SOKOLSKI GLASNIK 1924. 12-13. V Ljubljani, dne 15. julija 1924. Minuli su dani sarajevskega pokrajinskoga sleta. Slet nam je pokazao mnogo dobra, ali i nekoliko mana, koje treba u budučnosti odstraniti. Slet je postigao svoju svrhu. Hočemo li da nam sarajevska priredba donese koristi, treba je da pogledamo na dobre njene Strane i na nedostatke, da se u buduče držimo dobra, a izbegavamo zlo. Naglasujemo to pred zagrebački slet, da onde bude sto manje nedostataka. Najpre treba da istaknemo veliku požrtvovnost, kojom su sarajevska brača priredila slet. Onako maleni brojem, ali veliki po srcu junačkome, po jakoj ':olji ] ustrajnosti priredili su lepo vežbalište, stanove i hranu. Tehničke priprave bile su takove, da je javni nastup bio prilično dobar. Učesnici obvezatnih i neobvezatnih župa i društava pokazali su svojim broj-nim dolaskom i iz vrlo udaljenih krajeva i prilicnom izvežbanošču dobru jezgru budučega ploda, otkrili su najlepše uspehe za buduenost. Opazili smo i pogrešaka. Jednima je bio uzrok taj, što nisu prireditelji imali dovoljno iskustva, s čega ih dakako ne možem o i ne smemo prekoriti; drugim manama kriva je nedostatna disciplina, a to treba s temelja odstraniti. Članovi ne smeju biti površni glede pojmovanja i vršenja dužnosti što ih imaju u takvim prilikama, nego je treba, da su dobro poučeni i tačni u tom pogledu. Svaka takova priredba mora biti savesno pripravljena i lačno izvršena pa če tako i prisutnim Sokolima i opčinstvu prebuditi ugodan osečaj discipliniranosti. Taj je osečaj uvet za dobro prosudi-vanje našega rada. Treba dakle, da članovi, a pre svega načelnici i načelnice, i spravljajo na sletu sve netačnosti, koje su počinili prireditelji kod priprava. Na sarajevskem su sletu bili na to upozoreni župski i društveni načelnici. Na točnost se mora članstvo uzgajati kod kuče, gde treba i najmanje netačnosti pobijati. Sokol mora biti kao čitav čovek točniji u svojem na-stupanju, u svojem rad.u i u vršenju svojih dužnosti, nego li drugi ljudi. članove treba poučiti, tko dava upute na velikim sletovima, koga treba slediti, koga slušati. Članstvo pozna svoga načelnika, ali ako taj nije više-Puta nažočan, izgubi onda članstvo kontakt s vodstvom sleta. Nadalje nisu bili članovi poučeni o medusobnom pozdravljanju, premda •mamo za to stroge propise. Videli smo do stotinu članova i članica u odori, koji su p o v o r k u gledali. To je neoprostivi greh, bio to članova i članica, koji su stajali •zvan povorke, ili načelnika, koji svoje članove nisu poučili ni dovoljno uzgojili. Vodstvo ne sme za sleta menjati pre objavljene dispozicije, jer baš time uništuje disciplinu. Ne možemo se ovde upuštati u potankosti, ali ozbiljno opominjemo sve načelnike i načelnice, vode naraštaja i dece kaosto i vodstvo sleta: Poučavajte, uzgajajte i skrbite se za svoje članove i članice! Budite disciplinirani i prema članstvu! Ne pustite na slet n i k o g a, koji nije dovoljno uzgojen za nastup u odori! U Zagrebu ne sme biti takih mana! M. A-^č. E. Gangl: U Zagreb! Za Novim Sadom — Zagreb! Onde smo se združili u jedinstveno jugoslovensko Sokolstvo, ovde hočemo da postavimo granicu između prošlosti i budučnosti. — I)ign ite se, čete Sokolova i Sokolica, na put u Zagreb, da pregledamo svoje 'delo, da ga prosudimo i da svrnemo jasne, iskrene poglede u buduča leta, kad a budemo morali na osnovu stečenog iskustva vršiti sokolske zadače u dobi od II. do III. sokolskoga sabora! Oduševljenje, koje nas je pred pet godina dovelo u Novi Sad, da se latimo pozitivnoga rada, još se nije stišalo u našim srcima. To je oduševljenje uveli plamtelo u našem unutarnjem svetu, koji se tada počeo silno dizati na prve dahove mlade nacijonalne i državne slobode. Čini mi se, da se to oduševljenje do danas stupnjevalo u iski'enosti i vernosti, jer stoji pred nama gola istina, da smo napredovali kvalitativno i kvantitativno. Medu Novim Sadom i Zagrebom porazmešteni su Maribor, Osijek i Sarajevo — svaki sa svojim pokrajinskim sletom. U sredini stoji Ljubljana s prvim jugoslovenskim svesokolskim sletom i s medunarodnom gimnastičkom utakmicom, imamo nadalje za sobom pet glavnih skupština, jedan Savezni tečaj za prednjake i bogzna koliko župskih sletova, župskih tečajeva za prednjake, društvenih izleta, gimnastičkih nastupa i drugačijih priredaba. Gotovo je bez meda živi tok sokolskoga življenja i udejstvovanja u toj kratkoj dobi od pet godina. Življenje, samo življenje! Svega toga ne bi bilo, kad ne bi u nas bilo toliko zdravoga i jakoga življenja, u nas, koje je odgojila sokolska misao — taj praizvor svega dobroga i lepoga, što nam budi s pozna j e, ‘moč i hrabrost. Svega toga ne bi bilo, da se nismo pred pet godina ujedinili, a to sokolsko ujedinjenje otvo-rilo nam je neiscrpljive vrutke fizičnoga i moralnoga zdravlja. I svega toga ne bi bilo, ako ne bi živelo u nama čeznuče za savršenošču, koju nam po-kazuju sokolski ideali, kojima se približavamo putem usavršivanja. Svakom stopom vije se naša cesta napred i u vis. Pre pet godina zvao nas je u svoj naručaj Novi Sad, danas nas zove Zagreb. Zagreb, taj lepi, ponosni, kraljevski Zagreb, koji znači prevažno mesto u povesti našega Sokolstva, hoče da pregleda naše redove i da također otvori svoje hramove mirnomu i stvarnomu našem radu; taj rad treba da dovrši pod diktatom odgovornosti, apsolutne ozbiljnosti i objektivne uzvišenosti, merilom sokolske strogosti i savesnosti, zadače II. sokolskoga sabora. Tomu delu sprema zagrebački slet, združen sa saborom, glorijolu sjaja i divnu sliku jakosti i svesti jugoslovenskoga Sokolstva, sile i svesti, što su zavladale u našim pročiščenim redovima iza I. sabora i koje su najdragoceniji plod pravoga i jedino pravilnoga sokolskoga uzgojnog delovanja. Uveren sam, da možemo mirna srca čeka ti na javni sud o nama. Zagreb če nam dati novih pobuda za rad bližnje budučnosti. Ne čini mi se ni umesnim ni potrebnim, da bi razvijao načrt o budučem radu. Kad bude sabor za nama i kada stupe na snagu njegove odluke i zaključci, zasukat čemo rukave i latiti se s podvostručenom šilom novoga rada po starom programu: u jedilistvenoj 'državi i u jednom narodu jedno i jedinstveno Sokolstvo, namenjeno sa svim svojim dobrinama i uspesima svima i svakome, koji je s nama iste krvi, istoga mišljenja i istoga hotenja. To pravilo ne pozna nikakva izuzetka! Osoba nista, celina sve! — Zagreb če nam u svoj veličajnosti ponovno otkriti veličinu i lepotu sokolske ideje. Želim od svega srca, da bi je pravo spoznali i oni sinovi i kčeri naše domovine, koji danas krivo prosuduju naše delo i koji danas tumače sokolsku ideju slepotom lične ili političke strasti. Zagreb će zarezati u plodnu našu zemlju duboke brazde, kamo če padati seme mladoga, krepkoga življenja, koje če podignuti novo pokolenje u kreposti i snagi svesnoga, vemoga i na svaku žrtvu spremnoga državljana i zdravoga, plemenitoga čoveka. Čudnovato če porasti sve fizičke i moralne moči našega naroda, kada nam svest sokolskog bratstva i sokolske jednakosti prošine i razburka dušu do najdubljih dubina. Što nam više naprti Zagreb novih zadataka i novoga rada, tim vedrije i ponosnije ostat če nam uspomene nanj. Naše življenje je rad, naše zanimanje borba, naš cilj je pobeda! U duhu sokolskega demokratstva zove Zagreb na suradnju svaku našu jedinicu; svatko mora da učestvuje pri sokolskom radu, jer su dužnosti i odgovornost opšte, kako su opšte pravice i uspesi. Tko je u našim redovima, on nije više sam svoj, on je sav naš i .vazda! Zato ste pozvani svi bez izuzetka: Dignite se, jata Sokolova i Sokolica, na put u Zagreb, koji neka bude i ostane sokolski Zagreb, da zasine mač Jelačiča bana u crvenilu sokolskih košulja i da svako srce blagoslovi i napoji bratskom ljubavlju veliki, besmrtni duh vladike Josipa Jurja! III. pokrajinski slet Sokolstva u Sarajevu na Vidovdan (od 27. do 30. juna) 1924. god. Osim obaveznih župa učestvo-vale su na sletu i druge župe, i to: Sarajevo, Banja Luka, Mostar, Tuzla, Split,'Užice, Kragujevac, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Bačka-Novi Sad, Niš, Osijek, Skoplje, Šabac, Banatska (Veliki Bečkerek), Zaječar, ukupno 17. Raspored eleta bio je: 2 7. juna bila je (od 6 časova) utakmica, i to: 5 odelenja nižih članova i 4 srednja člana — 3 odelenja članica — 5 odelenja nižih i 6 viših muškog podmiatka i 9 odelenja ženskog podmlatka, a osim toga naročito utakmica pojedinih članova. U čem su se utakmice sastojale - javljeno je bilo u sletskom Vesniku župe Sarajevske. Na prethodnoj sednici sudaca sve je bilo uredeno. Utakmicom muškom upravljao je br. Vidovič iz Sarajeva, a ženskom sestra Cigojeva (ia Ljubljane), načelnica JSS. — Načelnik JSS. br. Miroslav Ambrožič došao je u Sarajevo nekoliko dana ranije radi tehničkih priprema za slet. Zbor sudija sačinjavala su brača iz tehničkog odbora saveza i ostalih župa. Isto tako su bile i sestre iz raznih župa kao sudije, a najviše njih iz Beograda. Malo bejaše utakmičara prema broju obaveznih župa. Utakmice vršile se glatko, ali se nije takmičilo toliko utakmičara koliko ih je bilo prijavljeno. Uspeh u lakoj atletici bejaše bolji nego na spravama. Nastupanje za proste vežbe, pojava odelenja, odelo vežbačko — sve to nije bas od-govaralo zahtevima stroge utakmice, lepote, odlučnosti. Večina utakmičara gledala je pri nastupanju zemlju. Pojavom, odelom, disciplinom pravih utakmičara bilo je najbolje odelenje I. iz Čuprije (župa Kragujevac). Ostala su se odelenja na prvi pogled poznala kao početnička. U buduče treba svi da znadu, da se utakmica mora smatrati kao škola primernog reda, vladanja, lepote, discipline i rada, inače šteta za izgubljeno vreme, a površnog rada naročito pri prostim vežbama i pri nastupanju (Strojeve vežbe) ne sme da bude. Isto to važi za članice i ženski podmladak. Muški podmladak bio je dobar. Posle završenih utakmica, u 18 časova, bila je sednica svih župslah i društvenih načelnika i načelnica sa prisutnim članovima saveznog tehničkog °dbora. Sem iz župe Beogradske bile su sestre slabo zastupane. Sednicu je sazvao i njome upravljao načelnik saveza br. Miroslav Ambrožič. Na sednici je bilo utvrđeno sve, što je trebalo da se prilikom sleta izvrši u celokupnu svrhu i korist Sokolstva. Sednica je bila živa i vrlo korisna ne. samo za sam slet — več i za buduči rad društava i župa. 2 8. j u n a, na V i d o v d a n, u 6 časova, počeli su pokušaji zajedničkih vežbi za javno vežbanje toga dana. Več pri pokušajima videlo se je, koliko nam nedostaje za vežbe na Strojevima, kako se površno vrše proste vežbe u društvima i koliko gubimo, što nemarno dovoljno dobrih, strogih pred-njaka, a naročito prednjakinja, pri vodenju pojedinih kolona. Neverovatno je, kako su mnogi došli na slet nespremni, a to pored velikog pisanja i opomena u sletskim Vesnicima župe Sarajevske. To znači, da su se prednjači i prednjakinje oslonili na načelnike i načelnice, a od ovih mnogi nisu ni čitali propisa za vežbe, vežbačka odela i t. d. Čini se i to, da se niko nije ni brinuo za dosledno izvodenje svega propisanoga — a to je naš največi neuspeh kod svili sletova. Zanemarujemo sve ono temeljno, što stvara disciplinu, red i lepotu našom pojavom, a to nam se uvek osvečuje pri zajed-ničkom radu i nastupanju, kada se mnogi gube i lutaju po vežbalištu. Izgleda da treba i u tom pravcu održavati naročite škole za nadležna tehnička vodstva pri društvima kao i pri župama. Zastavice koje su služile za na-st upanje bile su tako malene, da ih mnogi zbunjenj vodnici (naročito neke sestre) nisu ni videli. Usled toga bejahu pojedine kolone pri hodanju krive kao paragraf, što se ponavljalo i pri javnom vežbanju pred publikom. Sve se te greške i nedostaci na samom sletu ne mogu ispravljati, jer je tada dockan. Pokušaji su samo za to, da se u skladnost dovedu vežbači svih društava i župa, a ne za to, da se na njima tek uče vežbe. U 10 časova bilo je osvečenje nove zastave sokolske župe Sarajevske, dar kralja Aleksandra. Osim zastupnika kraljeva generala Hadžiča bili su pri-sutni: ministar Prosvete gosp. Pribičevič, izaslanstvo COS. br. Štepanek, dr. Urban, Bilek i sestra M. Mala, izaslanik vojnog ministra general K. Smiljanič, starešinstvo JSS. iz Ljubljane: starosta br. Gangl, načelnik br. Miroslav Ambrožič -i drugi izaslanici vojske i vlasti. Prisutno: 16 sokolskih zastava, 2 zastave podmlatka, članova u svečanom odelu 708, članica u vež-bačkom odelu 232, muškog podmlatka 136, ženskog podmlatka 164, muške i ženske’dece, vojnika 376 i fanfara (glazba) 5. General Hadžič u ime kralja predao je novu zastavu starešini Sarajevske župe br. dr. Besaroviču, koji ju opet dao na čuvanje novom zastavniku. Za to vreme puštane su bile rakete, iz kojih je u ogromnoj višini izleteo štit sa zastavom narodnih i državnih boja, topovi su pucali na brdu, glazba je svirala. U ime vlade govorio je g. ministar Prosvete Pribičevič, u ime vojnog ministra general Hadžič, u ime JSS. naš sokolski pesnik i govornik br. Gangl, a u ime ČOS. br. Štepanek. Svi govori bili su puni žara i priznanja i sokolskog osečanja. Sve je to bila jedna lepa i retka manifestacija izvanredne sloge Sokolstva sa vojskom i narodom. Simbol svega toga bio je — Vidovdan. Pri svečanosti predala je kralju lepu plaketu (uveličenu značku) Sarajevska župa. Svečanost se završila defilovanjem Sokolstva i Vojske. Posle pod'ne, točno u 1534 časova, bilo je javno vežbanje. Raspored: 1.) članovi (1020): proste vežbe, seljački radovi; 2.) članice (450): proste vežbe, sletske; 3.) muška i ženska deca (160): sletska scena br. Bogunoviča (proste vežbe sa umetnutim kolom i pevanjem); 4.) članovi: dve «devetke» (br. Sockog), Zagreb i Beograd I; 5.) Mornari (iz Gjenovića): prosta vežba uz pesmu «U boj»; 6.) članice (74):-prosta vežba Zagrebačkog sleta; 7.) voj-nici inžinjerskog puka, Kragujevac (16): vežbe puškama u ratnoj opremi; 8.) podoficirska škola Zagreb (115): proste vežbe (sa originalnim i lepim nastupanjem); 9.) članovi (64): proste vežbe Zagrebačkog sleta; 10.) članovi i podmladak: vežbe na spravama, i to: 2 vratila, 5 razboja, 1 krugovi, 1 konj uzduž, 1 skok na.daljinu — a.podmladak 2 razboja; 11.) podoficirska škola Zagreb (115): vežbe puškama (Vojinovič). — Vežbe su sledile glatko jedna za drugom. Ravnanje, potiljak, ponosno koračanje, zahođenje (zavijanje) sve to je treba mnogo i mnogo učiti. Stare su to greške. Seljački radovi, u celini dobro izvedeni, ali pojedinci nisu imali ni pojma o pravilnosti tih vežbi, o lepoti istih i simbolu. Vežbe su lake ali površno su ih spremala mnoga društva, tako da šu se videle čitave karikature. Disciplinom, redom i tačnim izvodenjem odlikovali su se vojnici, a naročito podoficirska škola Zagrebačka — red primeran, čega kod našeg članstva ne vidamo. Odličan je bio «U boj» njornara i «devetka>>. Sprave su bile vrlo dobre, samo za podmladak treba davati: Skokove, različnosti i slična vezbanja, a ne razboja, i to još vežba samo u potporu, teška. Proste vežbe Zagrebačkih članova dobro izvedene, ravnanja, skladnosti, potiljka usled sastava vežbi na mnogim mestima nije ni moglo biti, pošto su to vežbe teške a zgodne samo za dobre,, odabrane vežbače. Vežbe članica Sarajevske osim prve nisu ni malo uspele. Izgledalo je, da svaka vežbačica radi za se; ravnanje, potiljak slabiji nego kod članova. Te vežbe nisu za masu i kvalitet naših vežbačica, jer vrede njima problem. Zagrebačke vežbe članica bile su bolje, bilo ih je manje. Kolone članova i članica kod prostih vežbi nisu bile jednake. Nastupalo se sa dve strane. Uveče istoga dana bila je svečana predstava u Narodnom pozorištu: II. čin «Snirt majke Jugoviča» — glazba, pevanje, recitovanje. Osim toga bejahu na dva mesta sokolske akademije, na kojima su zasebnim tačkama učestvo-vala mnoga društva. Posle ovih priredaba bejaše u gradskoj većnici zajed-nička večera, koju je priredila Sarajevska opština. Prisustvovali su izaslanici pojedinih župa, vojske i t. d. 2 9. j u n a u jutru bili su pokušaji muškog i ženskog podmlatka i drugi pokušaji. U 9 časa bilo je razvijanje zastave podmlatka Sarajevske župe. Zastavu je poklonio starešina Sarajevskog sokolskog društva br. dr. Perišić. Zastavu je primio načelnik župe Sarajevske br. Steva Žakula i predao ju izabranom zastavniku. Prisutan je bio odred podmlatka muškog i ženskog kao i starešinstvo saveza i župa. U 10 časova bila je svečana povorka, u kojoj je bilo: 24 člana sokolske konjiče, 1030 članova u svečanom odelu, 186 članova u vežbačkom odelu, 480 članica u vežbačkom odelu, 28 članica u narodnoj nošnji, 184 vojnika Pešadije, 5 fanfara, 19 sokolskih zastava i 2 zastave od podmlatka. Povorku je vodio načelnik saveza br. Ambrožič sa starešinstvom saveza, župa i iza-slanicima ČOS. Povorka je išla glavnim ulicama, zaustavila se pred gradskom većnicom i tu je br. dr. Perišič pozdravio Sarajevsku opštinu i zahvalio se na lepom dočelcu Sokolstva. Za opštinu odgovorio je vladin komesar G. Hadži-oinerović. Povorka je nastavila svoj put. dalje ka grobovima Vidovdanskih Sarajevskih mučenika Principa i drugova, koje je Sokolstvo zajednički po-setilo. Na grobovima govorio je br. Gangl i br. J. Nenadovič, koji je položio na grob u ime Sokolstva venac uz ostale, koji su se na grobovima več nalazili. Posle toga je članstvo pojedinački dolazilo da vidi izbliza grobove junaka, koji su se žrtvovali za oslobođenje svoje zemlje i naroda. Posle podne, u 16 časova, bilo je javno vežbanje na eletištu. Nastupili su: !•) članovi (800): proste vežbe seljačkih radova; 2.) članice (430): proste vežbe; 3.) muški podmladak (360): vežbe kratkom palicom (Zagrebačke); 4-) ženski podmladak (256): ritmičke proste vežbe; 5.) podoficirska škola (115): proste vežbe; 6.) podmladak iz Mostara (36): skupine sa promenom l,z glazbu; 7.) članovi iz Zagreba: Erbenovu «devetku»; 8.) podmladak (8): hoksovanje sa odbranom; 9.) mornari (9): proste vežbe «U boj»; 10.) podmladak iz Mostara: Erbenovu «šestnaesticu»; 11.) članovi i podmladak: vežbe ^a spravama, i to: 2 vratila, 4 razboja; podmladak: 1 krugovi i 1 vratilo; ženska deca: igre; 12.) vojnici 10., 15. i 25. puka (240): vežbe puškama (Vojinovič). Vežbe se izvadale glatko. Članova za proste vežbe bilo je manje nego prvoga dana za 200, članica nije toliko odustalo. Pojedine kolone bile su opet nejednake, i to čini ružan utisak. Vežbe muškoga podmlatka dobro su bile izvedene, u koliko su 1 eški i neodredeni položaji palicom (borenje) dozvoljavali. Razmak preko značke, nejednake dužine i boje palica bile su na štetu celini. Vežbe borbenog karaktera za podmladak u masi nisu zgodne, pošto podmladak ne može da tak voj vežbi dade pravi karakter, sem ako nastupaju odabrani vežbači. Vežbe ženskog podmlatka nisu uspele, suviše ritmike ža masu nije dobro u vežbe mešati, jer se ne može postiči ova lepa skladnost, koju ritmika zahteva. Sa manjim brojem odabranih vežbačica te vežbeibi uspele bolje. Ravnanje i potiljak kod zajedničkih vežbi opet nije bio dobar, ni koračanje, ni zahodjenje. Uzorno, sa puno discipline i shva-tanja vežbali su vojnici: proste vežbe (podoficirska škola) i puškama (10., 15. i 25. puk). To je bio primer korisnog rada. Skupine podmlatka bile su dobre, za to vratilo ne odgovara podmlatku. Erbenova «devetka» i boksanje podmlatka uspelo je potpimo, Erbenova «šestnaestica» nije bila izvedena dobro prema opisu, a drugo nije za podmladak, nego za članove. Suviše je naporna, s toga podmladak nije ni mogao da ju savlada kako treba. Podmladak ne treba nikad preopterečivati napornim vežbama. Na ovom vežbanju bilo je više manjih tačaka sa malim brojem vežbača. Igre, skokovi, različnosti, vijače, nadvlačenje i t. d., dakle vežbe posve dečijeg karaktera, nisu bile zastupane. A te se vežbe uvek lakše izvadaju nego zajedničke vežbe. Bolje je, da je vežbalište puno podmlatka ili dece sa raznim vežbama, nego mala odelenja, jer koriste više telesnom vaspitanju omladine i predstavljaju i svestrank rad u telesnom vaspitanju Sokolstva. Uveče bila je na sletištu narodna zabava; pevačka društva izvela su neke lepe tačke pevanja. Sokolsko društvo iz Korčule izvelo je igru «Morešku> u starinskom odelu i prema davnim viteškim običajima udešenu. Igra je trajala duže i time nešto gubila na interesantnosti. Članovi sokolskog društva iz Ljubljane (7) vežbali su vrlo skladno! i lepo vežbe sa gorečim buzdovanima. Za vreme svega toga priredila je vojska živu sliku uz jako osvetljen je. Slika je prikazala rat: pucanje topova, mitraljeza, strel jački stroj Sokolstvo uz vojsku i kapija sa osvetljenim natpisom «Zdravo!>. Slika je vrlo lepo uspela. Ovime su u glavnom završene glavne svečanosti. Celokupan uspeh Sokolstva za Sarajevo bio je dobar i veoma značajan. Nešto slična Sarajevo nikad nije videlo. No pored svih propisa, da svečano i vežbačko odelo bude uzorno i da se upotrebljava samo na to vreme, to nije uspelo, krivdom samih članova i članica, odnosno načelnika i načelnica. Žute cipele, obične (platnene) hlače uz svečano odelo, putovanje u izgužvanom svečanom odelu, uznojenoj crvenoj košulji bez belog vratnika, u zasukanim rukavima košulje, sve to članu u sokolskem odelu ni malo ne dolikuje. Naprotiv svečano odelo nije više svečano, nego sasvim obično, ako zanj nitko ne mari. Na taj način svečano odelo najviše se profaniše. Nikad ne treba na sletove, a naročilo sa sletova, putovati u svečanu odelu, naročito ako je put duži. Slika takvog jednog izgužvanog od ležanja po vozovima brata ni malo nije prijatna. A sestre? Svečana odela nemaju, samo vežbačko, koje važi samo za vežbalište. Osim toga upotrebljava se mesto svečanog i za povorku! Dakle: Za vežbalište i za povorku, ali nikako za šetanje i za putovanje. I tu se da mnogo primetiti: suknje raznih dužina, večinom suviše dugačke, čarape providne i svilene, u povorci lakove cipele sa potpeticama kao dimnjak — zar je to propis? Sestre idu kao na gigaljama. Propis je: vežbačke cipele ili obične sa niškim potpeticama. Neke sestre doputovale su samo u vežbačkom odelu (sa kaputom), tako odevene videle su se i posle sleta na izletima na Ilidži i na izvoru reke Bosne i pri putovanju sa sleta. To več nije vežbačko odelo, nego odelo za sve. Kako bi bilo da i članovi putuju i šetaju svuda u vežbačkom odelu? A kako izgleda, nismo od toga daleko, jer ako se bude ovako nastavljalo, kroz kratko vreme imačemo prilike da vidimo razne slike i — karikature. Od sestara jedino Beogradska župa bila je odevena pro-pisno i jedino ona upotrebljavala odelo vežbačko za vežbalište i za.povorku. Što se tiče uredenja sletišta, Sarajevo nas je zbilja veoma prijatno iznena-dilo. Sletište divno, intimno i toplo osečanjem odmah se svakom pojavilo na prvi pogled. Uopšte, uzevši u obzir prilike sokolske u Sarajevu, može se kazati, da su naši mili Sarajlije veoma uspešno slet izveli, da, van ocekivanja. To im moramo priznati. Imena brače: Besarovića, Perišiča, Žakule, Vidoviča, Čoviča, Čihaka i ostalih ostače u lepoj uspomeni istorije ovoga lepoga Sarajevskog sleta. Svi su učesnici bili zadovoljni. Večina je prvi put posetila Sarajevo i njegovu lepu okolinu sa zdravim vazduhom i lepim planinama. Dakle slet u Sarajevu potpuno je uspeo: To je glavno! Pre deset godina Vidovdan Sarajevski bio je još dan ropstva i nasilja, a ove 1924. godine Sarajevski Vidovdan bejaše dan slobode, pobede — dan Sokolstva. U čemu smo uspeli, ponosimo se time i dičimo! A u čemu nismo uspeli sada, moramo 'uspeti ubuduče. Iza Sarajeva dolazi Zagreb! Da tamo uspemo u svemu potpuno, to mora biti dužnost svakoga od nas. Budimo svi strogi sami proti sebi, i to sokolski strogi, to treba, a drugo sledi samo od sebe. Na taj čemo se način primaknuti bliže k našem cilju i sokolskim ideaiima. Ne ustima, ne perom, nego delom! M. V j č. Pokrajinski zlet v Čes. Budejovicah Češkoslovaški narod ima za seboj lepo zgodovino. Imena njegovih znamenitih mož niso znana samo v domovini, daleč preko granice slove in se bleste v svetovni povestnici. Komensky, Hus, žižka, Palacky, Tyrš itd. so možje, ki jih pozna in spoštuje ves kulturni svet, a s tem večjim ponosom in častjo zre nanje češki narod sam, ki se zaveda, da so tudi ti zgodovinski, kulturni in politični delavci mnogo pripomogli k osamosvojitvi in k uresničenju narodovega ideala — k ustanovitvi lastne države, češkoslovaške republike, ki je ponos vsakega zavednega Čeha. Češko Sokolstvo, ki je največja in najvažnejša narodna organizacija ter ima največ zaslug pri zgradbi samostojne republike,-»pazno zasleduje preteklost češkega naroda ter se spominja vseh velikih zgodovinskih jubilejev, da pri takih prilikah spominja svoje članstvo na velike vrline slavnih mož in ga izpodbuja k posnemanju in delavnosti za povzdigo celokupnega naroda. Jubilej za jubilejem se vrši na Češkem in vselej in povsod je pri takih praznikih češko Sokolstvo prvo, ki pritegne svoje članstvo in mladino k proslavam. Z delom — s trdim in težkim sokolskim delom — in s poukom so v zvezi proslave zgodovinskih jubilejev in to je baš oni veliki moment, ki ga zasleduje češko Sokolstvo z zgodovinskimi proslavami. Letošnje leto je posvečeno spominu Jana Žižke s Trocnova. «Človek boži», veliki boritelj ža češke narodne in socialne pravice, je izdihnil po viharnem in trudapolnem življenju v letu 1524. svojo blago dušo. Pet stoletij je minulo od časa, ko se je boril Jan žižka za pravice, ki si jih je priboril češki narod šele pred kratkim časom. Po vsej Češki se praznuje letos 5001etnica smrti Jana Žižke, velikega bojevnika in državnika za časa husitskih vojsk. Žižka je bil rojen okoli leta 13G0. (točen čas ni znan) v Trocnovu, to je večje kmetiško posestvo, ki leži približno 16 km oddaljeno od Čeških Bude-jovic. Pravijo, da se je rodil pod velikim hrastom, na mestu, kjer stoji danes tridelna skala kot Žižkov spomenik z napisom: «Zde se narodil Jan Žižka z Trocnova». Prvotni dvor Trocnov danes ne stoji več, pač pa je nedaleč od tam postavljen nov dvor Trocnov, ki ga je kupil Trocnovski odbor Sokolske župe Husove in ga pozneje prodal državi, tako da je danes državna last. Ta odbor si je nadei nalogo, da skrbi za vse, kar spominja na življenje in delovanje Jana žižke, da zbira spominske predmete, izdaja knjige, da oskrbuje spomenik ifd. Dne 27. aprila t. I.je zasadil odbor okoli spomenika v Trotsnovu pet rdečelistnih hrastov v spomin na preteklih pet stoletij od smrti žižke. Pod enim hrastom je vložena škatlica s pismom, v katerem je zabeleženo, da se vrši v spomin Jan Žižkove smrti župni zlet v Budejovicah in da proslavi Sokolstvo ta spominski dan tudi v Trocnovu ter da je bilo pet hrastov zasajenih v spomin petstoletne obletnice velikega in daleko-vidnega državnika Jana Žižke s Trocnova, ponosnega bojevnika za pravice češkega jezika, za svobodo naroda, za čistost vere in za prostost prepričanja. Ker . spada ta kraj v področje Sokolske župe Husove, ki ima svoj sedež v Čeških Budejovicah, je razumljivo, da je bila dolžnost te župe, da tem častneje in dostojneje proslavi SOOletnico smrti Jana žižke. Toda Zižko smatrajo vsi južni Čehi za svojega rojaka, zato so se zedinile vse sokolske župe na južnem Češkem, da skupno proslave ta jubilej ter skupno prirede zlet, ki je dobil zato ime pokrajinski zlet. Udeležene so bile župe: Blanicka, Husova, Jeronymova, Plzenska, Rokycanska, Šumavska in žižkova, kot gost se je udeležila še župa Dolnjeavstrijska, to so dunajski Čehi. Zaeno s proslavo obletnice smrti Jana žižke pa je tudi Sokol I v Čeških Budejovicah otvoril svoje novozgrajeno letno telovadišče, ki je eno najlepših na Češkem in ki je prvi del velikopoteznih projektov, ki jih hoče uresničiti to društvo. Češke Budejovice šo staroslavno mesto v južni Češki in veljajo kot njena metropola. Mesto šteje okoli 50.000 prebivalcev in ima visoko razvito industrijo. Do nedavnih časov je veljalo kot nemško mesto, in Čehi so si morali izvojevati vsako narodnostno pozicijo s hudim bojem, toda po prevratu je postalo povsem češko z majhno nemško manjšino. Budejoviški Sokol doslej ni imel laslnih prostorov, namreč niti lastne telovadnice niti telovadišča. Posrečilo se mu je pa, da si je nakupil veliko zemljišče na otoku tik poleg mesta.. Otok tvorita reki Vltava in Malša, ki tečeta deloma ob mestu, deloma skozi mesto. «Sokolsky ostrov», tako se imenuje odslej ta otok, bo služil izključno telesni vzgoji budejoviške mladine. Po regulaciji Vltave bo nivo otoka, precej višji ter bodo poleg stadiona, ki je že zgrajen, na otoku še sokolski dom, razna igrišča, plavarna, veslarna itd. Vse delo vodi Društvo za zgradbo doma Sokolu I v Budejovicah, ki mu predseduje neumorni br. Ad. Novak, načelnik Sokolske župe Husove. Iz obširnega programa, ki ga hoče društvo izvesti na sokolskem otoku, je bil letos dovršen prvi del, namreč stadion, ki je bil neobhodno potreben, da se je mogel pokrajinski slet dostojno vršiti. Stadion je krasno betonsko delo in ostane kot stalno letno telovadišče. Leži na severnem delu otoka, kamor je dohod iz Resslove ulice. Ima obliko potegnjene elipse in je okoli in o'koli obdan s tribunami,4 od katerih sta vzhodna in zapadna močni betonski stavbi, severna in južna pa deloma iz betona, deloma iz nasipa. Med telovadiščem in tribunami je še širok pas, ki je določen za telovadno orodje. Telovadišče se lahko uporabi tudi za nogometni prostor (100 X 64 m), za proste vaje pa ima prostora 1728 telovadcev, ki se zvrstijo lahko v 18 trostopih ali v 6 deveterostopih. Tribune imajo mesta za 14.000 gledalcev. Glavna, na za-padni strani, ima 1558 sedežev ter je deloma pokrita. Stranski krili glavne tribune vsebujeta v pritličju shrambo za telovadno orodje, pisarno, prostor za zdravnika, v prvem nadstropju pa stranišča za občinstvo. Prostor pod glavno tribuno je služil med zletom kot restavracija, sicer se bo uporabljal kot garderoba za kopališče. Vzhodna tribuna ima v sredini godbeni paviljon za 70 godcev, pod njim je glavni vhod na telovadišče za telovadce. 'Pod tribuno so garderobe, in sicer za 80 članic s predsobo in za 80 članov ter stranišča. To je kratek opis impozantne stavbe, ki je stala preko milijona češkoslovaških kron. Ko bodo vsi projekti izvršeni, bo sokolski otok lep park z najrazličnejšimi napravami, ki bodo vse služile telesni vzgoji. Budčjoviški pokrajinski zlet je bil razdeljen na daljšo dobo, ker so se vsi nastopi sokolske dece in naraščaja izvršili v predzletnih dneh, tako da so bili glavni dnevi od 28. do 30. junija določeni samo za članstvo. Prva prireditev, akademija dece iz mestnih in okoliških sokolskih društev, se je vršila že 11. junija. 14. in 15. junij sta bila določena za nastop dece iz vseh sedmih žup. Nastopila je deca s telovadnimi igrami in z vajami z zastavicami (moška) ter s kratkimi kolebnicami (ženska). 18. in 19. junija so bile akademije domačega naraščaja, 21. in 22. junija pa naraščajski zlet imenovanih žup. Naraščaj je nastopil v raznih igrah, v prostih vajah, v vajah z obroči in na gredeh ter z orodno telovadbo. Vrhutega je posetil tudi rojstni kraj Jana Žižke v Trocnovu. 28. junij, prvi glavni zletni dan, je bil namenjen samo sokolskima župama Husovi in Dolnjeavstrijski. Mesto je bilo svečano okrašeno in prebivalstvo .je posvečalo gostom, ki so prihajali od raznih strani, največjo pozornost. iJrva je prispela župa Dolnjeavstrijska e posebnim vlakom, v teku dneva je došlo še 46 sokolskih vlakov. Dopoldne so bile skušnje domače župe in Dolnjeavstrijske. Pri skušnjah se je spočetka pokazala nepazljivost članic, ki,je povzročila več napak pri nastopu in razstopu k vajam s kiji. Ostri opomini sestre župne načelnice pa so hitro izboljšali pogreške. Popoldne se je zbralo Sokolstvo na vrtu «Besede» ter je v sprevodu odkorakalo na zle-tišče k javni telovadbi, ki se je pa nekoliko zakasnila. Prva je nastopila Dolnjeavstrijska župa s skupinskimi vajami in rajalnimi pohodi. Sestava vaj. Pri katerih so istočasno delovali člani, članice in moški ter ženski naraščaj, je bila jako lepa in slikovita. V obliki romba so nastopili naraščajniki, med dvema naraščajnikoma po ena naraščajnica, in izvajali vsak zase svoje vaje. V četverokotniku pa so v štirih oglih vadile članice lastne skupinske proste vaje, enako člani v sredini. Z rajalnimi pohodi so se strnili končno vsi telo-vadeči v lepo skupino, ki je predstavljala zmago Slovanstva. Najviše stoječi telovadec v skupini je razvil slovansko trobojnico, članice in naraščaj pa so oklepali skupino v različnih oblikah in položajih. Avtorja sestave sta župni načelnik br. Munzar, ki je vajo tudi vodil, in župna načelnica sestra Caj-karova. Dunajska sokolska društva imajo težko stališče, ker nimajo lastnih in primernih telovadnic in so navezana le na vežbanje pod milim nebom. Vzlic temu je razpoloženje med njimi izborno in navdušeno, kar kaže udeležba pri zletu in nastopu, pri tej sestavi je nastopilo 120 članov, 88 članic Ш 104 naraščajniki in naraščajnice. Razveseljivo >je, da je načelnik enega dunajskega sokolskega društva Jugosloven, mlad visokošolec iz Beograda, ki je med dunajskim Sokolstvom jako priljubljen. Vaje s kiji, ki so jih izvajale članice, so precej težke, enako tudi razstop, ki je bil vezan z velikimi čelnimi krogi. Izvedba je bila prav dobra, le v kritju in skladnosti so se pojavile malenkostne hibe. Nastopilo ije 256 članic, kar znači za eno župo lepo število. Proste vaje, ki so sledile vajam s kiji, Je izvajalo 480 članov. Vaje močno spominjajo na naše letošnje zagrebške, sestavljene so iz gibov pri dviganju ročkov, start pri teku in tek za eno značko naprej, metanje krogle, plavanje in veslanje (jako efektni gibi), udar Ш kritje. Izvajane so bile prav dobro. ^ Sobotni večerni program je bil jako obsežen. V narodnem gledališču je bila slavnostna predstava Libuše, na Vltavi in Malši zabavna prireditev ^Beneška noč» s petjem, godbo in umetnim ognjem ter čarobno razsvetljavo, v «Besedi» pozdravni večer gostom, v stadionu pa telovadna akademija z bogatim in lepim sporedom. Pri akademiji so nastopila društva: Rokycany, Pflbram, Pisek, Karlin (3 točke), Smichov (3 točke) in Kladno. Vse točke so bile'dovršeno izvedene in težko je reči, katera je bila najboljša, vsekako pa zasluži, da omenimo posebej «Petindvajsetko», ki so jo izvajali člani iz Karline pod vodstvom br. Erbena. Čudovito lepa sestava najtežjih vaj in sprememb, do najvišje popolnosti izvedeni gibi in kombinacije so očarali občinstvo. Telovadci so nastopili v belih trikotnih oblekah z zelenim pasom, kar je efekt pri močni razsvetljavi, ki je bila koncentrirana samo na telovadce, še povečalo. Pri pozdravnem večeru v dvorani «Besede» so bili zbrani zastopniki Sokolstva in meščanskih krogov. Otvoril ga je združeni orkester in pevsko društvo «Foerster» pod vodstvom spretnega dirigenta p. Jeremiaša. Sestra Korabova je deklamirala za to priliko zloženo pozdravno pesem, nakar je podpredsednik zletnega odbora br. dr. Lexa, starosta Sokola I v Budejo-vicah, v daljšem govoru pozdravil zbrano Sokolstvo in se spominjal jubileja smrti Jana žižke. V govoru, zasnovanem v sokolskem duhu, je pozdravil nato navzočne mestni župan g. Bedr. Kral. Za pozdrave so se zahvalili: za jugo-slovensko Sokolstvo podstarosta JSS. br. Bajželj, za ČOS. podstarosta br. Ma-šek, za dunajske Sokole starosta br. Jandik, za ruske Sokole br. dr. Vergun, za Sokole iz Podkarpatske Rusije br. Kožmin. Govorila sta še predsednik «Besede» dr. Ružička in poslanec Kamelsky, nakar so pevci s koralom od B. Jeremiaša «Hej Slovanćb zaključili lep večer. V nedeljo dopoldne so bile skušnje. Ob 11. pa se je zbralo vse Sokolstvo, da priredi povorko po mestu. Topovski strel je javil pričetek povorke, ki jo je otvoril oddelek konjenice. V povorki je bilo 68 praporov in devet godb. Za prapori je korakalo predsedništvo ČOS. z br. dr. Scheinerjem, dr. Va-ničkom, Maškom in Hellerjem, zastopniki inozemskih sokolskih organizacij, zastopnik ministrstva zdravja, zastopnik vojske general Horak, župni staroste itd. Krasen je bil pogled na 400 članic v najrazličnejših češkoslovaških narodnih nošah, ki so, vihteč svoje robce, pozdravljale občinstvo, katerega so bile vse ulice, koder se je pomikal sprevod, polne. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo preko 6000. Opažati pa je bilo tudi izven sprevoda nekaj rdečih srajc, kar je vse graje vredno in dokaz, da ima tudi češkoslovaško Sokolstvo še nekaj nediscipliniranih članov. Povorka se je strnila na glavnem mestnem Trgu svobode, kjer je nagovoril najprej članstvo predsednik zletnega odbora br. Novak, nato pa še podstarosta ČOS. br. Mašek in mestni župan g. Kral. Na mestnem stolpu je zaigrala godba fanfaro iz opere Libuše, sokolske godbe pa narodno himno, nakar se je Sokolstvo razšlo. Nagovorom je prisostvoval tudi notranji minister Malypetr. Ob treh popoldne je bil glavni nastop v stadionu, ki je bil do zadnjega prostora napolnjen. Starejši člani v slavnostnem kroju brez surk so izvajali tri proste vaje, od katerih je bila ena sestavljena tako, da so prehajali telovadci z mesta, a vzlic temu so bile izvedene prav dobro in se je na članih opažalo, da so resnično starejši telovadci. Če pomislimo, da jih je nastopilo 760, potem imamo pred seboj jasno sliko, kako se v čeških sokolskih društvih goji telovadba tudi med starejšimi člani. Neverjetno lep vtis je napravil nastop članic v narodnih nošah. Pestre barve narodnih noš so ustvarjale krasne slike, ko so telovadke prožnih korakov izvajale lep rajalni pohod. Proste vaje v obliki narodnih plesov na godbo narodnih pesmi so bile v pisanih. narodnih krojih očarljive in bi v običajnih telovadnih oblekah članic gotovo mnogo izgubile na lepoti. Gledalcu se je zdelo, da vidi pred seboj narod ob veliki praznični zabavi. Posnemanja vredna novost, seveda morajo biti vaje v skladu z narodno nošo, kar so v prvi vrsti narodni plesi. Posebno pozornost je vzbujala mednarodna tekmovalna vrsta za olimpijado v Parizu. Nastopila je najprej pod vodstvom br. Erbena na drogu. Obvezno vajo je izvedel samo prvi telovadec, vsi ostali pa so izvajali svoje prostovoljne vaje, ki so bile dobro kombinirane in vsebujejo najtežje prvine. Verjetno, da bodo na olimpijadi vzbujale pozornost med ostalimi tekmovalci. Eden najboljših telovadcev je imel nesrečo, da ga je v močnem^kolebu odtrgalo od droga in je po prevratu v zraku padel na tla, vendar brez hujših posledic. Tudi na bradlji je pariška vrsta pod vodstvom br. Čade izvajala prostovoljne vaje razen enega, ki je pokazal obvezno. Vaje na bradlji mogoče prekašajo one na drogu na težkoči in lepoti. Br. Erben je nastopil tudi s svojo «Petindvajsetko», kar smo omenili že pri večerni akademiji, toda telovadci so bili v običajni telovadni obleki. Izvedba ni zaostajala za ono prejšnjega 'dne. Pri orodni telovadbi so nastopile članice na dveh krogih, šestih bradljah in na eni gredi. Na krogih so bile vznosne in strmoglave vese ter obese redne prvine, ki so sestavljale za članice težke vaje. Na bradlji z neenako visoko lestvino pa smo opazili po raznih kolesih na nižji lestvini vzmike na višjo lestvino in iz teh podmetne seskoke, vaje, ki bi našim telovadkam delale preglavice, v našem občinstvu pa mogoče odpor, češ, da so neprimerne za članice. Vsekako pa je telovadno krilo pri teh vajah precejšnja ovira in tudi v estetičnem oziru oporečno, zato proč s krili pri orodni telovadbi. Pri nas smo v tem pogledu že toliko napredovali, da smo videli nastopati članice in ženski naraščaj pri orodni telovadbi že brez kril. Orodna telovadba članov je bila prav dobra, videti je bilo lepo število dobrih in tudi vrhunških telovadcev na vseh orodjih, kar pri nas večkrat pogrešamo. Vadili so na šestih drogovih, na drogu in bradlji v zvezi, na dveh krogih, na treh bradljah, na dveh konjih in na eni mizi. Lepo sestavljen in dovršeno izveden je bil rajalni nastop članic k vajam s kiji. Tudi vaje same so šle prav dobro, telovadišče je bilo pri dvojnem razstopu popolnoma polno, kar je nudilo krasen pogled na telovadišče. Pri Prostih vajah je nastopilo 1224 članov, ki so vežbali prav dobro. Nastopili so še dunajski Sokoli s svojimi skupinskimi vajami, nakar je zaključila konjenica z lepim rajalnim nastopom javno telovadbo, ki je napravila najlepši vtis na vse gledalce. Med njimi so bili: minister notranjih zadev Malypetr, generalni inšpektor armade, pesnik Machar, francoski general Foucher, starosta ČOS. br. dr. Scheiner, načelnik br. dr. Vaniček in več drugih članov predsedništva COS., mestni župan Kral in drugi vojaški dostojanstveniki. Ponedeljek, dne 30. junija, je bil posvečen proslavi 5001etnice smrti Jana Žižke v T rocnovu, kamor je dospelo Sokolstvo deloma peš, deloma z vlaki. Ob spomeniku žižke je delalo častno stražo vojaštvo, ki se je udeležilo Proslave, minister vojne je položil na spomenik venec v imenu češkoslovaške armade. Na prostornem travniku nad dvorom Trocnov je bila postavljena tribuna za govornike in za pevce. Prvi je govoril starosta ČOS. br. dr. Scheiner, ki je v krasnem govoru tolmačil veliko delo Jana žižke in gesla dr. Tyrša m Fiignerja. Primator mesta Prage dr. Baxa je razpletel v svojem govoru Žižkovo geslo: disciplina, red in edinost naroda, ki so prvi pogoji za napredek naroda. Za ameriške Čehe je govoril G. Vogel iz St. Louisa. K sklepu ]e spregovoril še minister narodne obrane Udržal. Njegov govor je bil velepomemben. Zatrjeval je, da bo baš delo po zgledu Jana Žižke in Tyrša usposobilo češki narod, da bo mogel kljubovati vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Z besedami: Če hočemo biti močni in nepremagljivi, nam •norata biti dobrobit in napredek države čez vse, je zaključil minister svoj govor. Skromna, a v srce segajoča proslava je bila, ko so pevci zapeli pesem «Božji bojevniki» in je godba odigrala narodno himno, zaključena. Vsem pa je ostal spomin na slavnega češkega junaka žižko trajen in neizbrisljiv. Češki narod je dostojno proslavil Žižkovo delo. Slava njegovemu spominu! Bajželj. Odborova seja Češkoslovaške Obce Sokolske Odbor COS. se sestaja dvakrat na leto k rednemu zasedanju, Spomladi in v jeseni. Na sejo odbora pošiljajo vse župe, združene v COS., tolikokrat po enega zastopnika, kolikorkrat po 5000 članov štejejo. Ta korporacija predstavlja v COS. bolj kompetentno organizačno telo kot naš odbor JSS.; ona je hkratu glavna skupščina organizacije, ki ji je nadrejen edino občni zbor ali sabor, katefi se skliče, ako je za to potreba. Spomladansko zasedanje Odbora COS. se je letos vršilo 14. in 15. junija. Pred tem so se vršile plenarne seje moškega in ženskega prednjaškega zbora ter prosvetnega odbora COS., da pripravijo razne predloge za odborovo sejo. O zasedanju zborov smo že zadnjič poročali. Letošnja spomladanska seja je imela predvsem nalogo, odobriti računske zaključke COS., fonda za Tyršev dom, urediti poslovnik občnega zbora, ki se bo vršil letos 8. decembra v Pragi; dalje je bila na dnevnem redu cela vrsta upravnih in tehniških zadev. Odbor je v glavnem svojo nalogo izvršil, vendar pa je ostalo tudi mnogo vprašanj odgodenih, ker so potrebna še velikega predhodnega poslovanja. Predvsem je še nerešeno vprašanje razmerja pred-njaških zborov in njih kompetence napram prosvetnim odborom, ravno tako ni bil odobren zaenkrat novi izpitni pravilnik za prednjaške izpite. Glavni in najvažnejši sklepi pa so bili oni, ki posegajo globoko v organizacijo direktno ali indirektno. Mnogo svežega duha bo prinesel v COS. soglasni sklep, da se vrši leta 192 6. v s e s o k o 1 s k i zlet v Pragi. Dalje pa bo imel velik vpliv sklep, da se telovadna dolžnost skrči do samo izpolnjenega 26. leta. Ta sklep bistveno korigira prejšnje določbe glede telovadne obveznosti. — Za članice prinaša odbor COS. končno rešitev ženskega slavnostnega kroja, ki ga je odbor na predlog ženskega prednjaškega zbora s pičlo večino dveh glasov odobril. — Zelo važna je tudi odločitev odbora, da se skliče letos na jesen sestanek vseh najvažnejših župnih činovnikov, ki naj v skupnem posvetovanju kar najbolj poenoti, poenostavi in obenem izpopolni sedanje administrativne določbe. K seji dne 14. junija so poslale vse župe razen dolenjeavstrijske svoje delegate. Jugoslovenski sokolski savez je zastopal br. Verij Švajgar, ki so ga zbrani delegati kar najsrčnejše pozdravili kot zastopnika bratskega saveza. Po uvodnih formalnostih je najprej stavil br. dr. Scheiner, starosta COS., v imenu vsega predsedništva odboru predlog, naj se ob priliki TOletnice sestri Renati Tyrševi podeli v znak zaslug za sokolsko stvar in kot znak spoštovanja in hvaležnosti — zlata medalja COS. — Navdušeno pritrjevanje, ki se je izpremenilo v gromovito ploskanje in viharno pozdravljanje, ko so trije najstarejši odborniki pripeljali Tyrševo v dvorano, je bil najvidnejši, najlepši dokaz, kako globokovdano ljubi Sokolstvo Tyrševo. Nagovoril jo je v krasnem govoru br. Karel Vaniček. Sestra Renata Tyrševa se je v dovršeno lepem, nacionalnem govoru zahvalila, poudarjajoč, naj Sokolstvo vedno dosledno in neomajno koraka po poti, ki sta mu jo pokazala Tyrš in Fiigner, k cilju. Takoj nato je odbor podelil isto odlikovanje br. Agatonu Hellerju na predlog br. dr. Jindre Vanička in sestri Miladi Mali na predlog sestre Olge Fučikove. Brat Heller je član načelništva COS., eden najboljših telovadnih metodikov pri COS. in dolgoletni tehniški delavec. Inie sestre Male je znano tudi pri nas, saj je ona prva načelnica COS., izborna prednjakinja, strokovna pisateljica. Po poročilu brata staroste, ki je odboru točno poročal o poteku zadnje seje Svaza češkoslovenskega-jugoslovenskega Sokolstva (15. maja 1924.) in ko je odobril odbor vse tozadevne ukrepe in sklepe, je referiral br. Petru o Tyrševem domu. Do danes je stala stavba 6,337.507 Kč in še daleko ne bo dovršena. Potreba bo še ogromnih novcev, da bo vse dokončano tako, kakor je zamišljeno. — O uspehu loterije za Tyršev dom je poročal brat Štepanek. Kakor znano, se je izdalo en milijon srečk po 5 Kč. Prodanih je bilo 750.000 srečk, kar znači, da je povprečno vsak član kupil po dve srečki. Čisti dobiček v iznosu 2,229.615 Kč pripade za stavbo Tyrševega doma. Pri razpravi o občnem zboru, ki se bo vršil 8. decembra 1924., se je določilo, da pošlje vsaka župa za vsakih 1000 članov po enega zastopnika. Zastopniki se volijo; izreka se želja, da naj se izvolijo za odposlance sami dobri sokolski delavci. Volitev izvrše društva na izrednih skupščinah, in sicer po listkih. Ugotovi se točno postopanje pri volitvah, po njih, overov-Ijenje itd. Nato se je debatiralo o poslovniku občnega zbora. Pripuščeni bodo na zbor odposlanci žup in društev, sokolski uredniki, zastopniki javnih novin; dalje pa ostalo članstvo. Zboru predseduje starosta COS., posamezne odseke pa volijo člani odbora ČOS. — O dnevnem redu smo že poročali, vendar pa pripominjamo danes znova, da se bo razpravljalo o vseh važnih vprašanjih, zadevajočih Sokolstvo, kot n. pr. Sokolstvo in država, vera, politika, narodnost. Specielno se bo posvetilo mnogo pozornosti razmerju med Sokolstvom in socializmom. Občni zbor bo tudi imel nalogo, bistveno izpremeniti nekaj členov pravil ČOS. Tako se n. pr. razširi delovanje starešinstva od dveh na trt leta. Namestniki v starešinstvu odpadejo. Vsako leto izstopi ena tretjina članov starešinstva. Nova je tudi določba, da mora imeti oni, ki se ga kandidira v starešinstvo, najmanj petletno delovanje v župi ali ČOS. za seboj ter mora dokazati, da je najmanj dve leti redno telovadil. Drugi dan se je seja nadaljevala. Blagajniško poročilo pravi, da so znašali dohodki 1,365.389 Kč, izdatki pa 1,191.808 Kč. Knjigarna COS., ki vodi poseben račun, je prodala za 1,000.000 Kč strokovnih in idejnih knjig. Poškod-beni fond je imel dohodkov 1,013.000 Kč, izplačal je na podporah članstvu 344.000 Kč, naraščaju 100.000 Kč in deoi 28.657 Kč. Iz rezerve se je podarilo 28.000 Kč. Skupno je tedaj znašala podpora poškodbenega fonda nad pol milijona čeških kron. Fondi te zelo važne sokolske socialne institucije znašajo: 260.000 Kč za sokolsko zdravilišče, 1,050.000 Kč rezervni zaklad, 60.000 Kč za zdravljenje članstva ob morju in 85.000 Kč za izredne podpore. Tyršev dom je stal do sedaj kot smo že poročali. Garančni sklad znaša 2,034.000 Kč, loterija je prinesla nad 2,500.000 Kč. ČOS. ima dalje svoj Narodni sklad, ki mu je naloga, podpirati sokolska društva v ponemčenem ozemlju, ki stavijo telovadnice. Imetje tega sklada znaša okroglo 600.000 Kč. Fiignerjev sklad za onemogle prednjake in starejše invalidne sokolske delavce znaša 357.000 Kč. Celokupno premoženje ČOS. znaša 2,212.473 Kč in skladi za Tyršev dom. — Po poročilu se je oglasilo nekaj govornikov za znižanje prispevkov, vendar Pa je ogromna večina soglašala s starešinstvom, da to za enkrat ne izvrše, ker ČOS. še vedno gradi Tyršev dom. — Po poročilu računskih preglednikov je bila podeljena blagajniku odveza in zahvala za njegovo ogromno delo. Na predlog poročevalca za podelitev podpor iz Narodnega sklada se je Podelilo raznim društvom v ponemčenem ozemlju nad 60.000 Kč podpor za gradbo, sokolskih domov. V imenu načelništva in prednjaškega zbora je stavil načelnik dr. J. Vaniček vrsto predlogov. Odbor je spremenil društvena pravila v tem zmislu, d a godijo telovadno delovanje prednjaški zbori mož in zen, ki imajo svoj lastni pravilnik, ki ga odobri odbor COS. Dalje je sklenil odbor brez debate po predlogu načelništva, da se vrši l&ta 1926. v dnevih Husove proslave 4. in 5. julija VIII, vsesokolski zlet v Pragi, Načelnik je utemeljil potrebo po zletu prav kratko, naglašajoč pravilno, da je treba poglobili nacionalno in sokolsko zavest članstva. Najboljše sredstvo za to pa je podvojeno delo po telovadnicah —- priprave za vse- sokolski zlet. — Odbor je dalje odobril predlog prednjaškega zbora, da se poostri poskusna doba za člane s tem, da mora vsak novo priglašen član pod 26. letom starosti najmanj enkrat tedensko obiskovati redno telovadbo, ako naj: bo definitivno sprejet. Do 26. leta obstoji nato telovadna obveznost, do 35. leta pa ta obveznost odpade. V času telovadne dolžnosti, od 18. do 26. leta, mora član ali članica najmanj enkrat tedensko redno vežbati. Za predlog istega poročevalca glede odprave češkoslovaškega Sokolstva na pokrajinski zlet v Zagrebu je odločil odbor, da pošlje ČOS. vzorno člansko vrsto, dalje pa iz vsake župe šest do osem dobrih telovadcev in telovadk. Telovadci nastopijo na orodju, telovadke pa z vajami s palicami, določenimi za Žižkovo proslavo. — Predlog o novem izpitnem redu in razmerju pred-njaških zborov k prosvetnim odborom je bil odgoden na jesensko zasedanje. Nato je odbor po daljši debati sprejel s pičlo večino osnutek slavnostnega kroja za članice, ki je tak-le: Bela haljina iz sirove svile ali pa iz platna, slična slovaški haljini z životkom, ki je zelo lepo obšit z narodnimi ornamenti. K temu pride še rjav plašč in bela ozka ruta, bogato obšita, na glavi. Vobče je kroj prav ličen. •V imenu zdravstvenega odseka ČOS. je predložil br. dr. Masalc odboru osnutek zdravstvenega pravilnika za društva, župe in ČOS. Odbor je pravilnik odobril. Bistvo vse preosnove je, da se osnuje v vsakem,društvu zdravstveni referat, ravno tako v župi in zvezi. Zelo važno poročilo je podal v imenu organizačnega odseka ČOS. br. Štepanek. Iz njega posnemamo, da se mora tudi v ČOS. vse poslovanje, ki je postalo zadnje čase preokorno, poenostaviti in izvesti enotno za vso oblast ČOS. Posledice okornosti in neenotnosti so tako velike, da zaradi tega zaostaja glavno delo. Zato je poročevalec mnenja, da je potreben po možnosti najširši sestanek vseh župnih glavnih funcijo-narjev, ki naj najprej po sekcijah prouči dosedanje poslovanje in izdela nato nove smernice, ki bi ves aparat poenotile in poenostavile. — Ta sestanek naj se vrši po dovršeni letni sezoni v Pragi. — Odbor je po daljši debati odobril predlog poročevalca ter bo sklican ta sestanek v Prago potem, ko bo organizačni odsek ČOS. za razpravljanje vse potrebno pripravil. Isti poročevalec poroča tudi o pripravah za ustanovitev sokolske zavarovalnice. Predpriprave so v polnem teku, vendar se poveri starešinstvo, da še nadalje proučuje to važno zadevo, ki se v sedanjih težkih gospodarskih prilikah ne more kar naenkrat, brez dobrega premisleka, udejstviti. Sejo je zaključil brat starosta, poudarjajoč, da je odbor zadnjikrat zboroval to pot pod tujo streho in vabeč vse brate in sestre na skorajšnjo otvoritev TyrŠevega doma v jeseni. V. Sv. ^ /Z STAREŠINSTVA JSS. Odborova seja JSS. se bo vršila v nedeljo dne 3. avgusta 1924. ob 9. uri dopoldne v prostorih JSS. (Narodni dom) v Ljubljani. — Dnevni red: 1.) Poročilo starešinstva JSS. 2.) Odobritev poslovnikov in pravilnikov. 3.) Razgovor o saboru. 4.) Slučajnosti. — Prosimo zanesljive udeležbe. — Delegati, ki želijo prenočišča v Ljubljani, naj to javijo savezni pisarni vsaj do 1. avgusta 1924. Zdravo! Starešinstvo JSS. •v/o' x XVI. redna seja starešinstva JSS. dne 17. junija 1924. Navzočni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fux, Jeras, Jamar, Kaj-zelj, Marolt, Miklavc, Poženel, Rupnik, Svetlič, Trdinova, Turk. Opravičeni: Fettich, Hadži, Švajgar. Zleta v Sarajevu se udeležita oficielno brat starosta Gangl in načelnik Ambrožič. Župa Bačka brzojavno pozdravlja starešinstvo o priliki svojega zleta. Župa Tuzla izraža sožalje ob trboveljskih dogodkih. COS. sporoča, da pošlje na zlet bolgarskih Junakov pismen pozdrav, Češko sokolsko društvo v Soliji pa se bo udeležilo tega zleta samo zase. — Sokolsko društvo Trogir prosi, da se mu dovoli zbirati za sokolski dom na zletu v Sarajevu in Zagrebu. Se odkloni. — Jugoslovenska sokolska matica stavi predlog, naj bo vsako sokolsko društvo za vsakih 50 članov z enim deležem član Matice. Na predlog pod-staroste br. Bajželja se sklene, da se o tej stvari dogovori na skupnem sestanku starešinstva JSS. in odbora Matice. — Društvo Litija-Šmartno razvije prapor in prosi za žebljiček Din 60'—. Se dovoli. — Tyrševi vdovi Renati se čestita k njeni 701etniei. Zleta čeških žup v Budejovicah 29. in 30. junija se udeleži brat podstarosta Bajželj. Potrdi se izključitev Branka Pečovnika (župa Celje) iz vseh sokolskih društev. V. zleta župe «Rijeka> se udeleži zastopnik starešinstva JSS. Na vprašanje brata Bajžlja glede ugodnosti netelovadcev na Olimpijadi v Parizu, odgovori brat Ambrožič, da imajo iste ugodnosti kakor telovadci, priglasiti se je samo pri Olimpijskem odboru. V Pariz ne smejo iti v kroju. Prosvetno delo naj se razširi tudi med vojaštvom. (Sklep zadnje odborove seje.) Z ozirom na to je naročil prosvetni odsek vsem župam, ki imajo v svojem okolišu garnizijo, naj prirejajo predavanja za vojaštvo. Belgijska telovadna zveza sporoča, da bo menjavala svoj list za naše glasilo. Savez luksemburških telovadnih društev praznuje 25. in 26. julija 251etnico obstoja in vabi k tej proslavi. Seja se je nadaljevala dne 18. junija: Odobri se osnutek pravilnika za disciplinarno postopanje v zmislu § 12. društvenih pravil in načrt poslovnika manjšinjskega odseka. XVII. redna seja starešinstva JSS. (lne 23. junija 1924. Navzočni: Gangl, Bajželj, Cigojeva, Fux, Jamar, Jeras, Kajzelj, Miklavc, Svetlič, Švajgar, Turk in Trdinova. Opravičeni: Ambrožič, Deu, Marolt in Poženel. Brat starosta prečita pismo brata Brozoviča iz Zagreba, v katerem poroča o načrtu zagrebačke župe za svečano otvoritev sabora. Podrobno je omenjena v tem načrtu povorka, ki naj bi se vršila en dan pred saborom. Predlog zagrebačke župe se odda T. O. Tajnik br. dr. Fux prečita načrt sporeda drugega Jugoslovenskega sokolskega sabora v Zagrebu, ki naj se preda članom starešinstva v proučenje. En izvod tega načrta se pošlje župi Zagreb, ki naj vstavi v načrt vse prireditve. t. Til Poročilo brata Vojinoviča o zletu župe Bačke v Starem Bečeju se objavi v Sokolskem Glasniku. •.! Ministrstvo je dovolilo dopust vsem državnim uradnikom, ki se udeleže sabora v Zagrebu od 15. do 18. avgusta (P. br. 5888 od 20./6./24.) — .Tekmovalce za olimpijado naj se zavaruje proti vsem nezgodam. — Vidovdanske proslave v Vinkovcih se udeleži kot delegat starešinstva JSS. br. Turk. Bratu Fuxu se dovoli dopust za mesec julij, nadomestujeta ga brata Jeras in Turk. Poročilo br. Švajgar ja: Stanje saveza 22. junija 1924.: žup 26, društev 375, seljaških čet 38, mrtvih društev 41 (454), članov 33.023, članic 8397, skupaj 41.420. Stanje katastra 23. junija 1924.: 29.290. Brat Švajgar poda poročilo o odborovi seji COS., ki se je vršila 14. in 15. junija 1924. v Pragi. COS. se pošlje zahvala za bratski sprejem brata Švajgarja. Brat Turk poroča o stanju zadeve sveta ge. Kunaverjeve za vsesokolski zlet. — Poroča o predlogih gospodarskega odseka, ki jih bo dal v razpravo pri skupni seji starešinstva JSS. in Matice. Za sklepe starešinskih sej se nabavi poseben zapisnik. Kot oficielni zastopnik JSS. se udeleži 5. zleta sokolske župe Rijeka» br. Marolt. V zadevi izključitve br. Cesarovića (društvo Derventa) župa Tuzla se sklene, naj župa izvrši pravilno disciplinarno postopanje in to tekom enega meseca. Brat Švajgar poroča, da je prevzel posle staroste župe Ljubljana I, ker je brat dr. Krejči na dopustu. Navodila za vodstvo članskega katastra. Savezni statistični odsek, ki upravlja in vodi članski kataster JSS., objavlja naslednja navodila, ki so merodajna za vodstvo članskih katastrov po župah in društvih. A. Organizatorno: 1.) Vsako društvo, odsek, četa mora imeti svojega činovnika, ki vodi članski kataster. 2.) Zupe si ustanove pri starešinstvu statistične odseke, ki vodijo župni članski kataster in nadzorujejo delovanje društvenih ^katastral-nili činovnikov. 3.) Savezni statistični odsek vodi celokupno kartoteko vsega saveznega članstva, nadzoruje župe v izvrševanju saveznih statističnokatastralnih navodil. B. Administrativno: 1.) Društvo. Dolžnosti društvenega odbornika za članski kataster so: a) imeti ob vsakem času kataster v popolnem redu, t. j. v katastru mora biti vpisano le toliko članstva, kolikor ga društvo ob času faktično ima. Vsi umrli, izstopivši, izključeni, izbrisani se morajo z dnem smrti, izstopa, izključitve, izbrisa tudi iz katastra črtati. Vsak novo pristopivsi član se mora z dnevom sprejema na poskusno dobo šest mesecev vpisati v kataster; b) vsaka izprememba pod točko a) se javi takoj župnemu statističnemu odseku, in sicer: a) novo pristopivše člane je javiti na posebnem formularju, tako zvani priglasnici. Vsaka priglasnica ima v gornjem desnem kotu številko, ta številka znači žekatastralno številko, ki pripade novemu članu. Zato se ta številka vpiše tudi v društveni kataster; b) umrli, izključeni, izstopivši in izbrisani člani ter članice, ki vsled poroke izpremene priimek, javijo na navadni dopisnici župi naslednje: Ime, priimek, poklic, k a t a s t r a 1 n o številko, vzrok črtanja. Vsaka prijava na župo naj se izivrši takoj. c) Letno sestavi društveni matrikar (yodja katastra) v januarju abecedni seznam vsega članstva po stanju 31. decembra dvojno in ga pošlje župi do 15. januarja. Za društveno kartoteko izdaja savez primerne tiskovine na kartonu. Vsak član se vpiše na karton in se lahko abecedno uredi kataster v najkrajšem času. Tiskovine za društveni kataster naročite takoj pri savezu. Ravno tam se dobe priglasnice in tudi odglasne tiskovine. Pripominjamo pa, da se pri-glasnice v prihodnje na eno naročilo ne bodo izdajale več kot po 25 komadov. 2.) župa, Župni statistični odsek ima nastopno delo: a) Župni članski kataster mora biti ob vsakem času točen. Vse članstvo, ki ga društva prijavijo, oziroma odjavijo, se mora nemudoma vpisati, oziroma izpisati iz katastra; b) o novih članih se vodi točna evidenca glede njihove poskusne dobe šestih mesecev; c) mesečno enkrat, in sicer od 1. do 5., se sestavi statistično poročilo za minuli mesec za savezni statistični odsek, ki vsebuje: 1.) seznam novo pristopivših članov (bela tiskovina), 2.) seznani umrlih, brisanih in izstopivših članov (modra tiskovina). V ta seznama se vpiše vse ono članstvo, ki so ga društva pretekli mesec priglasila, oziroma odglasila. Tiskovine za župni kataster, nove člane in ođjavnico članstva ima v zalogi savez. č) Društva pošljejo letno do 15. januarja župi letni članski seznam dvojno. En izvod obdrži župa in ga primerja s katastrom, drugi izvod se pošlje na savez obenem s prihodnjim mesečnim poročilom. (31. januarja vsakega leta.) d) Nadzorstvo društvenih katastrov. Savezni statistični odsek poživlja vse župe, da takoj pričnejo z organizacijo statističnih odsekov. Vsa podrobna navodila dobe za celotno poslovanje od saveza. Statistični odsek JSS. Statistika 1923. Župe, ki so popolnoma zadostile dolžnosti glede savezne statistike za leto 1923., so: Bjelovar, Celje, Kranj, Kragujevac, Ljubljana, Ljubljana I, Maribor, Mostar, Novi Sad, Sarajevo, Užice. Od ostalih društev manjkajo statistične pole iz društev: Banja Luka: Bihač, Bos. Kobaš, Bos. Krupa, Ključ, Kostajnica; Beograd: Lazarevac, Ub; Niš: Aleksinac, Leskovac, Niš, Pirot, Prokuplje, Vlasotince, Vranje; Novo mesto: Adlešiči, Dugaresa, Ruperčvrh, Št. Janž, Št. Vid-Stičina; Osijek: Darda, Draž, Kneževo, Valpovo, Vinkovci, Vukovar, Županja; R i j e k a: Aleksandrovo, Crikvenica, Ogulin, Senj; Skoplje: Peč, Veles; Split: Jesenica-Dugirat; Š a b a c: Šid; Šibenik: Biograd, Vodice; Tuzla: Bos. Šamac, Gračanica; Veliki Becker ek: Bašahid, Bela Crkva, Perlez, Srpski Padej, Taras; Zagreb: Ivaničgrad, Klanjec, Okučani, Zaprešič; Z a j e č a r: Negotin. Statistični odsek nujno poživlja br. župe in društva, da statistične pole «Izvestje o delovanju 1923.» takoj pošljejo, drugače statistika do sabora ne more biti gotova. Društva, -ki nimajo tiskovin, naj jih naroče pri savezu. Statistični odsek JSS. Iz prosvetnega odbora JSS. Poslovnik prosvetnog odbora Jugoslovenskoga sokolskega saveza. Čl. 1. Z a dača prosvetnoga odbora jest da vodi i nadzire celokupni prosvetni rad u Jugoslovenskom sokolskom savezu u smislu sokolske ideje. Čl. 2. Članovi prosvetnoga odbora jesu: predsednik, potpredsednik, tajnik, knjižničar, urednik Sokolekog Glasnika, novinar, načelnik i načelnica ili njihovi namesnici, arhivar, zastupnik zdravstvenoga odelenja. No po potrebi može prosvetni odbor sam pomnožiti broj članova. Predsednika izabere glavna skupština, ostale članove, koji još nisu po svojim funkcijama članovi prosvetnog odbora, imenuje starešinstvo saveza na predlog predsednika prosvetnog odbora. Prosvetni odbor konstituira se sam. Čl. 3. Dužnosti pojedinih članova jesu: a) predsednika: voditi prosvetno delo, izveštivati o zaključcima prosvetnega odbora savezno starešinstvo, odborske sednice i glavne skup-štine, supotpisivati sa starostom i tajnikom spise, koji spadaju u njegovo područje. U nenazočnosti zamenjuje ga njegov namesnik (potpredsednik). Predsednik je član saveznog starešinstva i saveznog T. O.; b) taj.nika: da piše zapisnike, obavlja koresponpa taj zbor ne prizna njegova opravdanja. Predlog za isključenje pojedinca iz zbora mora biti izrično naveden u pozivu k sednici. Da bude valjan zaključak za isključenje, potrebno je, da su na odnosnoj sednici prisutne najmanje dve trečine članova zbora. Zaključak Ktupi na snagu, kad ga potvrdi župski tehnički odbor. Radi toga mora društveni prednjački zbor, pre nego razglasi zaključak o isključenju, poslati župskomu tehničkomu odboru tačan zapisnik o optužbi i odnosnom zaključku. Prednjači, koji redovito rade u višini jedinicama sokolske organizacije, to jest u župskom i saveznom tehničkom zboru, pa radi loga ne mogu redovito učestvovati u radu društvenoga prednjačkoga zbora, ne smeju radi toga biti isključeni iz zbora, nego im mora društveni prednjački zbor dati potrebni dopust na preporuku onoga tehničkoga organa, u kojem rade. 12. Vodstvo vrsta. Vrste dodeljuje pojedinim prednjacima (prednjačicama) načelnik (-ica). Taj posao treba poveriti pre svega prednjacima, a u nedostatku prednjaka smeju voditi vrste pomočnici ili čak pripravnici. Svaki voda vrste mora imati namesnika, koji redovito vežba u onoj vrsti. Namesnici mogu biti prednjači, pomočnici i pripravnici. Ako je voda vrste zaprečen, mora se pred vežbeni sat opravdati načelniku (-ici) i o tom obavestiti svoga namesnika. Za vodenje vrste mora se voda uvek tačno da pripravi. Vodstvo muških vrsta poverava se muškima, a vodstvo ženskih vrsta ženskima. Drugačiji postupak u tom pogledu dozvoljava samo u skrajnom slučaju župski tehnički odbor. 13. Nastavni satovi za prednjake. To su one telesne vežbe, kod kojih se uče članovi prednjačkoga zbora i pripravnici, sem toga svi oni sastanci u društvu, koji su namenjeni izobrazbi prednjaka, a to su prednjačke škole i prednjački tečajevi. Satovi za prednjake, u kojima se vežba, dele se po rodu, oni pako, kad se samo predava, tumači i debatira, mogu biti i zajednički za muške i ženske. Svako je društvo dužno, da neprekidno kroz čitavu godinu prireduje nastavne satove za prednjake, i to najmanje po jedan sat na sedmicu. Te nastavne satove vodi ili načelnik, načelnica ili najsposobniji iz zbora, koga za to odredi zbor; no zbor može da zamoli strukovnjake iz drugih društava da pomažu pri vodstvu tih satova i pri stručnom vaspitanju prednjaka. Vaspitanje prednjaka treba da bude što temeljitije i opširnije, pri čem neka surađuju i prosvetna odelenja. 14. Sednice. Sednice sazivlje načelnik (ili načelnica), koji je voda društvu (tačka 4.). Sednice su redovite i izvanredne; prve se vrše bar jedamput mesečno, a druge prema potrebi. Voda društva mora sazvati izvanrednu sednicu, ako to zahteva trečina zbora prednjaka. Na sednicu se pozivlje pismenom okružnicom, koju moraju da potpišu svi pozvanici. Na pozivu je treba naznaniti predmete, koji če se raspravljati na sednici a nisu konkretno navedeni u običajnom raspravnom redu sednica (tačka 18.), to su: a) izbori, b) primanje članova u zbor i isključivanje iz njega, c) predloži za promenu ovoga poslovnika, č) pitanje o promeni kakvoga zaključka zbora. 15. Valjanost zaključivanja i glasovanja. Sednica zaključuje valjano u nazočnosti dveju trečina članova zbora, koji nisu na dopustu. Glasuje se dizanjem ruku ili lističima. Lističima se glasuje na zahtev vode ili jednoga samoga člana zbora. Voda glasuje samo uz jednaki broj glasova. 16. Izbori. Izbori se vrše samo lističima. Skrutmatore imenuje predsedatelj. Izabrani su oni, za koje glasuje večina svih članova zbora prednjaka, koji imaju izborno pravo. Za izbor prednjaka ili pomočnika potrebna je dvetrecinska večina na-zočnili, za izbor pripravnika dostaje natpolovična večina. Izborno pravo imaju samo u točk 3.) navedeni članovi zbora prednjaka s prednjačkom kvalifikacijom (prednjačkim ispitom). Pred glavnu skupštinu izabere zbor kandidata načelnika i načelnicu, a u toku od 14 dana iza glavne skupštine namesnike načelnika i načelnice te po potrebi ostale funkcjjonare (u smislu tačke 9.). Funkcijonare može se birati po odluci vode sednice pojedince ili skupno. Ako kod prvog izbora nije bila postignuta natpolovična večina glasova, izvede se uži izbor izmedu onih, koji su dobili največi broj glasova. Pri jednakom broju glasova odluča ždreb. Svaki izbor stupa na snagu netom je izabrani pristao na svoj izbor. 17. Opravdanja i kazne. U zborovima prednjaka mora se gajiti tačno vršenje sokolskih dužnosti i potpunu disciplinu. Ako tkogod bilo pri kakvu radu ne može da sudeluje, ili ako je bio zaprečen da izvrši bilo kakve svoje naloge i dužnosti i slično, mora se radi toga dostatno opravdati. O svakom opravdanju"zaključuje zborova sednica. Ako zborova sednica ne prizna opravdanja, kazni člana ukorom ili mu oduzme poverene mu vrste za neku stalnu dobu ili ga kazni novčanom globom. Radi li se pako o slučajevima tačke 11., primi zbor predlog za isključenje, a taj se predlog pretresa konačno na prvoj budučoj sednici odbora. Iznosi, što ih prednjački zbor primi od nplačenih globa, upotrebe se po odluci zbora za njegove upravne troškove, za nabavu stručnih knjiga i listova. Nijedan zaključak o opravdavanju i o kaznama ne može se opozvati. O opravdavanju raspravlja i glasuje se u prisutnosti interesovanoga člana; glasuje se lističima. Medu raspravom i glasovanjem o kazni interesovani se član za toliko vremena odstrani, dok se ne svrši ta rasprava i glasovanje. 18. Raspravni red sednice. Obični dnevni red sednice je sledeči: 1.) Čitanje zapisnika zadnje sednice. 2.) Izvesta j o izvršidbi zaključaka zadnje sednice. 3.) Izvešče a) načelnika, b) načelnice. 4.) Izvešča voda pojedinih odelenja: a) muškoga naraštaja, b) ženskoga naraštaja, c) muške dece, č) ženske dece. 5.) Izvešča ostalih funkcijonara. 6.) Izvešča odseka. 7.) Opravdanje i dopusti. 8.) Rasprava o posebnim predmetima, koji su bili naznačeni na pozivu k sednici. 9.) Slučajnosti. 19. Promene zaključaka. Pronade li zbor, da nije učinjeni zaključak uspeo, sme ga promeniti, ali nikada u istoj sednici. Promena več opstoječega zaključka mora se navesti na pozivu k sednici kao posebna tačka dnevnoga reda i primljena je, ako za nju glasuje natpolovična. večina sviju redovitih članova zbora (ne samo prisutnih). 20. Odseci (odelenja). Odsek (odelenje) prednjačkoga zbora je lekarsko odelenje. Sem toga može zbor ustanoviti još druga pomočna odelenja za pojedine vrste svoga uzgojnoga delovanja, n. pr. ©mladinsko, jahače, streljačko odelenje. Dokle savezno tehničko vodstvo ne izda jedinstvenih pravilnika za sva ta odelenja, mora prednjački zbor, kad ustanovi odelenje, predložiti odnosni poslovnik, što ga je sam sastavio, saveznomu tehničkomu odboru na odobrenje. , 21. Promena ovoga poslovnika. Društveni zborovi prednjaka smeju promeniti tački 9. i 18. ovoga poslovnika. Sve ostale tačke sme menjati samo zbor župskih načelnika. Promenu predlažu saveznomu tehiličkomu odboru društveni prednjački zborovi prema svojem iskustvu putem župskih tehničkih organa; savezni tehnički odbor izradi na temelju predloga izvešče za zbor župskih načelnika. Poslovnik za ispite prednjaka. Opšte odredbe. 1.) Stručno se vaspitanje sokolskoga prednjaka vrši: a) pri unutarnjem specijalnom uzgoju u društvu; b) na župskim tečajevima za prednjake; c) na saveznim tečajevima za prednjake. Prema torne vaspitivanju potvrduje se stručna konačna sposobnost po-jedinaca: a) društvenim, b) župskim, c) saveznim ispitima prednjaka. 2. a) Povoljnim uspehom pdloženi prednjački društveni ispit, koji se vršio po odredbama ovoga poslovnika, usposablja ispitana člana za društvenoga prednjačkoga pomočnika. b) Povoljnim uspehom položeni župski ispit za prednjaka daje ispitanomu pravo, da postane društveni prednjak i da nosi znak prednjaka za vreme, dok je uistinu član kojega prednjačkoga zbora. c) Povoljnim uspehom položeni savezni ispit za prednjaka valja kao po-tvrda najviše i konačne usposobljenosti za prednjaka. 3.) Sve odredbe ovoga pravilnika vrede jednako za članove i za članice. 4.) Ispiti za prednjake vrše se prema potrebi i to onda, kada to odredi i razglasi: a) za društvene ispite društveni zbor prednjaka; b) za župske ispite župski tehnički odbor; c) za savezne ispite tehnički odbor JSS. U razglasu ispita treba da je odreden rok za prijavu k ispitu. No to pravilo ne zabranjuje nikome, da po svojoj volji zamoli svoj prednjački zbor za prijavu k ispitu. 5.) O svakom se ispitu vodi tačan zapisnik; unj se upišu sva pitanja i ocene, koje je kandidat dobio. Zapisnik potpišu svi članovi ispitne komisije i kandidat. 6.) Čitavo poslovanje pri ispitu vodi predsednik ispitne komisije. Vladanje kandidatovo napram komisiji i obratno treba da je dostojno i bratsko; u protivnom slučaju ima predsednik komisije pravo da ispit prekine ili da ga uopšte pomiti. I. Društveni ispiti za prednjake. 1.) Gradu za društvene prednjačke ispite odreduje za svaki slučaj posebice društveni prednjački zbor sporazumno sa članom župskoga tehničkoga odbora, koji je odreden za predsednika ispitne komisije. [Gle tačku 3.).] Za određenje grade vredi načelno: Treba uzeti u obzir čitavu gradu župskoga prednjačkoga ispita; glede teškoče i potankosti (kako n. pr. glede vežbi na spravama, kojima nisu sva društva potpuno snabdevena) treba se sto više približiti zahtevima župskoga ispita. 2.) Način prijave odredi društveni zbor prednjaka; on odlučuje takoder, da li če se molitelj pripustiti k ispitu ili ne. 3.) Ispitnu komisiju imenuje župski tehnički odbor, a sastoji se iz tri prednjaka domačega društva, ali i iz drugih društava, i iz predsednika ispitne komisije. Peti član ispitne komisije je društveni lekar, odnosno član lekar-skoga odelenja, koga delegira župa. 4.) Ispitivati se mora tako, da se spozna teoretsko i praktično znanje kandidatovo; teoretski ispit mora biti pismen i usmen. U potankosti zalazi se prema društvenim prilikama, ipak neka udovoljavaju po mogučnosti odnosnim odredbama poslovnika za župske ispite. 5.) Za ocenjivanje, za fiksiranje uspeha, za svedodžbe i za ponovne ispite vrede iste odredbe, koje su poslovnikom propisane za župske ispite. IT. Župski ispit za prednjake. Grada. 1.) Kandidat mora kod ispita dokazati: a) da pozna i pravilno tumači sokolsku misao; b) znanje sokolskoga gimnastičkog sustava i metode; c) poznavanje sokolske povesti i najvažnijih sokolskih literarnih dela. č) da pozna sokolsku organizaciju i način poslovanja svih njenih organa; d) da ume postupati sa spravama i da zna kako mora biti opremljeno vežbalište; e) da ima temeljne pojme o anatomiji tela i fiziologiji i higijeni telesnih vežbi te da pozna propise za prvu pomoč pri nezgodama i da ih ume praktično izvesti. Prijava za ispit i dozvola zanj. 2.) Tko hoče da se prijavi za ispit, mora vlastoručno napisanu prijavu predati zboru prednjaka svojega društva, a zbor ju izruči predsedniku ispitne komisije. 3.) U prijavi treba da je: a) ime i prezime, mesto, dan, mesec i godina rodenja kandidatova; b) opis njegova sokolskoga rada od prvog početka do prijave za ispit; c) dokaz, da je kandidat član sokolskoga društva bar dve godine (iz-nimno može se ubrojiti i doba provedena kod naraštaja). To prijavi kandidat sam. Društveni zbor prednjaka dostavi: c) svoju izjavu o molbi. 4.) Ispitna komisija odluči večinom glasova, hoče li se kandidat pripustiti k ispitu ili ne; uz jednaki broj glasova odlučuje predsednik, koji inače ne glasuje. 5.) O svojoj odluci obavesti komisija pismeno kandidata najkasnije 8 dana iza roka za prijave; ujedno mu poruči potrebne potanje odredbe glede ispita. Ispitna komisija. 6.) Ispitna se komisija sastoji: a) od predsednika, koga imenuje savezni tehnički odbor, i b) od četiri člana, koje izmedu stručnjaka svoje župe, ili drugih župa, odredi zbor društvenih načelnika (tnedu njima mora biti jedan lekar). 7.) Ispitna komisija podeli si gradu tako, da ipituje svaki član komisije po jedan predmet (po jednu skupinu predmeta); ti predmeti (skupine predmeta) su: a) sokolska misao [vidi gore «Građa»: 1.a)]; b) gimnastički sustav i metoda [b)]; c) povest, literatura, organizacija, uprava, sprave, vežbalište [c), č), d)]; č) anatomija, fiziologija, higijena, prva pomoč [e)]. Na volju je članovima komisije, da koji član preuzme i više predmeta, ali samo onda, ako su s time sporazumni svi članovi komisije. Predsednik ispitne komisije, koji nema svoga predmeta, može kod svakoga predmeta postaviti po koje svoje pitanje, ako mu se to čini potrebnim. Po odluci komisije može i predsednik preuzeti koji predmet pri ispitu, ali za ispitivanja mora predsedati onaj član komisije, koga odredi ista komisija. Način ispit ivanja. 8.) Ispitivati se mora tako, da se sazna za teoretičko i praktičko znanje kandidatovo. Teoretski ispit mora biti pismen i usmen. 9.) Za pismen ispit odredi ispitna komisija za svakoga kandidata po jednu gradu za čitavi sat vežbanja bilo za decu, naraštaj ili članstvo. Tema mu se naznani tik pred začetkom ispita. Kod ocenjivanja zadače obazire se ispitna komisija na pravilnost izrazivanja, primerenost i lepotu vežbi i na metodično razvrštenje vežbi. Oblik izradene pismene zadače pokaže takoder stepen kandidatova opšteg vaspitanja. Pismeni ispit, koji traje dva sata, vrši se uz neprekidni nadzor bar jednoga člana ispitne komisije, koji mora da pazi, da je izradak vlastito delo kandidatovo. 10.) Usmeni ispit i praktični nastave samo oni kandidati, koji su pismeni ispit učinili povoljnim uspehom. Usmeni ispit mora se vršiti još isti dan po pismenom. 11.) Kod teoretskog ispita moraju ispitivači stavljati pitanja jasno i odredeno, a s pitanjem ne smeju polagati na jezik i odgovor. S odgovorima mora kandidat dokazati jasan pregled i razumevanje tvarine. Da se sazna za terminološko znanje kandidatovo, pokažu mu se vežbe iz raznih struka, kojima mora dati ime, i imenuju mu se vežbe, koje mora izvadati. 12.) Praktičnim ispitom mora kandidat da pokaže svoju gimnastičku izvežbanost i dokaže sposobnost za vodstvo vrste. Ispit treba da pokaže: a) ume li kandidat zadatu mu gradu izvesti praktično sa poverenom mu vrstom; b) znade li vežbe, koje pokazuje, i pravilno nazivati; c) ume li vežbe pravilno pokazati i tumačiti; č) je H on gimnastički toliko izvežban, da lako vodi bar vrstu drugoga stepena; d) je li toliko spretan u čuvanju, da mu se lako poveri svaka vrsta; e) je li vešt u sokolskoj metodi; i) govori li i postupa s vežbačima, kako to zahteva sokolsko bratstvo; g) znade li svoju nastavu pred vrstom obrazložiti, pred njom izgovoriti nagovor i držati kratko predavanje. Praktični ispit mora opsezati tumačenje i izvađanje (nastavu, vodstvo) redovnih vežbi, prostih vežbi, vježbi na dve glavne i dve nuzgredne sprave te iz koje grane lake atletike. Koliko je kandidat praktično izvežban, pokaže izvadanjem zadanih mu vežbi srednje teškoče na četiri glavne sprave i u kojojgod grani lake atletike. Ocenjivanje. 13.) Ocenjivanje je tajno. Svaki odgovor ocene ispitivač i predsednik ispitne komisije, i to s primernim brojem tačaka od 1 do 10. Tačke obiju zbroje se, razdele s brojem pitanja a zatim sa dva. Rezultat se upiše kao prava ocena u zapisnik, i to iznad osam tačaka s redom «odlično», 5 do 8 tačaka redom «povoljno», ispod 5 tačaka s «nedostatno». 14.) Ocenjivanje moraju pratiti svi članovi komisije. Ako bi se naime pokazala prevelika razlika u oceni ispitivača i predsednika, treba da od-lučuje čitava komisija o pravilnosti jedne ili druge ocene. Takove sporne slučajeve rešava komisija u odsutnosti ispitivača glasovanjem, a pravo glasovanja ima i predsednik. Konačna ocena uspeha. 15.) Kandidat je nesposoban za prednjaka, ako je zadobio u jednome predmetu nezadosnu ocenu. Je K u tri predmeta zadobio ------------------------------- III. slet sokolske župe Bačke bio je održan na dan 15. i 16. juna 1924. god. u Starom Bečeju. Raspored sleta: Na dan 1 5. j u n a u 6 časova bila je utakmica nižih odelenja članova, članica i naročita utakmica pojedinaca. Članovi (5 odelenja) takmičili su se: u prostim vežbama (druga Sarajevska), na vratilu, na razboju, konju na š., u puzanju (uže), u bacanju kugle, u skoku u daljinu i u trčanju na 100 y. Prvo je bilo I. odelenje iz Novoga Sada dobivši 85%, drugo II. odelenje iz Novoga Sada 78%; treće odelenje iz Starog Bečeja 77%, četvrto iz Sombora 75%, a peto lli.odelenje iz Novoga Sada 64%. — Za sprave je bila odredena druga vežba (nižih odelenja) Sarajevska. Za proste vežbe bilo je i nastupanje. Na utakmicama odelenja bila su zastupana samo tri društva, a to je prema broju društava (25) Bačke župe vrlo malo. Sam Novi Sad imao je 3 odelenja. A ostala društva kao: Subotica, Petrovaradin, Karlovci i i. d.? Inače je bio uspeh utakmice vrlo dobar. Od pojedinaca najbolji je bio br. Novak Ruškuc dobivši punih 100% (iz Novoga Sada). . Članice takmičile su se (3 odelenja): u prostim vežbama, na gredi, u skoku u daljinu, u bacanju lopte i u trČanju na 75 m. Za proste vežbe bilo je određeno nastupanje. Prvo je bilo odelenje iz Novoga Sada 75 %, drugo Stari Bečej 64 % a treće Srbobran 60 %. —- Na utakmicama članica isto tako učestvovala su samo tri društva — i to baš ista društva kao na utakmicama članova. Dakle učešće razmerno malo. — Kao pojedinac najbolja je bila sestra Težka Malinka iz Novoga Sada dobivši 88%. U naročitoj utakmici pojedinaca (članova) učešče bilo je ovako: bacanje kugle 8 članova, diskos 3, koplje 3, lopta 4, teret (50 kg) 5, skok motkom 4, skok u daljinu 4, skok u visinu 4, troskok 3, trčanje (100 y) 4, plivanje 9 (100 m). Najbolji resultat postigao je: kod bacanja kugle br. Lazar Mudrinski iz Srbobrana 10-45 m, diskos br. L. Mudrinski 3150 m, koplje br. Vojislav Plavšie iz Sombora 38-10 m, lopta br. L. Mudrinski 48-43, teret br. Slobodan Petrovič iz Kule 17puta, skok motkom br. Vojislav Plavšić 2-90 m, skok u daljinu br. Đorđe Ilič iz Novoga Sada 5-82, skok u visinu br. Milan Stojkovič 1-60m,- troskok br. Đorđe Ilič 11-10 m, trčanje br. Đorđe Ilič 100 y za 12 sekundi, plivanje br. L. Mudrinski 100 m za 75 sekundi. Svi ovi utakmi-čari morali su se takmačiti i u prostim vežbama kao pojedinci. Ocena se nije računala. Uspeh ove utakmice bio je odličan. Kod trčanja nije mogao uspeh da bude bolji, pošto zbog jednog časovnika mogao je trčati uvek samo jedan član, što ide na štetu uspeha, pošto nema takmaca. To isto je bilo i kod trčanja u odelenjima članova i članica. Celokupan uspeh utakmice bio je vrlo dobar. Sve je išlo glatko, brzo. Sudije osim brače i sestara iz tehničkog odbora župe Bačke bili su i iz Beograd skog društva (matice). U 9 časova počela je proba za zajedničke vežbe uz glazbu. U 20 časova mornari rečne ilotilje priredili su osvetlenje na Tisi. U 20 K časova bila je sokolska akademija pod vedrim nebom. Osim vežbanja bilo je i pevanje koje je izvelo Crkveno Pevačko Društvo i Za-natlijsko Pevačko Društvo iz Starog Bečeja i muški zbor Starobecejskog sokolskog društva. Raspored vežbanja'; 1.) ženska deca iz Srbobrana: proste vežbe; 2.) ženski podmladak iz Novog Sada: končiči; 3.) ženska deca iz Mola: proste vežbe; 4.) članice iz Subotice: red gradskom večnicom. Tu sa balkona kao izaslanik g. Ministra Vojnog govorio je Soko-lima i narodu pukovnik g. Švabič, starešina Bačke sokolske župe br. dr. Pao- las, predsednik grada Starobečejskog, kao izaslanik g. Ministra Prosvete i Jugoslovenskog sokolskog saveza br. Miroslav Vojinovič, i kao izaslanik sokolske župe Zagrebačke br. dr. Branko Mrvoš. — Svi govori puni sokolske težnje i značaja pozdravljeni su bili sa velikim oduševljenjem. — Posle toga bilo je defilovanje Sokolstva i vojske. U 16/4 časova točno počelo je javno vežbanje na sletištu kod železničke stanice. Sletište je bilo veoma lepo udešeno. Bile su i tribine s jedne Strane. Vežbalište lepo, ravno, bez prešine. Samo nove plehane značke (za vežbače) nisu se ponele. Pošto su tanke, vrlo lako daju se saviti i pri malom dodiru sa Strane lako se izvade. Trebale bi da budu od jačeg materiala. Raspored vežbanja: 1.) članovi na broju 338: proste vežbe Sarajevske (se-Ijački redovi).; 2.) muška i ženska deca 162 (samo iz Starog Bečeja: proste vežbe br. Bogunoviča; 3.) ženski podmladak na broju 288: proste vežbe ženskog podmlatka sa Praškog sleta 1920. god.; 4.) muški podmladak 346: vežbe kratkom palicom br. Vrana; 5.) članovi vežbe na spravama: 2 vratila, 2 razboja, puzanje na užetu i skokovi preko visokog konja na širinu i uzduž (Beograd); 6.) članice 147: proste vežbe Sarajevske; 7.) vojska: Vll.pešad. puk 120 i mornari 35, svi iz Novog Sada: vežbe sa puškama br. Vojinoviča. Vežbano je bilo uz vojnu glazbu. Najboljom tačkom bile su vežbe sa puškama: po izvodenju, po disciplini i po ravnanju — vojnici odneli dakle pobedu. Tačka proste vežbe članova uspela je vrlo dobro — no bilo je i takvih vežbača, koji nisu vežbali baš pravilno i nisu se umeli ravnati (na-ročito pri vežbi IV. i V.). Tačka dece (muške i ženske) vežbana je bila tako polako, da je činila utisak svega mogučega, samo ne utisak dečiji. Vežba dece mora biti živa, radosna, kako to sam dečiji karakter zahteva. Vežbe podmlatka sa palicama, i ako su bile izvedene