o tem razpravljalo zj na prošli seji. Cainkar da dodatno pojasnilo. Zajec poda poročilo o akciji za dom J. S. Z. in PrO| letarca. V tem mesecu se je priglasilo nekaj klubov lfl ^■heznikov za delničarje, ki so vplačali nad tisoč Pismene kampanje radi drugega nujnega ^^Btem mesecu ni utegnil vršiti. Poroča, da je pri-^Kj jkoje sodelovanje tudi klul> št. 27 v Glevelandu. bo podal bodoči seji. WAUKEGANSKA POSTA. ^Kir ne veš, se potrudi izvedeti. Bzgovor, da nisi imel prilike hoditi v šolo, ko si bil ^^Krnc drži. Vsakdo ki hoče, lahko razširi svoje zna-Rpripomoček so listi, knjige, predavanja, diskuzije ^^K^vetne organizacije. * Bjja knjige in liste ni denarja. Delavci smo še večji ^^B^j k; kor v resnici smo, kadar se pričnemo izgo-^^Hh. da za knjige in liste ni denarja. Če sliko obr-^K, tedaj vidimo, da tisoče delavcev potroši več za v enem tednu kakor za liste in knjige skozi vse ^^^ftridite, to je vzrok, da je delavstvo tako lahko za-in to je vzrok, čemu tisoče delavcev tako sovraži ^^^nste. ki jim skušajo pomagati, jih dvigniti iz ne-^^Kja in izpodbiti tla zavajalceni. Delavski razred nevednosti sledi svojim krvnikom in odbija prijatelje. Emancipacija. 1 Meta: Čuješ Urška, ali si že kaj slišala o ženski ^^Bicipaciji ali enakopravnosti? Dandanes je vse or-Hganizr, Tudi ženske bi se morale v večjem šte- vilu < -užiti v svojih organizacijah in se boriti za svoje pravice." I ri : Jemnasta, ali si že tudi ti tako neumna, da ^^^friš < ženski mancapaciji! Ali si že tako prišla ob Bodo že možje naredili da bo prav, kakor so v Hiniii: časih. Poglej, kakšna so današnja dekleta, ^Ko mancapirana! Sploh jaz ne maram za take po-^He. Me imamo svoja dela doma, možje naj govore ^Bd politiki. t Meta: Urška .toliko imaš časa, beri kaj. Ali ne veš, ■ta so ženske bile nekdaj brezpravne? Nobenih pra-Bi'ic niso imele, garale pa so kakor sužnje. Povsod se jih je smatralo za grešna bitja. Eva je bila prva greš-Hba. Vsi ljudje morajo trpeti radi nje. Ženska je bila neštetokrat prekleta. Barbari so delali postave -za žen-f ske in jo zasužnjili na duši in na telesu. Poglej, še da-Hie nas v premnogih krajih prezira in zaničuje. Kaj •pš ti. baba! Ali ni tako, Urška? IlJrška: Ni ne! Mene noben ne komandira. Moje-^Btarega pretepeni, če je siten, in v hiši samo moja Ipesed;! velja. Sinoči je prišel domov pozno in pijan, KS sem ga pustila v miru, zato da ga bom nocoj trezne-^■Oabila. Čas je da grem. Ti pa nehaj misliti o žen-^Bfiiancapaciji, ki so si jo socialisti izmislili, da lažje B^ajo ljudi. I Meta, zase: Glej no, kako je svet čuden. Urška nič H razume o emancipaciji, pa se je na svoj način ven-B|r emancipirala. Njen mož, ne pa ona bi se moral Wit i za "mancapacijo". * ^KSvet je čezmerno sentimentalen. Človek vidi so-B&*eka v nesreči, pa se zjoka. Gleda igro na platnu, Hioka. Mrtveca v rakvi, pa se razjoka. Gleda svoje pa se razjoka od radosti. Če pa svojih soljudi se ne briga za njihovo nesrečo in ne pretaka solz. Največ jih pretoči v kino gledališčah in pri či-tanju romanov. Tudi kadar ga omamijo alkoholni duhovi, postane rad sentimentalen. S solzami se ljudje mogoče tolažijo drug drugega in dajejo uteho duševnim in drugim bolečinam, ne pomagajo pa z njimi nikomur. Druge poti je treba do samopomoči, ki pa ne sme biti solzna. Socializem je taka pot; socializem ni pribežališče jokavih ljudi. Naučiti se moramo ljubiti sočloveka tudi če ga ne poznamo, pomagati mu moramo tudi če živi na Kitajskem. Moč, razumevanje, organizacija, cilj. Torej, bodimo ljudje, ki vemo kaj hočemo. Bodimo gospodarji samega sebe. Ivan Cankar v "Beli krizantemi" pravi: Kristus ni Iril takrat več Bog, ko se je zjokal na Oljski gori. * V narodnem domu imamo čitalnico. Naročeni smo na vse slovenske ameriške liste in naročili jih bomo nekaj tudi iz Slovenije. Čitateljev, ki bi se poslu-žili te ugodnosti, pa je bore malo. Ni časa! Tudi knjige leže v omari in čakajo bralcev. Njih pa od nikoder ni. Prispevek. Ako nastopaš kot socialist vselej in povsod, se zameriš vsem ki jim ni za načela in ne vedo kaj da so. Tu je nekaj oseb. ki pravijo da smo socialisti proti Narodnemu domu. Nismo. Smo pa zato, da bo Narodni dom kulturno središče naselbine, da bi dobil značaj samo prosvetnega in zabavnega zbirališča in da bi se iz njega izločilo vse kar zametuje izobrazbo in vse ki zasledujejo privatne interese. Dobi se jih tudi nekaj, ki pravijo, da smo proti SNPJ. V resnici so naši sodrugi in sodruginje bili in so najaktivnejši člani SNPJ. Kar mi hočemo je, da se je ne bi izrabljalo za privatne interese, in da se pod njeno firmo ne bi gojila duševna prostitucija. Za te namene smo in bomo socialisti vselej in povsod. Ob enem hočemo, da so z nami za ta program vsi ki mislijo in delajo pošteno. — Pika. ■Jt Jt Jt Listu v podporo. XI. Izkaz. CHICAGO, ILL.: Po §1.00: Mrs. Frances Godina; Victor Zupančič; Jos. Gračnar (izročil Filip Godina) skupaj..........8 3 00 GREENSBORO, PA.: A. Valenčič, 50c; J. Vid- ' rich 50c (poslal A. Maslo) skupaj i 00 PITTSBURGH, PA.: Jos. Hrvati,i, 25c; Rudolph Tamsich 25c. (poslal J. Ban) skupaj ........ 50 CHICAGO, ILL.: Soc. klub št. 1, JSZ. 50 00 ROCK SPRINGS, WYO.: Mrs. J. Jereb, provizija od naročnine....................... JOHNSTOWN, PA.: Andrew Vidrich, . . . . . . . 2.0(1 GIRARD, O.: J. Ivosin provizija od naročnine $4.20; Fr. Verbich, 50c, (poslal J. Kosin) skupaj....................................................4? WEST PARK, O.: John Križmančič, ............25 GLENCOE, O.: Valentin Kobler, ............. 10() „ .^"Paj...............................$ 64.00 Prejšnji izkaz .............................. 285 1.S Skl,paj...................................... Ako si socialist, si socialist povsod, ne samo na socialističnih sejah. Odgovor na A. Vičičevo odprto pismo. WAUKEGAN, ILL. — Anton Vičič je v 932. štev. Proletarca naslovil na podpisanega odprto pismo, na katero mu odgovarjam sledeče: . Jaz se nisem pritoževal čez "Waukegansko pošto", pač pa sem rekel, da je njen avtor A. Vičič. Rekel sem tudi, da papir vse prenese, pa četudi je sam pisatelj prizadet. Verjamem, da socialisti ne obrekujejo in ne blatijo in to le tisti ki se zavedajo da so socialisti. G. Vičič me vprašuje, če mi je znano da sem govoril proti socialistom katerih niti ne poznam. To mi ni znano, vem pa, da sem govoril o tistih katere osebno poznam. G. Vičič bi moral vedeti, da so socialisti tudi drugih narodnosti, ne pa samo slovenski ali kakor bi rekel, kranjski socialisti. Pravite, da nimam pojma o socializmu; poglejte samo moje roke, pa se boste prepričali, da imam dovolj pojma. Kar se tiče izobrazbe, mi je enorazredna šola ni mogla dati več, k spridenim študentom se pa ne prištevam. Verjamem, da vsaka pozicija ima svoje težko-če; tudi trgovina jih ima, kar upam da mi bo priznal tudi g. Vičič; proti aparatu sedanjega sistema se pa vsi borimo. G. Vičič bi moral vedeti, da je moje mišljenje v prilog delavskega gibanja. Če bi ne bilo ne bi bil naročnik Proletarca mnogo let. Radi zmot se tudi ni treba pritoževati; napake in zmote so svojstvo v večji ali manjši meri vsakega človeka, kar sami priznate v svojem odprtem pismu. Pomislite malo, pa se boste spomnili nanje. Jacob Grahek, 852 McAllister Ave., Waukegan, 111. Agitatorji na delu. Naročnin so poslali: John Kosin, Girard, O........................ Mrs. Cristina Omahne, Clinton, Ind............. Joseph Volk, Cleveland, O...................... K. Erznožnik, Red Lodge, Mont................. Louis Kveder na agitaciji v Penni................ Anton Maslo, Greensboro, Pa.................... Louis Britz, Lawrence, Pa.....................š _ John Goršek, Springfield, 111.................... Anton Debevc, Sheboygan, Wis.................. 1 Frank Nagode, Sheboygan, Wis. ...........j.jS Martin Gorenc, Arma, Kans.................... I 3 Math Vogrich, Bessemer, Pa.................... ..j 3 Mrs. J. Jereb, Rock Springs, WTyo. . ...............o John Ponikvar, Great Falls, Mont.............. | Tony Zalar, Lloydell, Pa........................j John Koplenik, Willock, Pa............... ....j John Ban, Pittsburgh, Pa............... .....j Frank Homan, Sublet, Wyo................ .., j Chas. Pogorelec, Chicago, 111.....................j Anton Žagar, Chicago, 111................. ....j John Cebular, Vandling, Pa......................\ Nace Zlemberger, Glencoe, O............ .....i Lucas Butya, Moon Run, Pa............... ....i Anton Slabodnik, Crested Butte, Colo...............1 John Juvanc, Clinton, Ind................ .....i Oglašajte priredbe klubov in društev v "Proletarcu". "ČAS", .. j e d i n a slovenski, leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodar-ike in gospodinjske nasvete, snanstvene zanimivosti, podu-Sne, narodu potrebne razprave in mične slovenske pesmi. Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol lata $1.50. Pošfljatve naslovite: "ČAS" 1142 Dallas Rd., N. E. Cleveland, Ohio. "THE MILWAUKEE LEADER' Največji AmeriSki socimUtiini dnevnik. Naročnina: $8.00 za celo leto, $3.00 za pol leia in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee, wis. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 W: Washington Street* CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. VSAK JUGOSLOVAN V AMERIKI Imovina $20,000,000 naj ima hranilno vlogo, ker je to začetek ki vodi lastnega doma ali trgovine. Hranjenje pomaga neodvisnosti in zagotovi poedincu udobnost. Nad 100,000 ljudi vlaga svoje prihranke v našo banko kar je najboljše spričevalo zaupanja ga uživa ta velika konservativno upravljana banka. ; Našo banko vodijo iskušeni in pošteni upravitelji je članica Federalne rezervne banke in pod nadz stvom vlade Zd. držav, poleg tega je tudi pod na zorstvom države Illinois in Chicago Clearing Hon Association. Ne odlašajte, ampak še danes začnite s hranilno vlo v naši popolnoma varni banki ki je na splošno znana kot največji jugoslovanski denarni zavod Združenih državah. Kaspar American State Bani 1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste Chicago, III. Uradne ure: V pondeljek in soboto od 9. zjut do 8:30 zvečer; ostali dne od 9. zjutraj do 5. popold Razlika med reklamo in reklamo. V McVickers v Chicagi je na sporedu že več tednov drugih točk tudi Paul Ash-ov "jazz" orkester, lačnostjo ki jo ima ta orkester in z drugimi reklamnimi potezami je firma katera je prevzela v preteklem letu to ne ravno dobro idoče kino gledališče P1' poleg S Priv j-ivabila publiko, ki ga napolni večer za večerom. V splošnem je spored v McVickers prirejen po istem pra-•|U kakor v drugih velikih gledališčih, ki jih kontro lira firma Balaban & Katz. G1RARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva I _ Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. SODRUGOM V CLEVELAND!]. Seja soc. kluba št. 27, JSZ. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov; čimveč nas bo tem ložje bomo vršili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne sužnosti. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 1643-3645 WEST 26th STREET At Millard Annul CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, tredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. IpiSliMSJaifflEISJi^^ NOVO OTVORJENA MODERNO UREJENA SLAŠČIČARNA FRANK MACK lastnik 1194 E. 71 St. Izbera raznovrstnih slaščic, mehkih pijač, cigaret, smodk, i. t. d. Priporočam se v obilen obisk. C D k U V l/l 11/ d C V se priporoča rojakom rnANK M E V o t K pri nabavi drv' preme- 11,1 1 U L n ga, koksa in peska. 924 McAIIster Ave. Phone 2726 Waukegan, III. BARETINCIC & HAKY f POGREBNI ZAVOD f 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. f VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, 1»A. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Poletje je tu — smejte se! Chikaški mestni zdravnik, Dr. Bundesen je nedavno v enem svojih člankov sledeče omenil: "Smeh dviga pljuča, razvedri možgane, zapira vrata žalosti in dela ljudje zdrave." Čemernost kažejo v obče nezadovolj-neži, ki s svojim žalostnim obrazom okužujejo zrak. Dostikrat pa nastane čemernost tudi vsled želodčnih neprilik; ko bi imel tak človek svoje črevesje v normalnem stanju, bi pozabil na slabo razpoloženje. Trine-rjevo grenko vino je jako zanesljiv preparat, ker čisti črevesje, povrača zdrav okus, pomaga prebavi in vam bistri možgane. Ako imate kakega čmerikavega prijatelja, in če mu hočete pomagati, ne storite tega z rožami, ampak ponudite mu steklenico Trinerjevega grenkega vina. Vsak lekarnar ali prodajalec zdravil ima to zdravilno vino v zalogi. Ako ga ne morete dobiti v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. Kupite tudi eno kangljo Trinerjevega Fli-Gass'a ki takoj umori vse muhe in komarje. Ta tekočina nič ne diši, tako tudi ni škodljiva psom, mačkom in kanarčkom. Orgije v gledališčah. Včasih so imeli orgije le cerkveni kori, dvorana inalokatera. Danes imajo tudi vsa večja kino gledal^"' ča orgije, izmed katerih mnoge prekašajo najboli orgije ki jih je kedaj imela kaka cerkev. Chicago theatre ima npr. orgije ki so bile ob otvoritvi gledalis pred par leti resnična novost. Razun teh ima Chicago theatre tudi orkester ki se lahko meri z mnogimi orke stri v opernih gledališčah. S temi pripomočki nU(j svojim obiskovalcem tudi dober glasbeni program Film, ki bo na sporedu prihodnji teden, se imenu' "The Desert Flower", ('.lavno vlogo v tej igri ima Mi Collen Moore. ,4 ,j» ..<« DETROITSKIM SODRUGUM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizato CENIK KNJIG. UDOVICA. (I. E. Tomi«), povest 3S0 strani, broširana 75c, vezana v platno .............. VAL. VODNIKA izbrani spisi, broš......................... VIŠNJEVA EEPATIOA, (Vlad. Levstik), 50« sferami, vezama ▼ platno....................... VITEZ IZ RDEČE HIBE. (Aleksander D um as star.), roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, vezana v platno ................... ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana............ ZADNJI VAL, (Ivo Šorli), roman, vez.......................... ZAJEDALCI. (Ivam Molek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... ZA SREČO, povest, brožirama---- ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš................... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana .................. ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Do- stojevskij), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............ ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zore®), broširana ...................... ZVONARJEV A HCI, povest, broširana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširama . .« SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, ebrani api»i, vezana ........................ FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... 1.00 .30 1.50 1.2« .05 .75 1.00 1.75 .45 .45 1.50 2.50 40 .65 JI0 1.25 2.09 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................................1.50 IIL zv. vezan ..............................1.50 IV. zv. vezan ................................1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 FR. MASELJ PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez............. 1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar) vezana .................... 1.00 MLADA POTA (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........76 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... JW PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezama .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez......... 1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......05 SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodniik, broširana ............ .25 SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Setiškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Otom Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFlSA, (Leonid Andrejev), broširana .............. BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........76 CARLUEVA ŽENTTEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... GOSPA Z MORJA (Henrik Ib sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................flu KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakes peare), vezana......,,....... MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana .................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................S* ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana......... -76 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75e: vezana t 00 ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLI TICNI IN GOSPODARSKO SO CIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHA LA FUNKCIONIRATI? De bata........................ ANGLE9KO-SLO VENSKI BE 8EDNJAK. (Dr. J. F. Kenrt.. « M .28 .76 .76 .86 36 7»