Í^O l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 to y Prvi predhodnik tidujk Coreniec lfta 1900 PETEK, 21. AVGUSTA 2009 Leto LXn, št. 66, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WXt'W.GORENISKIClAS.SI Veslači • v • Vrhunec letošnje veslaške sezone bo svetovno člansko prvenstvo v Poznanju, tja pa so včeraj zéiduvoljni odpotovali tjdi naši veslači, saj so na Bledu uspešno zaključili sklepne priprave. Vi m A Stanovnik V Poznanju bo namreč uspelo tudi v polfinalu na ..............................................................................nastopilo dvanajst sloven- Poljskem. Zavedam se. da Bled • "Imamo štiri posad- skih veslačev, od tega po- bodo odločale malenkosti, ke, večinoma so prenovlje- lovico Gorenjcev. Naš naj- saj so čolni zelo izenačeni, ne âli nove in to je ol:>etavno. boljši veslač Iztok Cop (VK Mislim, da so řávoňti Polja- Predvsem pa je pomembno Bled), ki večino sezone vesla ki, za nas pa upam, da nam zato, ker sta do svetovnega v dvojnem Četvercu, bo ob bo uspelo veslati v finalu," prvenstva pri nas na Bledu sebi v Čolnu imel Še Janeza pravi Iztok Cop. le še dve leti in seveda si že- Zupanca, Janeza Juršeta in Več kot fantje v letos na limo. da bi doma iahko Gašperja Fistravca (vsi VK novo sestavljenem dvojnem spremljali res uspešne na- Dravske elektrarne Mari- četvercu si želijo veslaâ v že stope naših reprczcntan- bor). Posadka, kije letos na uigranem Četvercu brez krtov/' je ob predstavitvi štirih tekmah svetovnega pokala v marja. "Finale smo že videli» slovenskih posadk, ki bodo Luzemu in Miinchnu osvo- prav tako četrto mesto. Zato Sloveniio zastopale na bliž- jila tretji mesti, sicer obljub- letos ne bom zadovoljen, če njem svetovnem prvenstvu Ija boj za finale, izkušeni Iz- pridemo domov brez kolaj- v Poznanju na Poljskem» tok Cop pa je ob tem zelo ne," je povedal najizkušenej- poudaril predsednik Vesla- previden. "Nekajkrat nam je ši đan, Miha Pirih. Ske zveze Slovenije Denis že uspelo ujeti pravi ritem Žvegelj. in upam, da nam bo to ^ 7. stran V pomlajeni slovenski ekipi je kar polovico gorenjskih vesJačev. 1 comi kí^m Zasegli konopljo iz laboratorijev Kranjski kriminalisti so razbili združbo, ki se je več mesecev ukvarjala s pridelavo konoplje. MatiAž Grego Rič 2004 na nizozemsko-nemS- iskovalno sodnico Okrožne- redni poti, pri enem pa kri- ...................................... ki meji 168» dve leti kasneje ga sodišča v Kranju privedli minaiistom ni uspelo zbrati Kranj • Kriminalisti Sektorja pa na nemško-avstrijski meji še tri osumljence, za katere dovolj dokazov. V dvanajstih kriminalistične policije Poli- še 440 sadik. Skupaj z njim je bilo odrejeno sodno pridr- hišnih preiskavah je bilo zaseženih 336 sadik konoplje, količina namenske djske uprave Kranj so od za« so policisti včeraj pred pre* žanje, dva bosta ovadena po četka letošnjega leta zbirali informacije in dokaze o sedmerici, ki je na območju Kra- nja in Tržiča v najmanj Štirih ilegalnih laboratorijih gojila konopljo, ki bi jim prinesla 9 o É o okoli 50 tisoč evrov zaslužka. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci ob zaključku kriminalistične preiskave po- | vedal vodja sektorja kriminalistične policije na PU Kranj iL^lI Boštjan Linda v, je glavni osumljenec 35-letni Kranjčan» ki so mu že dvakrat za- Kranjski kriminalisti so uspešno zaključili večmesečno večja opreme za gojenje in predelavo, več mobilnih telefonov in telefonskih kartic ter manjša količina že posušene konoplje in drugih predmetov, ki dokazujejo kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Sedmerica naj bi poleg hidroponičnega gojenja konoplje z močno svetlobo, dodajanjem vode in umetnih gnojil, kar poveča pridelek, prepovedano drogo segli sadike konoplje, leta preiskavo in prijeli sedmerico domnevnih go j itd jev konoplje. tudi prodajala. Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.s Goreniskii^ Banka • / FOV Gorenlska^'^BAnka Na Fakulteto za organizacijske vede z ugodnimi posojili Gorenjske banke programov 2009 (podiplomski) www.fov.un i-mb^ 66 CORENjSKA Čez \nkend brezplačno parkiranje Od prejSnjegd tedna naprej veljđjo nekawf€ spremembe pri parkirar|u v Kranju. Podaljšali so Cas brezp^a^ne* ga kratkotrajnega parkiranja, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je parkiranje brezplačno. CG+ Bc^ ima enega svetnika na dan dovolj Frančiškanski patef Ciril Božič, ' ki je ključna za preživetje civilistov, med katerimi je mnogo žensk in otrok. Vsa svetovna prizadevanja mcrajo biti zato usmerjena v zagotavljanje varnosti humanitarnih delavcev, ki i svojim delovanjem rešujejo življenja. V preteklem desetletju seje število ljudi, ki so jih prizadele katastrofe, potrojilo, in sicer na povprečno 211 milijonov ljudi na leto, med katerimi ženske in otroci predstavljajo 65 odstotkov vseh prizadetih. Pomoč otrokom in zaščiti njihovih pravic v najtežjih razmerah po vsem svetu zagotavlja Unicef. D. Ž. 6led Na Bledu o svetovni gospodarski krizi v okviru Strateškega foruma Bled, ki ga organizirata Center za evropsko prihodnost in ministrstvo za zunanje zadeve, bodo konec avgusta na Bledu že četrto leto zapored gostili driavnik«, politike, gospodarstvenike in različne strokovnjake, ki se ukvarjajo s strateškimi izzivi prihodnosti. Letošnja razprava bo namenjena svetovni gospodarski krizi in njenemu vplivu na gospodarske In geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji. M. R. Tržič Kanalizacija že, kaj pa mladi Iz občinske organizacije SDM v Tržiču so na župana Boruta Sajovica naslovili javno pismo, v katerem kritično ugotavljajo, kako se občina ukvarja z gradnjo kanalizacije (85 odstotkov bo prispeva) Evropski sklad za regionalni razvoj, ostalo občina), medtem ko problematiki mladine in mladih družin ne posveča pozornosti. "V občinskem odboru podmladka Slovenske demokratske stranke Tržič menimo, da bi se lahko za izgradnjo mladinskega centra v Tržiču našla ustrezna sredstva iz letnega občinskega proračuna. Za uresničitev le- tcgd bi moral trenutni tržiški župan Borut Sajovic malo pri* sluhniti tudi potrebam mladih,'* sporoča predsednik SDM Tržič Viktor Kirn. "Že v preteklosti je bilo moč v lokalnih časopisih zaslediti županovo pismo, v katerem se je opredelil do težave glede zbiranja miadine pred garažami v Bistrici pri Tržiču. V SDM Tržič se sprašujemo, kaj je bilo storjenega za mladino v naši občini, poleg igrišča v Kovorju, kjer je župan tudi doma.^ Tako ali drugače je to Igrišče večji del dneva prazno." D. Ž. Sl^ari \ arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas > Avtokarto prejme IVAN KALAN iz Lesc KOTIČEK 2A NAROČNIKE Podarjamo nekaj knjig Pri nas se je nabralo nekaj knjig, ki vam jih želimo podariti. Te knjige so: • jesenke, mesto Jekla m cvetjâ . Nekoč Je brio jezero, folklorne pripovedi iz Poljansl:e doline in njenega pogorja • Vida Košmelj: Železniki skozi čas • Dr. Dušan Plut: Zeleni planet? Prebivalstvo, energija In okolje v 21. stoletju • France Stele: Večne lipe če si želfte katero od teh knjig, nam naslov knjige skupaj s svojimi podatki najkasneje do petka, 2S. avgusta, pošljite na Gorenjski glas. 8Ieiweisova cesta 4, Kranj ali na kotiček@g glas.si. Če bo intereierilyv eno knjigo veČ, bomo prejemnika izžrebali, knjigo pa mu bomo poslali po pošti. D. K. Vec reševanja, manj den Na vojaški vaji v Završnici so se pripadniki 15. helikopterskega bataljona urili za sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Vajo Završnica 2009 si je ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica jelušič in nekateri politiki. Danica Zavrl Žlebis Završnica < Z vojaško vajo so tokrat inscenirali razmere, ko naj bi èiièe območje Gorenj ske prizadel potres, ko bi bile pretrgane vse cestne komunikacije in bi bil mogoč le prevoz po zraku. Pripadnitó iy helikopterskega bataljoru so v sodelovanju z drugimi v sistemu zaščite in reševanja prikazali primer, kako sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in dru^mi nesrečami. Uprizorili so reševanje v gorah, helikopterski prenos tedna. Poleg ministrice je usposobljenost ekip pohvalil tudi načelnik generalštaba AJojz štajner. ki je dejal, da so na področju reSevanja usposobljeni bolje kot njihovi kolegi v drugih državah za« vezni5tva, kar se je pokazalo zlasti pri gašenju požara predlani na Kosovu. Sodelovanje na vaji je kot veliko obveznost in čast ocenil vodja gorskih reševalcev Miro Po- gačar. V helikopterskem reševanju sodelujejo z vojsko in poiidjo, glede krčenja proračuna pa je izrazil upanje. tovora na nedostopno podro- Ministrica Ljubica Jelušič si je v družbi nekaterih politikov z da teh nalog ne bi okrnili m čje in reševanje gbzdnega zanimanjem ogledala reševalno vajo./^0H>:cera2c>:av6^ požara s pomočjo helikopterja in letala. Helikopterska po- politikov {med njimi sta bila da bi ostali primerljivi z drugimi državami. Ob dejstvu. bila s tem pa tudi več stroškov, je da je bilo reševalnih poletov moč sicer vsebuje reševanje tudi gorenjska poslanca in dejala ministrica in ocenila, letos že okoli 270 (lani pa vse v gorah, prevoze ob elonen- župana Borut Sajovic in tamih nesrečah» izvidovanje maž Tom Mencinger ter in gašenje požarov, oskrbo pan občine Žirovnica ' da gre pri teh nalogah za te- leto okoii 300), je opozoril, žak, zahteven, odgovoren in naj ljudje odhajajo v gore bo- tud: drag posel. Zato so se Ije pripravljeni, čemur je v na nedostof»iih mestih, iska- pold Pogačar) ogledala morali odločiti za prednost- Završnici pritrdil tudi pred- nje in reševanje na kopnem obrambna ne naloge pri uporabi heli- scdnik Planinske zveze Slo- in iz vode ter usposabljanje ca lelušič. Dejala je, da Slo- kopteriev, kjer ne bodo krnili venije Franc Ekar. Da bi Ijud- venskavojskavelikosodeluje reševalnih poletov» zmanjše- je reševalne akcije plačevali, v sistemu zaščite in reševa- vale pa se bodo naloge vo- kadar gredo v gore slabo pri-indru^minesrečami. Vzad- nja, ob tem pa opozorila na jaško-civilnega sodelovanja, pravljeni, pa je menil, da je pripadnikov elementov sistema varstva pred naraMiimi njih letih so med drugim paradoks večeva» kjer se bodo s sodelavd odlo- to treba urediti prek sistema sodelovali pri gašenju velikih nju nalog s tega področja čili o prednostnih nalogah, zavarovanja. Ob vaji Završni- požarov na Kosovu, v Makedoniji in Grčiji ter pri popla- zmanjšuje obrambni proračun države. Letos so s heli- Posadke Slovenske vojske ca 2009 sta o sodelovanju v veliko sodelujejo v gorskem sistemu zaščite in reševanja vah v Kropi in Železnikih. kopterji opravili že skoraj to- reševanju. Do septembra so spregovorila tudi Anton Ko-Vajo Završnica 2009 si je liko naletov kot lani vse leto, ves čas v pripravljenosti na ren iz Gasilske zveze Slove- v družbi načelnika general- veC ko letijo, več je pouebjie- brniškem letališču, od tedaj nije in poveljnik Civilne za- Štaba Alojza Štajnerja in veČ vzdrževanja (tudi naprej pa bodo ob koncih ščite Miran Bogataj. Helikopterska enota dobro usposobljena za gašenje požarov Čestitke udeležencem vaie Završnica 2009 VeČina Kovorjanov podpira gradnjo dovozne ceste MatevI Pintar pira 42,5 odstotka vprašanih, ..............................................................................četrtina (25,8 odstotka) jih Kakšno mnenje imajo pre- meni, da se nova dovozna ce- Mvalci krajevne skupnosti sta lahko zgradi v roku enega Kovor o prihodnosti odlaga« leta po začetku dovažanja lišča odpadkov in o gradnji smeti. Slaba tretjina vpraša- nove dovozne ceste? Občina nih (29,8 odstotka) meni, da Tržič je naročila telefonsko nov^ dovozna cesta na depo- anketo, ki jo je izvedel Klicni nijo ni potrebna. Glede na studio slepih iz Škofie Lxike naselje, kjer bivajo, pa so se in smo je del že objavili prejšnji Številki. prebivalci za takojšnjo gradnjo ceste odločili sledeče: v Dograditev nove dovozne naselju Kovor jih tako meni cestemimonaselij je zahteva 47,5 odstotka, v naselju Loka nove civilne iniciative. Ta- 35,6 odstotka in v Zvirčah kojšnjo gradnjo te ceste pod- 40,3 odstotka vprašanih. Ali m«nftft. di blsezar«di prometa obfwnenítev bi bila potreb bmdnia nov« dovodne mte. n N bila čete toliko oovežab, ^ b( bila na speljana mimo nasellif Da, v roku enega leta Da, zgraditi tskoj N«epred«ljerii Ne. m potrebna n-2s2 GOREN)SKI GLAS petek, 21. avgusta 2009 KTU k ilMO infoigig-mas.si 3 oskrba vodo Gorenjska je bogatejša za zbirni kataster vseh vodovodnih sistemov v regiji. Pri projektu Je sodelovala zgolj polovica občin. Bo^an Bogataj Kranj • Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je pred som začela izvajati projekt Zbirni ka^ster gospodarske javne infrastnikture (G/i) Gorenjske. V prvi fazi so zajeli podatke o 198 kilometrih vodovodov, s 6mer so vzpostavili operativni kataster za vzdrževanje vodovodne infrastrukture. Evropski projekt ie vreden skoraj 294 ti-soč evTOv, od tega je devet občin prispevalo dobiih 55 tisoč evrov. "Občine morajo kot skrbniki Gy/ po zakonu poskrbeti za vpis v zbirni kataster pri Geodetski up- jo infrastrukturo že vpisano pri Geodetski upravi, diuge so' v procesu vpisa, tretje so dale prioritete drugim zadevam. Tako, na primer, pri Kr-vavškem vodovodu pri projektu nista sodelovala občina Cerklje (kjer je izvir), voda pa napaja tudi Mestno občino Kranj in Občino Preddvor, ki sta sodeloval:. "To pomeni, da bo večje breme na izvajalcu gospodarske službe, saj bo s slabšimi podatki težje upravljal cclotcn vodovod," pojasnjuje Ščavničar. Z drugo fazo projekta (vključile naj bi se vse gorenj-ske občine) bodo kataster najprej dopolnili s podatki o ravi. Ker gre za regijski pro- Sieve Ščavničar. "Žal mi je. da niso sodelovale vse občine, kanalizaciji, cestami in javno jekt, pa smo dodano vred- saj SO podatki za manjkajoče osiromašeni. To vpliva tudi razsvetljavo. Ti podatki pa bodo Je osnova do regionalnega geografskega infomia- omogočala boljši razvoj [večjih) vodovodnih siste- jem pri preprečevanju ckvar. djsk^a sistema, ki bo vsebo-občin in regije, " je povedal mov." Z zbirnim katastrom Tako bi morali urediti tudi val tudi podatke iz centralne- nost našli v boljšem pregle- ^^ ekonomski razvoj občin." t fo« du elementov GJI, ki bo Stevo Ščavničar, direktor lahko Gorenjska na enem druge katastre." ga registra prebivalcev, roin agencije. mestu prikaže vse vodovode, Kljub velikim besedam pa istotva za okolje in prostor, o Na vpra&anje, kaj konkrét- pa je pojasnil izvajalec Igor iina zbimi kataster (zaenkrat prometni infrastrukturi, reg- nega bodo imeli od projekta Dimnik iz px^djetja Kaliopa: le za vodno orTirežje) eno, a ister poslovnih subjektov, z Gorenjci, Ščavničar odgovar- To nam omogoča, da lahko veliko napako. Pri projektu je vrisom tematskih poti,... Pri ja, da boljše, cenejše in enostavno pregledamo in sodelovalo zgolj devet občin, projektu so sodelovale občine zanesljivejšo oskrbo z vodo: presojamo izpade različnih zato o zanesljivosti sistema Kranj (nosilka projekta), "Prihodnost oskrbe ž vodo sistemov, ki so med seboj za vso Gorenjsko težko govo- Bied, Bohinj, Gorje, Kranjs- bo mimejša, saj bo Gorenjs- povezani. Sistem bo v veliko rimo! Preostala polovica ka Gora, Preddvor, Radcvlji- ka lažja načrtovala gradnjo pomoč komunalnim podjet- občinsenivključila.kerima- ca.Naklo in Škofia Loka. Počitnice nadoknadijo med letom Šole med počitnicami večinoma samevajo, saj se skupaj z učenci na počitnice odpravijo tudi učitelji. Mateja RAhrr Kranj • Na prvi pogled je tako videti, da so učitelji skoraj dva meseca na dopustu. Vendar pri ministrstvu za šolstvo pojasnjujejo: "Tudi v času, ko Imajo učenci počitnice, na Šolah potekajo dejavnosti. ^ so vezane na zaključek starega in priprave na novo šolsko leto, zato mnenje, da so ud-telji poleti dva meseca doma, ne drži." V praksi pa je očitno vsei^no malo dnigače, saj bi v juliju in avgustu verjetno učitelje zaman iskali v Šolah. To nam je potrdil tudi rav- Aleš Žitnik /fow.tí« d^m. cerMisbi gias natelj osnovne šole Franceta sko in metodično pripravo ru vsako posamezno uio pocelj, Vlatjal Gregonč, Ana Hartman, jože Košnjek, Mjiena Mikfavčč. Miha NaglíC Jasna Paiadln, Marjeta Smolnikar, Arva Voí^k OSU KOVNA ZASNOVA Jernej SĐtar, IlovarStrttar d. 0.0. IbHNIČNl UREDMK Crega Flajnlk FOTOCRAFIjA Tina Ctokl, Corazd Ksvač LEKTORICA Maoeta Vozlič VODJA OGIAS N EGA TR2£N JA Mateja Zvižaj COfiENJSKI CLAS {IS5N 03^2 5666) je registrirana blagovna iri sMntvena znamU pod 97719Ô1 pri Uradu ftS za InUl^ualira ]đ$Tnino. Ustinevirelj m «zdaiatetj; Corco^ski gUs. d.0.0.. Kranj / Dj/elnerlcA! Marija Vokjdk / Nasl&v: Sieiwelsova asta 4 4000 Kranj / Tel.: O4/3O) 42 DO. 04/20142 13,6-mall Inf0l9g'^as.sii maliogl»»i inobnkrlni<.tr. tel.. 04/201 42 47 / Delovni ia«: ed ponedeljka doCitnk» neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. Jo iS, ure, sobcre, nedeliein prainiii ««prt«. gta>je po(i«tnifc, izhaja ob řorkrVi ín peřkih, v r>aklad; 22.000 izvodov / »edre priloge: Moja Cor#njsV», Letop>$ Coreniika (enkfat i«no) in devr lokâlmh prilog / Ti«k; Orvck Cdr nihj* CrrbH & OíKG. St. VeH/Cbn (II. Sid na CÍtni), Avstnj» / Naroínina: Tel.: 04/201 4a / Cena izvoda. í.jj EU?, letn»«»- rofni^a' ^40^0 řUR;«ednI plaCnSkl imajo 10 % povuiUi io%fK>pv«4, tetni «jW popusta; v cene je vrtíonan OOV po sfopn]r 8,5 %; naroíniní se upoíííva od lekoíe itwi?-kc de pisnega preklica, ki vtlja od zadetka naslednjega obraiun«k*fs «tkdabja I Oriasne stófjtv«; po «niku; oglasno ťi«n|e »1.; 04/ zo« 4*42. 4 GORENJSKA GORENJSKI GIAS petek, 21. avgusta 2000 Blejski čebelarji praznujejo čebelarska družina Bled bo v nede, . go-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo razvili prapor čebelarskega društva Bíed • Gorje. Mateja Rant Steie 36 čebelarjev s 510 pa-.........................................................nji. družina Gorje pa 18 da- Bled • Letos je minilo devet- nov s 180 panji. Delujemo deset let, kar so se blejski če- na območju od obronkov belarji organizirali v druži- Pokljuke pa vse do sotočja no. Zato bodo v nedeljo v Save Bohinjke in Dolinke,'" Ribnem pripravili sloves- je pojasnil Legat in dodal, da nost, na kateri bodo skupaj s se čebelarji med sabo zelo čebelarji iz Gorij razvili tudi razlikujejo, vsak ima nek društveni prapor. Obe dniži- svoj način dela ali kakšno ni sta se namreč pred trinaj- posebnost. "Vendar vsi sku- stimi leti združili v čebelar- paj deiamo z istim ciljem, sko društvo Bled C orne. ohraniti iji pomagati loan j- "Na praponi bo simboiizi- ski čebeli, ki je na našem se- ran čebelji ples, ki je način verozahodnem delu Slovenije avtohtona, a se tega premalo zavedamo." Poudaril komuruciranja med čebelami- S tem naj bi na simbo- len način tudi čebelarje, po- je §e, da imajo v svojih vr- sebej obe naái družini, spod- stah kar pet članov osemde- bujali h komuniciranju in setletnikov, ki sktipaj gospo- darijo Z okrog sto panji. Obenem pa se trudijo tudi s sodelovanju," je pojasnil dan društva janež Štember- gar. Ta čas po besedah pred- podmladkom čebelarskega sednika dníštva Lovra Lega« društva. V druStvu imajo ta društvo združuje ^ čebe- tako kar osem mladih čebelarjev, ki gospodarijo s 700 lajiev, Id so zelo dejavni pri do 750 panji. "Družina Bled čebelah. Čebelarska družina Bled praznuje devetdesetletnico delovanja (od leve proti desni: član čebelarskega društva Bled - Gorje lanez Štemberear, podpredsednik društva lože društva Lovro Leeat) aj0c CERKgE Preplastitev ceste C rad-Ravne Zaradi preplastitve vozišča bo iokalna cesta Crad-Ravne predvidoma od 19. do 31. avgusta polovično, nekaj časa pa tudi popolnoma zaprta v dolžini 2000 metrov, so sporočili z Občine Cerklje. Dela bodo potekala med 7.50 in 19. ufo. V Čssu polovične zapore bo promet potekal izmenično enosmerno, v Času popolnd zapore pa po obvozu preko Šentur-ške Gore, Sidraža in Kamnika. Popolna zapora ceste bo predvidoma od 23. do 28. avgusta, prav tako pa bo potekala rred 7.30 in 19. uro. Občina poziva vse voznike, da v Času popolne zapore ne vozijo po asfaltiranem cestišču zaradi ohladitve asfalta. V primeru slabega vremena bodo na spletni strani občne Cerklje objavljene spremembe o zapori ste. Voznike tudi naprošajo, da upoštevajo obvestila in spre menjeno prometno signalizacijo. S. Š. AJiÛliL^S^ I Cofska železnica Poslovalnic»: kran), 04/2013 222 Loka. 04/51 70 30S Trtic, 04/59 7t 350 fUdovJjica, 04/S3 20445 Jesenice, 04/5S 09 755 www.iipeteur.si Schafberg 5.9., \ dar Garddiand 29.8., 12.9, t A&fl € Bâvdrskl gradovi 5.9. 2dn € 141.00 € 59.00 MditdUl 12.9. 1 (Un 44. SO BoromejsK^ otok t 19.9. 2 dni € um Toskana {n Elba 16.10. 3 dni € 2îW dom invdiidd n egovo mater jeseniško društvo UP bo pomagalo opremiti stanovanje dvočlanske družine Kljaho - stoodstotnega invalida Ibra in njegove ostarele matere. Urša Pftirnel občinsko stanovanje, v katerega se bosta preselila, ko Jesenice • Potem ko so lani bodo dokončana obnovitve- pomagali obnoviti dom dru- na dela. Stanovanje pa je žine Svishta, v Človekoljub- brez stanovanjske opreme, nem dobrodelnem dnišnni ki si j? îhro in njegnva UP z Jesenic letos nadaljuje- mama, ki se preživljata s sojo s projektom Moj dom. cialna pomočjo, ne moreta Tokrat bodo pomagali dru- kupiti. Zato jima bo poma- žini Kljaho 2 Jesenic. Kot je galo društvo UP. "Stanova- povedala Faila Paái.^ustovskih prireditev ob krajevnem prazniku. Danes ob 19. uri se bo začel Veseli'večer pod vaško lipo, kjer bo za zabavo skrbel ansambel Maj. Sobotni popoldan bo minií v duhu športnega druženja na igrišču v Seničnem. Udeleženci bodo lahko igrali odbojko, košarko, mali nogomet in badminton. V nedeljo bodo pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Tržič Vaški semenj. Začel se bo ob 9. uri v središču vasi pod cerkvijo. Tam bodo postavili stojnice z izdelki domače obrti. Na obfsk so povabili čevljarja, ki bo prikazal ročni način izdelave oziroma popravila obutve. Otroke vabijo v ustvar* jalno delavnico, v kateri bodo izdelali svoj par obutve, skupaj z odraslimi pa bodo oblikovali kanen lojevec. S. S. 'jr. am ^ania PťTIX2t.a.062a30JAaSACfUa($a))$OfrOTA22.&OeiaOOiA2UUMPI^^ ffsr IN RAZSTAVA UKOVHIH DEL UKIEŽEH^ ART KAMfA KAAU 2009. 14A RAZL^im UMCACUAH V STARBIMEST1IBM JEDRU: VRT PRQ m PSiED GOSmMCTAM M/TTB, VFíT KAVARNE (KL ne, TEUU CRENA, VRT CAFt 6Al£Rk« PVftôQT SOBOTA 22^. OB f54>0 DRAŽBA UKOVfflH Oa II0QJ2ENCEV AKT JUMP A KRAU 200«, m CAFt fiALiRUE 22.8. OB ».30 ZAKUUCMI KOMCSRT U0EL£2ENCEV 4AZZ KAMPA KRAMJ 2009 NEDELU 23.& OB 13.00 JAZZ BRUNCH PIKNIK IN ZAKUUČEK JAZZ KAMPA KRANJ 2009, NA PIKNIK PROSTORU NA POUCI PRI NAKLEM I M W i Vei hnt»rii, razen f«nc«ri v okvVu JU1 Krari mts A iœ Csfé fia«^ Pui^ n kiCKu «yega M nHSB im VSTOP noST. V Gaiert Jas DnnSi panV» w doosa na<rA BToetv^ wvfw.gramuâ.si M WWW.] azzka m p. bbgs polcom w ww.pu h a rt. s( •SA2AS Htra.f-f, f- • 9 t % / * ^ /SJrvi J AVÏWié VB*< 0Y4MANA rxvwv^íOjs v ^ LO i 6 GORENJSKA - GORENJSKI GLAS petek» 21. avgusta 2009 škof)a Loka Brv čez Soro bodo obnovili Malo brv za pešce, ki gre z avtobusne postaje proti staremu delu Škofje Loke čez Selško Soro, bodo v prihodnjih dneh začeli obnavljati. Predvidena je celovita rekonstrukcija in sanaci- jd mostička, čigar namembnost se po prenovi ne bo spreminjala In bo še naprej namenjen nemotoriziranim uporabnikom. Rok za dokončanje gradbenih dei je 17. oktober letos, pogodbena vrednost naložbe pa bli7u tisoč evrov. Oenar za obnovo bodo v največji meri namenili iz občinskega proračuna, delno pa jo bo sofinancirala tudi vladna služba za lokalno politiko in regionalni razvoj. Brv, čez katero gre kakih šest tisoč peScev, veC kot tristo kolesarjev in dvesto otroških vozičkov dnevno, je za tolikšen "promet" preozka, slabo je osvetljena, zaradi neustreznega odvajanja vode in zimskega soljenja pa je tudi močno načeta konstrukcija mostu. Med obnovo bo most seveda zaprt, obhod za pešce, obvozi za kolesarje in ostale nemotorizirane uporabnike pa bodo urejeni in označeni prek Kamnitega (Kapudnskega) mostu. D. Ž. ZlRI S l(olesom po ŽIreh 2irovci jutri, v soboto, vabijo na novo preizkušnjo s starim imenom - tirovski kolesarski krog. Na najzahtevnejšo, 55* kilometrsko razdaljo se bodo kolesarji iz centra Žirov podali ob 9. uri, na 30-ki I omet rs ko ob 10. uri ín na družmfUcih kilometrov ob 11. uri. Organizator udeležencem zaračunava Štartnino, ki vključuje kartonček za žige na kontrolnih točkah, pijačo, hrano in majico. Prijave zbirajo jutri, v turistični pisarni v Žireh, od 7.30 naprej, in kolesarje opozarjajo, da je uporaba čelade obvezna. B. B. Smetišče sanirajo Začela se je dokončna sanacija zaprtega odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov v Dragi. Danica Zavrl Žlibir Škofjd Loka « 31. decembra lani je skladno z določili uredbe prenehalo obratovati odlagališče nenevarnih "od* padkov v Dragi. Do 30. junija* letos, ko je odlagališče Dr^a dukoiičiiu prenchdlo delovati, so nanj zaradi primerne zaokrožitve oblike in zapolnitve kope na odlagališču odiožiK Še nekaj ton odpadkov. Trenutno tako poteka dokončna sanacija odla* galtŠČa, pri kateri urejajo ustrezne prekrivne sloje. tembra pričakujejo še montažo ograje in dokončna dela na ob j ektu. Vrednost pogodbenih del znaša 173.800 evrov, do sedaj nastali stroški za ureditvena dela po načrtu neizve-denih del pa po informadjah z občine Škoija tx»ka znašajo okrog 200 tisoč evrov. V Dragi smetišča, kamor so odlagali odpadke iz štirih S občin na Škofjeloškem, ne bo več. Kam bodo smeti vozili sedaj? Kot nam je povedal župaji občine Škoi^a Loka Igor Draksler, po odio< dtvi ministrstva za okolje in prostor ter v dogovoru z iast- približno 10 tisoč kubičnih so začeli z razporejanjem in položil drenažne cevi, izdelal niki odlagališča Mala Meža- metrov prekrivnega materia- izravnavo materiala po povr- (obnovil) zbiralnik izcednih kla na Jesenicah škofjeloške Prejšnji teden je izvajalec na < Smetišče v Drag) so zasuli z 10 tisoč kubiki zemlje lokacijo odJagališča navozil la (zagiinjeno Zemljino in humus) ter več kot 1 tisoč šini odlagališča ter gradnjo dovoznih in servisnih cest za kubičnih metrov materiala vzdrževanje zaprte deponije. vod in uredil črpališče. smeti odlagajo tam. V pri- Hkrati hodň položili in obnovili komunalne in ener- hodnje pa je odlaganje odpadkov odvisno od dogovora za protipoplavni nasip. Nato Prihodnji teden bo izvajalec getske vode. Do konca sep- na Gorenjskem. Furmanstvo v Tuhinjski dolini drugih zanimivosti. Obiskovalci si bodo lahko o^edali, kako so včasih pletli iz lička- nja, pokrivali strehe s slamo, Ijo pripravili etnološko prire- umetniškega društva Ivana izdelovali košare in druga ...................................... ditev Bilo je nekoč, na kateri Cankarja 17 Šmartnegs vTu- dela. Osrednja prireditev pa Snovik - Člani etnološke sek- bodo dali poudarek prikazu hinju z naslovom Gosposka bo v nedeljo, z začeticom ob dje Turističnega društva Tu- furmanskih običajev in opra- kmetija. Jutri bo v temiah se- 15. uri, ko bodo v sprevodu z hinjska dolina bodo v Bizja- vil. Prireditev se bo začela da- jem domaČih dobrot, spo- vozovi in konji predstavili ne- Iasna Paladin kovih dolinah pri Termah nes ob Snovik danes, jutri in v nede- mediji uri s predstavo ko- minkov, kvačkanih izdelkov, kdanja dela in opravila fiir- prostem Kultumo različnih izdelkov iz lesa in manov, ki so vozili po dolini. i www.grozd.eu v torek, 25. avgusta, ob 17. url bo v prostorih Mestne občine Krani, v selnl sobi 16 potekalo usposabljanje za predstavnike nevladnih organizacij. Tanja Kozina in Beno Fekonja iz Fundacije Vincenca Draksierja za odvisnike bosta predstavila postopek prijave na Razpis za sofinanciranje dejavnosti preprečevanja odvisnosti od drog In obravnave zasvojenih na območju gorenjske statistične reoUe za obdobje 2009/10 ter možne oblike pomoCi pri prijavi na razpise na podlagi projekta GROZO. Usposabljanje bo trajalo tri šolske ure Delavnica je brezplačna. Informacije in prijave sprejemamo po e-pošti usposabljanje@grozd.eu ali na tel. št.: 04/236 13 46 alt preko spletnega obrazca na www.QfOzd.eu. V petek» 28. avgusta» bo v prostorih Mestne občine Kranj v sejni vA\ 18 potekala regijska predstavitev groorame državljane rima Mladi v akcill. Namen dogodka je predstaviti programe EU potencial nim prijaviteljem ter jim omogočiti, da se seznanijo z dobrimi praksami in tako lažje pridobijo sofinanciranje za mednarodne projekte. Predstavitev Je namenjena občinam, društvom, zavodom, ustanovam in ostali zainteresirani javnosti. Udeležba na dogodku je brezplačna. Informacije rn prijave sorelemamo do e-oošti info@ezd.si Grozd Vstopimo v svet GROZD-a NaloSxi v vašo prihodnost OdMSp nťlMO ÍTWXIRA EWCnKA IJM|iH Brezplačna svetovanja In usposabljanja za nevladne organizacije Fundacija Vincenca Draksierja v okviru projekta 6R0ZD nudi predstavnikom nevladnih organizaci) brezplačna Individualna svetovanja In skupinska lisposabljanja. Ena od nalog projekta GROZD, ki ga izvajamo v okviru Fundacije Vincenca Draksierja, je vzpostavitev močnega in prepoznavnega nevladnega sektorja na Gorenjskem. Ker se zavedamo, úa znanja ni nikoli preveč, nti- cimo nevladnim organizadjarri možnost brezplačnih individualnih svetovanj z različnimi področij. Tako so na voljo: projektno, pravno, davčno in računovodske svetovanje, svetovanja s področja prcmooije in organizira- v NVO, zbiranja sredstev prijavljanja na razpise in oblikovanja javnih poiitiK. V želji po zagotavljanju kar najkvalitetnejših intormaci) smo k sodelovanju povabili izkušen3 svetovalce. Prav tako pa so predstavnikom in članom nevladnih organizacij na voljo skupinska usposabljanja, ki potekajo v obliki delavnic. Znanja, pridobljena na usposabljanjih, lahko nevladne organizacije uporabijo v vsakdanjem delovan u, dolgoročno pa udeležba na tovrstnih usposabljanjih pripomore k dvigu kakovosti storitev, ponujenih s strani NVO. Več o svetovanjih in usposabljanjih najdete na wwiA.grozd.eu ali po telefonu: 04/23 61 346. IHjMc z (Mairtce račnovodstvo za NVD BREZPUW!^ SlOiPINSKA USPOSABL^ ZA nSDSlAVNIKE NEVIX)^ Za dnOINo, zasebne zavode in ustanovo - fundodje UdeteMe se sloipMdi usposobi a ruáCri^ poáoí^ vç>onJbQ vofnost, dooolofslw in moricchng in še veiilo drugh^ vAvw.grozd.eu/splctnc-stfant-za-NVO GORENJSKI GUS petek, 21. avgusta 2009 • téM» •• é» in Ima. sta novnik@g-^s. si 7 obračuni Od jutri do naslednje sobote bo v kranjskem bazenu potekalo svetovno prvenstvo v podvodnem hokejj, organizatorji pričakujejo osemnajst ekip. Vilma Stanovnik Kranj ■ Podvodni hokej je sicer med manj poznanimi Športi, v gorenjski prestolnici in okolid pd imâ zadnja leta precej pristaSev. "Tridimenzionalni šport, ki ga je gledalcem težko nazorno prikazati, je ravno zaradi tega pri nas manj poznan, čeprav ga igramo že trinajst let. Svoje začetke ima že v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko ga je za vzdrževanje lelesne pripravi i enos ti začela igrati angleška vojna mornarica. Danes se ta dinamični šport igra že v 25 državah sveta. V Sloveniji nas je z njim navdušil prav sedanji predsednik športne sekcije pri CMAS organizaciji, Francoz Tomas de Tre- Nai^a ekipa na tekmovanjih v podvodnem hokeju sodeluje že osem let*; foum Mehan'tzn)ov» aparatov h sistemov, d, d.. Upnice Smo pod>6tjd s so-letnimi IzKuinjaml r>a področjih finomohdniko, »Idktromehaniit« In elektronike, z lastnim razvojem In t/ženi»m zahtevnih elstamov, Izdelkov In tehnclogi]» v celotJ usmerjeno v Izvoz. Nato ambtc^zne naCrte po<}plra|o standardi kakovosd In proces nenehnih IzboJjiav, predvsem pa motivirani, sposobni In prizadevni sodelavci. Smo pfvo slovensko pod}et)e. ki }e za svoja pflzaflevanja na področju Izobraževanja In razvoja zaposlenih pfefeio mednarodni naziv -VLAGATEUIV UUDI*. Dniiba dteje 470 sodalavpav, Porxu|amo vam možnost, da skupaj z nami ureanlčlta svoje iKtkNcne ambicije. 2aposlttj islimo: VODJO NAČRTOVALCEV KAKOVOSTI (m/» Z unJrerzItebio Izot^fazbo tehnične smeri (eleMro aJI strojna} Jn funkcIonalnimUnanJI s področja kakovoetl. slarldardov In vodsr^Ja proiektov, zatelena zr^snta s področja obvtadovarla metod kakovosti FMEA, MISA, APQP, SPC In Pf>AP In tzkuinje z avtomobilsko industrijo, zahtevano je aktivno znanje vsa) enega tujega (ezlka J In sročevan)u z nosimi izzM. će imate s^ko dobre vol^e m faHlo po napredovanju, Vas vabimo, nam pndruiite. Način zaposttve po oogovon«. Prijavo s kraUOm žMJenJepIsom ter potretmlml dokazJil poUjtte v 8 dneh po objavi na nai naslov: ISKAA MEHANIZMI, d. d., Upnica liOTid 9. 424 S KroDa. le?. (041 S3 (nks* (04) R3 36 593 www.íakra-meftantzm] E-poěta; 5benediclo^krft čolnaraa Trboje: "Na nacionalni televiziji so nas predstavili kot neodkrit turistični biser. V jezeru se kopajo, počasi se razvija tudi druga ponudba. Na jezeru organizirajo otroško šolo jadranja, poskrbeli smo za gostinsko ponudbo, urejeno je igrišče za odbojko na mivki." Lucija Sedič, obiskovalka Ćukove jame: "Dolgo so me nagovarjali, naj se namažem z ilovico iz jezera, pa nisem verjela v njene zdravilne učinke. Po operaciji rame pa sem poskusila in po enem tednu mi je to pomagalo bolj kot vsake tablete. Zdaj spet lahko dvignem roko." Alessandro di Trani, obiskovalec Preddvora: Tu mi prijata tišina in dober zrak. Doma sem namreč v bližini Kima, kjer sem navajen gneče in hmpa. Tu je prav prijetno • plavam, počivam in se sprehajam." PREIEU SMO OdflOVOr nđ organwdmžbe, korist dmi- ^ ^ be in p reprečitvi stečaja podjet- cldnek Nečedni p- ^^ ^ ^^^ obstojajo ustrezni sklepi in pogodbe v podjetju. Podtikanja in nami» govanja, da sem si poplačal terjaťífí iz naslova lastništva, odločno zavračam. * Potem ko je interesna skupi- posli v LTH V Članku Nečedni posli v LTH novinarja Boštjana Bogataja dne i^. avgiista 200^, js veliko podtikanj, neresnic in na, ki je ves čas preprečevala. zavajanja bralcev o mojem de- da bi sanacija LTH Škofa lovanju v LTH Škq§a Loka, á. Loka, d. d., uspela in ji ni bilo d., za kar se ho avtor zagQvar- mar za izgubljena delovna jal na Častnem razsodišču mesta, dosega svoj cilj, seje po- DNS. Moje delo pri reš^nju javila nova skupina, ki hoče podjetja iz teiav je bilo kljub preusmeriti pozornost od svo- nečloveškim pritiskom ravno jih dejanj v podjetju po 20. nasprotno, kot ga prikazuje ta članek. aprilu 2009, ko sem odstopil kot namestnik predsednika Kot vselej do sedaj poudar- uprave jam, da sem vse posle v LTH Škc^a Loka, d. d., izvajal na podlagi sklepov in odločitev _ Primož Pegam Od do opazovanja ptic Poleg Blejskega in Bohinjskega jezera so na Gorenjskem za kopanje primerna še številna druga maniia jezera. Na večini od teh $0 dobro poskrbeli tudi za dodatno ponudbo, saj, če ne drugega ponujajo vsaj kak čoln za izposojo. Mateja Rant Ob številnih večjih ali manjših gorenjskih jezerih se v teh dneh, ko se tempera-tuie povzpnejo tudi čez trideset stopinj, kar tare kopalcev. Sevedd sta najbolj oblegam največji jezeri, Bohinjsko in Blejsko, zlasti domačini pa si radi osvežitev poiščejo tudi v nekaterih manjSih jezerih in bajeriih. V torek popoldne je bila tako recimo polna kopalcev tudi obala Čukove jame na Kokrid pri Kranju. Uživali so ob namakanju v prijetno hladni vodi» tisti, Id verjamejo v zdravilno moč tamkajšnje iJovice, pa so se odeli tudi v blatno "oblačilo". Na števil- nih drugih iezenh pa si je dovni, a tudi tu si razen ohladitve v vodi kaj več ni mogoče obetati. Povsem drugače je na ZbDjskem jezeru, kjer so kopalci pravzaprav v manjšini, saj ob obaB ni primemo opremljenega prostora za dostop v jezero, je pojasnil gospodar turističnega društva Zbilje Uroš Košir. Tudi voda je bolj hladna, saj ima po njegovih besedah zgolj okrog 20 stopinj. Kljub temu pa se kdo odloČi za skok v jezero s čolna, je dejal Košir. Za izposojo, za katero je treba odšteti pet evrov, imajo na voljo zz lesenih čolnov in ti kanuje. 'Urejena so tudi tri igrišča za odbojko na mivki ter rokometno in košarkarsko igrišče. Začeli poleg kopanja mogoče omis- mnogi izkoristijo tudi za de- druži še mami Spela. Vsi smo delati tudi valki trg, v liti še mnoge druge aktivno- skanje na vodi. "V bistvu so uživamo - starejša dva v vodi, okviru katerega bosta tudi sti, od vožnje s čolnom, kaja- na jezem dovoljene vse vrste mlajša dva pa se zabavata gledališče na prostem in va- kom in kanujem do ribolova plovil, razen motorriili Čol- tudi na travniku." Kot pravi, ška tržnica." Sprostiti se je in celo deskanja na vodi. nov na bencinski pogon," je prav nične pogrešajo-hrano mogoče tudi ob ribolovu, pri Za najbolj pestro ponudbo pojasnila Vida Kovačič. Od i. in pijačo prinesejo s sabo v čemer dnevne karte stanejo je raTumljivo poskrbljeno na marca do sredine novembra hladilni torbi, ko so po2abili od 12 do 15 evrov. Na svoj ra- Bohinjskem in Blejskem je- na svoj račun pridejo tudi ri- kremo za sončenje, pa so na- čun, je še dodal Košir, pride- zeru. Bohinjsko jezero ima biči, pri čemer je za ribiško mesto tega uporabiK kar je- jo tudi občudovalci narave, po besedah Vide Kovačič iz karto treba odšteti 15 oziro- zersko ilovico. "Mi se nama- saj imajo v okolici jezera veli- Turirma Bohinj v teh dneh ma 25 evrov na dan, odvisno žemo za zabavo, nekateri pa ko možnosti za opazovanje od 22 do 24 stopinj in zato od tega, ali ribe lovijo z obale so prepričani, da je blato labodov, rac in drugih vod- ponuja prijetno ohladitev, ali iz čolna. zdravilno. Pomagalo naj bi nih ptic. Predvsem domačini Ob obaii so med drugim šte- Precej "oblegano" je tudi pri težavah z luskaMCO," je še se kopajo tudi v Trbojskem vilni skriti kotički, ki po ne- Blejsko jezero, Id se segreje pojasnil Nikolaj Stem. Oko- jezeru, v Čolnarni ob jezeru napisanem pravilu veljajo za Še za kakšno stopinjo več kot lico je včasih urejalo tam- pa si je po besedah natakarja nudistične in kjer se je mo- Bohinjsko jezero. Okoli jeze- kajšnje turistično društvo, ki v čobami Žige /urhaiia mogoče soncu in vodi prepustiti ra je urejena sprehajalna pot, je imelo tu tudi brunarico z goče izposoditi Čoln za izlete povsem brez obleke. Tisti, ki veliko možnosti pa je tudi za gostinsko ponudbo. "Zdaj je po jezeru. jim je voda vseeno premrzla aktivnosti na jezeru. "Zelo ostal le še pomol ob obaii, ki Ne preveč občutljivi na za kopanje, se lahko po jeze- popularna je izposoja čol- smo ga mi zgradili," je pojas- mraz zaplavajo tudi v Plan- ru popeljejo z lesenim čol« nov, za kar je na Bledu pet nil podpredsednik turistiČ- Šarskem jezeru na Jezer- nom ali kanujem. Izposojo uradnih ponudnikov. Tradi- nega društva Kokrica Janez skem, sicer pa se lahko po je- Čolnov ob jezeru omogoča cijo pa predstavlja tudi vož- Rihter. Zemljišče je namreč zeru popeljejo v Čdnu, ki si kar Sest ponudnikov, za na- nja s pletnjo na otok/' je raz- zdaj v zasebni tasti. Lastniki, ga je mogoče izposoditi v go- jem čoina ali kanuja pa je po- ložila direktorica Turizma združeni v konzordj Bobo- stišču pri jezeru. Ob jezeru je trebno odšteti šest evrov na Bled Eva Štravs Podlogar. vek, sc z zavodom za'varstvo mogoče srečati še ribiče, ne uro. "Organizirajo tudi šolo Zelo dejavno, je nadaljevala, narave, ministrstvom za kateri pa si tam postavijo kajaka in vodene izlete s ka- je še blejsko društvo za pod- okolje in prostor, centrom za txidi šotor. Kopalce smo sre- jakom po jezeru. Potem so vodne dejavnosti, ki omogo- trajnostni razvoj podeželja čali tudi v Preddvoru, kjer tu še razni predrami vožnje s ča tudi izposojo opreme za in lokalno skupnostjo dogo- ima voda okrog 22 stopinj, je kanuji, med katerimi je zelo privlačen večemi Izlet s ka- potapljanje. V torek je bilo zelo živahno tudi v Ćukovi varjajo o nadaljnjem razvoju razložila vodja strežbe v ho- tega območja, je pojasnil telu Bor Ivana Voga. Sicer pa nuji ob soju bakel," je razlo- jami, ki je bila že zgodaj po- predstavnik omenjenega za štiri evre na uro nudijo iz- žila Vida Kovačič. Razen tega poldne polna kopalcev. "To konzorcija Klemen Zabret. posojo lesenega čolna in kapo Bohinjskem jezeru vozita je moj prvi dom," se je poša- Poskibijo pa, da je vsaj trava nuja, karte za ribolov pa sta- dve turistični ladji, in sicer lila Zdenka Holy, ki pravi, da pokošer^. nejo 15 evrov na dan. "Ob so- ladja Bohinj, Id lahko sprej- poleti v Ćukovi jami preživi Kakšen kopalec se kljub botah za poroke čoln posebej me 52 potnikov, in ladja Zla- skoraj več Časa kot doma. hladni vodi najde celo v jeze- okrasimo za slikanje neveste torog s 75 sedeži. V glavni se- "Ob lepem vremenu sem ru Jasna v Kranjski Gori. in ženina,"' je dejala Irena zoni, je pojasnila Vida Kova- vsak dan tukaj na umirjanju Tudi ob tem jezeru je bil vča- Voga. Ob jezeru se pogosto čič, vozita med 10. in 18. uro živcev. Voda je čudovita, ima sih gostinski objekt, ki pa je ustavljajo tudi kolesarji, ki se na vsakih 40 minut DomaČi vsaj 26 stopinj." Med počit- pogorel in namesto njega so lahko spočijcjo na 12 počival- jadralni klub poleg izposoje nicami se skoraj vsako po- na tem mestu zrasli apart- nikih ob jezeru. V okolid je- jadmic na jezeru organizira poldne v Čukov: jami kopa maji, nad čemer, priznavajo zera pa naj bi bile tudi bio- tudi tečaje jadranja, v družbi tudi Nikolaj Štem z otroki v turističnem društvu Kranj- energetske točke, je dejala usposobljenih initriiktorjev Markom, Dominikom, Kle- ska Gora, domačini niso naj- Ivana Voga, če gre seveda pa je mogoče še potapljanje v menom in Rokom. "Ko pri- bolj navdušeni. Kopalce pri- verjeti merjenjem, ki so jih jezeru. Vetrovno vreme de iz službe, pa se nam pri- vablja še jezero Kreda v Ra- opravili pred leti. GG + petek, 21. avgusta 2009 11 Pogovor B olnik dobil v ve C Prim. Andrej Žmitek, dr. med. Minuli leden je zaiel v celoti veljati novi Zakon o duševnem zdravju. Psihiater Andrej Žmitek iz Psihiatrične bolnišnice Bœunje je zakona kritičen, zlasti iz vidika stmke Suzana P. Kovačič zapletel v tolikSni meri, da —lahio traja tudi do pol leta do Sevam zdi nov Zakon o du- sprejema v bolnišnico. V psi- Cevnem zdravju (Zakon) hiatriji je pa tako kot v drugih dober? vejsh medicine: prej začneš "Zakon sem pogledal pre- zdravil:, večja je možnost za cej natanâio, dober se mi pa uspeh." ne zdi." Veliko Členov določa postopek neprostovoljne hospitalizacije. Ker je to tako ob- "Bolnik je, Če govoriva o Bolnik ima po novem več zastopnikov. Kaj to pomeni? čutliivo področje? neprostovoiim hospitalizad- "Možnost neprostovoljne ji, dobil kar štiri zastopnike: hospitalizaci] odvetnika v postopku pred pred sprejetjem Zakona in sodiSČem, zastopnika, ki bo ne gre Ta novost ne v SIftve- skrbel za bol- meoi, da gre Evropi. V pri- nikovih pravic na intenziv- i hujšo obliko nem oddelku, zastopnika pa- duševne bok zni, smemo dentovih pravic po Zakonu o proti pacientovih pravicah in zako- hospitaiizirati proti •t)lji pod določenimi nitega zastopnika za tiste le na primer bolnik bolnike, ki opravilno niso ogroža sebe ali dru^e sposobni ali so mladoletni. povzroča veliko materialno Kje vidim problem? Hudo Andrej Žmitek, ir, med. tega drug hosp italLsddj duševno boini ljudje, ki jih sprejmemo na intenzivni od- delku, ga tja ne smemo spre- mreži glede na potrebe, tu dobro raziskano. Danes v tu- pomeni, da je njegovo zdrav stveno stanje zelo resno." delek, so dostikrat nezaupljivi in ne razumejo narave svo- jetí, čc nikogar nc ogioàa. Uni smo imeli na moškem le bolezni. To se lahko pojavi in ženskem intenzivnem od- žal ni pričakovati izboljlanja jini na kongresih poročajo o stanja." dobrih rezultatih, metode so zelo natančne. Naj vam po- "Z novim Kaj pa je potem novega v zvezi s tem? na primer pri bolnikih s shi- delku okrog sedemsto bolni- Zakon dopušča tudi kakšne nazorim na primeru: če ima zonem|o, zlasti če imajo pre- kov, od tega jih je bilo med nove metode zdravljenja? nekdo hudo obliko epilepsi- ganialne Wodnje. Kaj bodo z p in 40 sprejetih ob naspro- "Bolj jih omejuje in celo je» se tudi pri nas občasno "Razlike so v praktični iz- mano naredili, zakaj so me tovanju. Vsi ostaJi so se stri- diskriminira zdravljenje du- odločijo za operativen poseg. ZulCOflOyyi SS vedbi. v prejSnji zakonodaji privedli, Če sem pa zdrav? njali s sprejemom. se dr- ševnih bolezni v primerjavi z pri katerem izrežejo delček pojavih paradoksna je področje neprostovoljne Zelo pomembno je, da si pri- žimo novega zakona, bomo zdravljenjem tdesnih bolez- možganov. Čeprav govorimo hospitalizacije urejalo pri- dobimo njegovo zaupanje, imeli 650 padentov v enem ni. En tak primer je zdravlje- o istem organu, možganih, bližno enajst členov, zdaj jih zato da ga lahko začnemo letu, ki jih ne bomo mc^ nje z višjimi odmerki zdramil, pa kirurško zdravljenje težke je več kot sto. Postopki so čim prej zdraviti, da ga pri- oziroma smeli sprejeti, kol jih je predpisal proizvaja- duševne bolezni ni dovolje- zdaj boij natančni, a tudi veli- pravimo do tega, da se bo z Bomo lašili zakon, da bomo lec. V medicinskih strokah no; ob tem sploh ne gre več ko bolj zakomplicirani. Do nami pogovarjal, da bo vzel delali v korist bolnikov?' situaaja: ce se dvzifTIO Zuhonu sprejetja novega Zakona je zdravila. Načejio ni nič na- postopek neprostovoljne ho- robe, če kdo pride k padentu Z zakonom smo dobili tudi ka. Razen v psihiatriji; pri nih spodbujevahikov. Da ne m pnae k nam spitalizadje potekal takole: in se z njim pogovarja in mu koordinatorje za nadzorova- nas to sodi pod posebne me- bo pomote: ni potrebe, da bi se občasno uporabijo taki od- • za "rezanje", ampak npr. za merki zaradi boljšega učin- vstavljanje nekakšnih drob- osebni zdravnik, ki so ga po- skuSa dodatno pomagati v no izvenbolnišnično zdrav- tode zdravljenja. Ali lahko te tri metode v psihiatriji klicali svojci, sosedje ... je njegovi stiska. )e pa probkm, ljenje, pojavlja se tudi ter- bolniku lahko damo vcčji cd- uporabljalj na široko. Name- ocenil» ali je bolnik hudo du- da država s tem, ko bolniku min skupnostna psihiatrič- merek, odloča konzilii. Za niene so le bolnikom s pose- bolnik, ki bi se želel zdraviti na intenzivnem oddelku, sa ^a lek psihiatrične bolnišnice, ustanovi. S tem država bolni- niku ni treba v bolnišnico, tem strinja. ševno bolan, ali c^oža sebe namenja kar štiri zastopnike, na obravnava. vsak primer posebej in to bej hudimi duševnimi mot- ali druge in ali potrebuje izraža zelo veliko nezaupa- "V prvem primeru gre za tudi v primeru, če bolnik la- njami, kjer drugi načini sprejem na intenzivni odde- nje do vseh, ki delamo v te) nov način obravnave, ko bol- zume svojo bolezen in se s zdravljenja niso uspešni. Dejstvo pa je, da se Zakon Če ie presodil, da je zdravije« ku sporoča: bodi pozoren, ampak se lahko zdravi doma, nje nujno, ga je 2 reševalnim bodi nezaupljiv, zato ti daje- t. i. nadzorovano ambulant- na terapija, po starem elektro gre za duševne ali telesne vozilom napotil v bolnišnico, mo zastopnike, da bodo va- no. Ali pa ie prišel iz bobiiš- šok. V Sloveniji tega že več let motnje." kjer ga je pr^edal sprejem- rovali tvoje koristi." ni zdravnik, ki je ocenil nje- nice, pa zdravljenje še nujno m, Zakon ga opredeljuje kot potrebuje. NI jasno, kako bo posebej nadzorovano metodo Iz vaših besed razberem, da ne smemo sprejeti, če nikogar ne ogroža... Bomo smo bolnika zadržali, je bila napačnega vtisa: neprosto* nadzorovanje zdravljenja pri todo uporabljajo z uspehom kršili zakon, da bomo delali v Drugo je elektrokonvulziv- obnaša neenako do tega, ali govo zdravstveno stanje. Če Anipak da ne bo prišlo do U obrdvnava potekala, ^aj jc zdravljenja, v tujini pa tu mť- je Zakon zelo nenaklonjen predvsem stroki. Kdo ga je pripravljal? bolnišnica dolžna o tem ob- voljnih hospitalizacij in du* ambulantni obravnavi pogo- pri zelo hudih oblikah dušev^ vestiti sodišče, ki je k nam Ševnih bolnikov, ki bi ogro- sto neizvedljivo. nih motenj. Sodoben naûn "Kot vem, so imeli glavno napotilo posebno komisijo, v žali sebe ali druge, ni veliko. Skupnostna obravnava pa uporabe je dosti neškodljiv, besedo ljudje iz ministrstva, kateri so bili sodnik, sodni iz* "Ni jih veliko, mora pa biti je širši pojem in zajema raz- korist bolnikov^*' vedenec psihiater in odvet- to občutljivo področje strogo lične terapevtske aktivnosti, na splošno nima nič veČ stranskih učinkov kot zdiavi- nevladnih organizacij ... Stroka je posredovala veliko nik Komisija je izdala sklep, urejeno. Pa ssj temu nihče ki potekajo iwn bolnišnice. la. Če pa pogledava samo tn- pripomb v različnih fazah ali je neprostovoljna hospita- ne nasprotuje in kot sem de- Dom je le dom in nekatere temo medicino, tam vsako- nastajanja zakona, sprejetih lizaája upravičena. Ta uredi- jal, sodni nadzor je ves Čas že duševne motnje se Še hitreje dnevno in seveda brez dodat- je bilo relativno malo. Pesi- tev je bila enostavna, funkdo- bil. Zelo redid so bili v prete- pozdravi v domačem okolju, nega nadzora djžave uporab- mističen sem tudi glede na- kiosti primeri, ko je komisija To zagotovo ni slabo. Zakon Ija jo zdravljen je z električnim donalnega prugrarna dušťv-odločila, da nekega bolnika» uvaja več možnosti za psiho- tokom v primeru določenih nega zdravja, ki je v priprari. ne smemo več zadrževati v sodalno pomoč v domačem motenj srčnega ritma. Daleč je od pravih vsebin, ki bolnišnid. okolju, tudi za svojce bolni- Tretja metoda, k) pa je pri 'bi pripomogle k izrazitejše- nalna in je zagotavljala sodno kontrolo nad tako občutljivim področjem, kot je omejevanje Človekovih pravic. Po novem je postopek sprejema v redkih zelo nujnih primerih podoben, pri če se držimo zakona in pride problem skupnostne obta- s kirurškimi metodami. Vča- predpisuje zakon, ne pa zato, drugih, a zdravstveno Se ved- k nam bolnik, ki bi sc želel vnave pa je premajhno števi- sih so bile te metode grobe, da dosežemo pomembno iz-no resnih primerih pa se je zdraviti na intenzivnem od- lo zdravnikov v ambulantni ker to področje ni bilo dovolj boljšanje stanja." Z novim Zakonom se je kov z duševnimi motnjami nas povsem prepovedana, je mu napredku. Vtis je, da ga pojavila paradoksna situadja: bo to ze!o dobrodošlo. Velik zdravljenje duševnih motenj bomo dobili zato, ker ga pač 12 GG + petek, 21. avgusta 2009 Pogovor ima enega svetnika Pater Ciril Božič "Iz Slovenije sprejmem na teden najmanj štiri prošnje za pomoč pri preselitvi v Avstralijo. Pišejo nam posamezniki in tudi mlade družine in prosijo, če bi jim lahko v našem katoliškem à I misijonu zagotovili začasno streho nad glavo. " P Frančiškanski pater Ciril Božič, ki je bil do leta 2001 gvardijan samostana na Brezjah, je moral leta 2007, na obletnico smrti svojega zavetnika Cirila, na operacijo tumorja v glavL Kljub slabim napovedim je bil prepričan, da bo preživel. ložB Košnjek Pater Ciril Božič, dovek Si- ga objavljamo, je zato tudi dejanje hvaležnosti. rokih obzorij in duha, se je Lani ste bili doma. Tudi letos zapisal v spomin ŠtevilniH niste mc^ brez Slovenije. Jc Slovencev, §e posebej obis- za vaSe vra&nje domov pose-kovalcev Brezij iz domovine ben mlog} in tujine. Od leta 1995 do "Razlog ie preprost. V vasi leta 2001 je bil gvardijan Veliki Orehek v bližini StopiČ frandškanskega samostana pri Novem mestu, kjer sem na Brezjah ir^ rektor bazilike Marije Pomagaj. Brezje je bij rojen, imam še živa mamo Ío ata. Mama Marija odprl v svet. Maja leta 1996 je stara 87 let, ata Alojz pa 84 je med svojim prvim obis- let. Ko sem letos v bolnišnici kom Slovenije pred podobo v Melboumu obiskal neko Marije moliJ tedanji papež gospo, me je sestra vprašala, lanez Pavel II. Brezje so ali je morda moja mama. obiskali mnogi domači in Ime ji je bilo Marija, pisala pa tuji politiki, ta romarski kraj se je Božič. Ko sem odhajal, pa^e bii predvsem zaradi pri- me je prosila, naj jo še obi- zadevanj patra Cirila in nje- ščem. 2al je po nekaj dneh govih sobratov i. januarja umrla. Kot njen duhovnik leta 2000 izbran za sloven- sem jo tudi pokopal. Ko sem Pater Ciril BoŽtČ z Gorenjskim glasom / f«'« zivh žiebw sko narodno svetišče. se poslavljal od te gospe, sem Leta 2001 se je pater Cril sklenil, da moram domov k ume. Njeno pročelje krasi v slovensko druStvo Jadran in prošnje za pomoč pri prese- vrnil v Avstralijo. Med leto- staršema sedaj, ko si iahko še motiv Marije z Brezij. V so- nato naprej v 150 kilometrov litvi v Avstralijo. Pišejo nam ma 1982 in 1992 je deloval v skupaj v zidanici natočimo boto, 12. septembra, bomo v oddaljeni Morv^ll, kjer sem posamezniki in tudi mJade slovenski katoliški misiji v cvička, si nazdravimo in se bližini Brisbana blagoslovili daroval zvečer ob šestih ve- družine in prosijo, če bi jim Sydneyju, tokrat pa mu je poveselimo, in ne šele takiat, novo slovensko kapelico, ki čemo mašo. Zamudil sem lahko v našem katoliškem bilo zaupano vodenje Slo- ko bi zbolela aii celo umria. venske katoliške misije v II se bo pridnižila kapelicam samr^ pet minul Moja žiipni- misijonu zagotovili začasno drugih narodov, ki živijo v ja je res velika, saj obsega strehonadglavo.VAvstralijo Melboumu v zvezni državi Ob novici, da sle morali Avstraliji. Naš umetnik Aloj- zvezno državo Viktorijo in prihaja vedno več ljudi Iz Viktoriji. Slovensko katoliško predlani na zahtevno opera- zij Jerič je tudi zanjo naredil otok Tasmanijo. V njej živi Azije in vojnih ubežnikov iz srediSČe v Kewu v Melbour- cijo tumorja * glavi, smo lep mozaik Marije Pomagaj, okrog 1400 Slovencev, s kate- Afrike. Avstralija je Se multi- nu ni le verske, ampak tudi bili v skrbeh. Kako je sedaj Id smo ga pred mojim odho- rimi smo povezani tudi s ča- ktdtuma, vendar ne več tako, ■ kulturno, sodalno in izobra- z zdravjem? dom v Slovenijo že prepeljali sopisom Misli. Vsaka dva kot je bila nekdaj. ževalno središče Slovencev v "Ko sem bil pred leti na v Avstralijo. S Slovenijo in meseca izide v 1500 izvodih. tem delu Avstnlije, saj obse- daljšem obisku v Sloveniji, Brezjami smo kar trdno po- Trudim se, da mašujem v Ali tudi v Avstraliji najdete čas za svojo veliko ljubezen. za letenje? "Petega decembra lani, za ga cerkev svetih bratov Cirila semv jeseniikibolrušnidpri vezani. Sploh so Brezje nekaj vseh krajih, v katerih živijo in Metoda, Baragov dom z doktorju Branetu Brodniku, posebnega. Ko sem danes do- Slovenci. Vsako drugo nede- Baraga Hostelom, Baragovo ki je tudi moj lelalsld prija- poldne na Brezjah fotografi- Ijo v mesecu imam ob deve knjižnico z okoli štiri tisoč telj, opravil temeljit zdravni- ral križ in kip Svete dru^e, tih najprej mašo v Melbour- moj 55. rojstni can, so mi fa- knjigami, Slomškovo šolo in ški pregled, med katerim so sem srečal Slovence iz Av- nu, po njej pa sedem v avto in rani pripravili veliko prese- dom Matere Romane, ká se odkrili tumor v glavi. Nič do- stralije, ki živijo v manjšem se odpeljem v 90 kilometrov nečenje. Kar sami so določi- imenuje po sestri Romani brega mi niso obetali. Po po- mestu, dobrih 150 kilometrov oddaljeni Geelong, kjer li, da moram maševati že ob Toplek in je namenjen skrbi novnih preiskavah v Avstrali- stran od Melbouma. Kje se imam mašo ob pol d\a- osmih zjutraj. Pater bo že za starejše. Slovenski misi- ji so me 14. februarja leta najdemo? Na Brezjah, ki so najstih. Sledi obisk starejših vedel zakaj, so dejali. Po jon organizira šolo sloven- 2007. na god mojega zavet- resničen kraj srečevanja." skega jezika in izdaja tudi Ča- nika Cirila, operirali. Pater sopis Misli Pater Ciril Božič Darko iz Sydneyja, s katerim Avstralija je še je eden od štirih slovenskih sva bila skupaj tudi na Brez- obljubljena dežela frančiškanov, ki delujejo v jah, me je celo strašil, da je in bolnih ter kosilo in .wča- maši so me posadili v avto- nje z verniki v Domu Ivana bus in po uri vožnje sem se Cankajja. Ob petih popoldne znašel pred helikopterjem. se vnčam v Melbourne. Spo- Užival sem v pilotiranju. Potoma mašujem v 70 kilome- tem smo odšli na skupno Avstraliji. V Sydneyju sta pa- 14. februarja tudi dan Cirilo- V Sloveniji si težko pred- trov oddaljenem St Albansu. kosilo in večerjo. Pripravili tra Valerijan Jenko in Darko ve smrti. Darko, veš, Bog stavljamo velikost župnije. Najmanj štirikrat na leto po- so mi res nepozabno praz-Žnidaršič, v Adelaidi pa )a* ima enega svetnika na dan za katero skrbite. Vam kdo tujem v ko kilometrov odda- novanje." nez Tretj ak. kar dovolj. Prepričan sem, da bom preživel. Operacija je pomaga? "Imam zelo pridne sode- Ijeni Morweli, najmanj dvakrat na leto pa v okrog 300 ki- Pri mami in očetu . uspela in počutim se dobro." lavce: pastoralni svet, gospo- lometrov oddaljeno Wodon- darski odbor, društvo sv. go. Na 800 kilometrov odda- Kdaj se spet srečamo doma? "Najverjetneje prihodnje Pater Ciril je včeraj po do- Se v Avstraliji pogoslo Eme, v katerem poskrbijo Ijeno Tasmanijo pa potujem leto, ko bo kapitelj sloven-brih dveh tednih bivanja v spomnite Slovenije, Brezij? tudi za hrano tistih, ki si je z letalom. Poleg maš moram skih frančiškanov. Tako kot Sloveniji odpotoval nazaj v "Marija Pomagaj z Brezij sami ne zmorejo zagotoviti, te kraje obiskati še v prim«ii Slovenija doživljam letos AvsUaliju.Vtortfksmogapo- nas spremi ja tudi v Avstrali j i. molitvene skupine» pevsko in krstov, pogrebov, porok in tudi sam svojo avstralsko vabili na Gorenjski glas. Ko Ko smo lani obhajali 40-)et' folklorno skupino in še druge drugih dc«odkov. kjer me že- polnoletnost. Deset let, med je bil še na Brezjah, smo z nico blagoslovitve naše cer- pomoćnike. Po operaciji so lijo zraven." njim izvrstno sodelovali, v kve svetih bratov Cirila in Še bolj skrbni in pozorni do Avstraliji pa je cdpri vrata mi- Metoda, ki je bila prva sloven- mene. Organizirajo se in me je Avstralija še zanimiva za priseljevanje tujcev, tudi Slovencev ? sijonskega središča tudi šte- ska cerkev v Avstraliji, smo spremljajo na daljših potova- vilnim Gorenjcem, ki so po- zgradili tudi majhno cerkvi- njih. Letos na Jožefbvo sem tovali po avstralsld celini. Po- co, ki bo poslala sčasoma na primer najprej daroval vabilo za obisk m p<^ovor, ki božja pot v nadikofiji Melbo- mašo doma, potem sem hitel mem na teden najmanj štiri med njimi." letoma 1982 in 1992 sem deloval v Sydneyju, sedaj pa sem že osem let v Melbour-nu, kjer se dobro počutim in kjer me imajo ljudje radi. Će Še. Iz Slovenije sprej- Bog da, bi rad Še naprej ostal GG + petek, 21. avgusta 2009 13 Zanimivost Včasih raznese motor Zgodba o pozitivnem razmišljanju in človeški solidarnostL O dveh Slovencih v Ukrajini, Borisu Goletu in Slavku Finku, o bratu Corazdu in prijatelju Aljažu. Igor Kavčič mesta Rivne, več kot 350 ki- gov delavec in odpeljal spa6 ku, faz sem mu lahko le asi-lometrov iz Kijeva v smeri ka k njemu v delavnico. Naj stiraJ. Prav žalostno so videti fipa/,kajji. v Sloveniji se proH Lvovu, od katerega nas počakamo kake Štiri ure. Za- uničeni bati. nas je ime prijelo po najbolj je ločilo še slabih 200 kilo- radi slabih cest in številnih znanem Citroenovem mode- metrov. ZapeljaJ sem na od- zapor smo jih čakali šest, a Motor je vžgal lu 2CV ali spačku, se vsaki stavni pas. Ne da bi pogledal bili vseeno izjemno veseli dve leti odpravimo v eno od pod pokrov motorja, sem ve- simpatičnega Romana, evropskih držav na svetovno del, da je ta izdihni]. Ko sem srečanje ljubiteljev teh sim- minuto kasneje v rokah dr- Do^^ov k Slavku patičnih starodobnikov. žal ra2bite kose bloka motor- * Ob tretii je Slavko šel Go- « , ,. 1 » . . razdu naproti in čez nekaj Zadovoljna ekipa pred Slávkovo delavnico po minut smo iz prtljažnika nje- opravljenem poslu: (z leve) Aljaž, Slavko, Darja, govega C5 že jemali nado- Igor, v ospredju Ingrid in Zala Jiilija tos je organizacija pripadla ja, se niti še nisem dobro za- Naložimo spačka, se vsi mestni motor. Na meji? "Ko češkim kolegom, ki so sreča« vedal, da smo morda na kon- trije stisnemo v Šoferjevo ka- sva prišla na mejo, je carinik nje pripravili zadnji teden ju- cu naše poti. V Ukrajini, kjer bino in gremo. Vmes izvem, takoj» ko naju je videi, pokli- Dja v mestecu Most na seve- v Kijevu menda le obstajata da je Gorazd že naložil mo- cal vodjo izmene, ta je ^edai ru države. Ker je Češka za dva spačka, seveda ni mogo- tor, da bo v Kamniku pobral motor, kimal z glavo, se po^ potešitev našega potovalnega če dobiti novega motorja, prijatelja Aleša in da bosta smejal in rekel le peljita na* duha vendarle nekoliko pre- "Kam z avtom, vso prtljago, krenila proti Dunaju. "Ko se prej. Čez mejo sva Šla kot da blizu, saj bi v tempu "šport- bo treba nazaj v Kijev in po- boste pri Slavku naspali, se imava predsednika vavtu," je no lahkotno" pot opravili v čakat prvo letalo za Sloveni- jutri slišimo, da bomo videli, bil presenečen Gorazd. Bra- manj kot enem dnevu, smo jo?"' mi po desni prehiteva kako naprej. Treba bo neka- vo Boris. Gorazd in Aleš sta si tokrat omislili manjSi ovi- skozi možgane. Pokličem ko uvoziti motor," je sporočil kmalu obrnila nazaj, saj ju je nek po jugovzhodni EvropL Aljaža► ki je ustavli kilometer Boris. Šoferju se je spalo, v ponedeljek čakala služba. V Po tranzitu skozi Hrvaško in nižje ob dnu klanca: "Maši- nam prav tako. Z razliko od 34 urah sta naredila 2250 ki- Srbijo smo zaokrožili po no je razneslo." njega smo mi lahko izkori- lometrov. Vsa čast fantoma. osrednjem delu Romunije, Kaj storiti? Po glavi šviga stili... Zadovoljni, da gremo. Montaža motorja v spač se preko Moldav^je zapeljali v milijon misli. Če bi imel v Domov? Ja, počutil sem se, ka nam ni delala problemov Ukrajino in letoviško Odeso ob Čiiiem moiju, nato pa na roki svinčnik in list papirja, kot da smo doma, ko smo ob in ob deveti zvečer smo obr- bi Einsteinovi relativnostni Četrti zjutraj zapeljali v me- nili ključ. Spaček je zapre- severdo glavnega mesta Ki- teoriji lahko v trenutku napi- sto Stryi na dvorišče pred del, našemu veselju ne konjev iji od tam nazaj preko sal dodatek. Padajočo mora- Slávkovo delavnico. Posebej, ca ne kraja. Ko smo zvečer Z Aljažem sva ob pogledu pod pokrov motorja Poljske do Češke in spačkar- lo je dvigovala potreba po ko se je pripeljal Slavko, Ro- zapili menjavo, smo Slavka, Jg potrdib žalostno diagnozo, motorja skega srečanja. Prijatelja Aljaž preživetju. Moramo naprej, man ga je vrgel iz postelje, po rodu iz Novega mesta, ^ ^^ in Darja Stare sta se nam, saj ru vsega konec. Bomo že da bi nas pozdravil in name- temeljito izprašali, kako se Igorju, Ingrid in devetletni zdržali. Aljaž je že razmišljal stil v stanovanje nad delavni- je znašel v Ukrajini. Prišel Zali Juliji, po tednu Bolgarije konkretno, kje dobiti drug co. Jutri jc nov dan, sc vidi- jc pred dvanajstimi letí, se pridružila v Romuniji. motor. V Ukrajini? Ne. S mo, vratar vam bo odprl de- poročil 2 domačinko in za- V tem zapisu se bom osre- Poljske, Slovaške, Češke ... lavnico, lahko začneta "šrav- čel z vlečno službo in avto- dotočil predvsem na dogc- Mogoće je še kdo od naših fat". Gorazdu še sporočim, busnimi prevozi. Zdaj ima dek iz Ukrajine, ki je na neki spačkarjev doma in bi pripe- naj obrne z Dunaja na jug, turistično agencijo, način zaznamoval potovanje Ijal motor do Češke. Kako saj naj bi šel čez mejni pre- in našo petčlansko druščino bomo mi prišli tja? "Doma v hod Čop med Madžarsko in človeška solidarnost postavi) pred zanimiv preiz- kleti imam motor od diane, Ukrajino in ne kje na Slova- kus. Petkovo pcroldne smo ki sicer stoji kaldh 10 let, škem. Ko smo zjutraj odhajali preživeli v Kijevu, v družbi petih, šestih tamkajšnjih av* ampak je odličen in ima le &o tisoč kilometrov. Poklical Preden sva z Aljažem za- proti Lvovu, sem še enkrat čela podirati eksplodirani poklical Borisa in mu pred- tomobilističnih novinarjev, bom očeta, naj ga pripravi, motor, sem še poklical Bori- vajal zvok motorja. Nisem ki so na novinarsko konfe- Kdo bi ga lahko pripeljal?" sa, kaj meni, kako bo brat z vedel, kako naj se mu zahva« renco prišli pogledat naša Sobota je, vsi so že nekje na motorjem opravil na meji. lim, opravil je veliko delo. dva spačka. Kot posebnost ju poti na srečanje na Češkem. Znotraj EU motor v celoti ve- Sam je le skromno pripom- je želel predstaviti naš kijev- Kaj pa Gorazd? Pokličem Ija kot rezervni del ne potre- nil, da zato v tujih državah ski prijatelj Micheil Herz- brata, če ima kaj časa? Za- buješ nobenih dokumentov, obstajajo ljudje kot on, da berg, mladenič iz oglaševal- kaj? Ah» en motor bi rabil Ukrajina je zunaj. Potem ko nudijo pomoč svojim držav« ske agendje Industria, katere solastnik je Kranjčan pripeljat v Ukrajino. Čakaj je boriš govoril s šefom cari- Ijanom v stiski. Mnogo pre- Kako žalosten je pogled malo, a bom do ponedeljka ne na Čopu, menda ga je do- skromno za delo, ki ga je opravil več kot ^o tisoč kilometrov Anže iereb, ki že sedem let nazaj? |a bi šlo. Bravo za Go bilnadopustuvhribih, mi je opravil tisti vikend v Ukraji î^ivi v Kijevu, Ljudje počnejo razda. dobro nam gre. na voljo ponudil dve možno- ni. Prav tako velja za Slavka. marsikaj, mi potujemo s V nadaljevanju se je odvi- sti, da avto prepeljemo do ki nam je nudil vso pomoč temi avtomobili, smo razla- jalo z bliskovito naglico. Sko- mejnega prehoda in tam in eno redkih prostih nedelj gali novinarjem, od katerih raj soíasno pokličem Miloša vstavimo motor, ter gremo je eden ob gledanju v motor Prislana na veleposkiiišlvo v nazaj r.a Madžarsko, ali pa preživel z nami. Izkazala sta se Gorazd in Aleš in navse- vprašal, ali se to kdaj pokva- Kijev, ki pove, da me bo čez da se opravi začasni uvoz in zadnje tudi midva z Alja- ri? "Pravzaprav ne. Če pa že deset minut poklical Boris s bomo motor lahko menjali žem. Izjemna izkušnja, ki v pride do kakšne nezgode, konzulata, odličen operati- pri Slavku. Da to zna statika- času, ko se pehamo za de- nekaj rezervnih delov ima» vec za take zadeve, ki pozna kih 50 evrov, da bo nekdo naijem in pri tem pozabljamo s seboj," smo odgovorili. nekega Slovenca blizu Lvo- pomagal izpolniti papir, in mo na sočloveka, še daje Vse se da popraviti, razen... va. Boris pokliče prej in pre- mogoče še kaj tovrstne "do- upanje, da si ljudje še zna- skoči dejstvo, da sc slišiva pr- brc volje'', da bo vse skupaj mo pomagati med seboj, ko vič v življenju. Kje ste, kako hitreje in brez problemov je to potrebno. Ko sem kas» je, zdržite. Da mi številko mimo. Z Aljažem sva izbra- neje razmišljal o vsem sku- Slavka Finka, Slovenca, ki la drugo možnost, saj sva paj, sem spoznal, da sta mo- Udarilo je, kot bi razneslo živi v mestu Stryi, 70 kilo- imela pri Slavku vse pogoje, goče tudi pozitivno razmiš- ' manjšo bombo tam spredaj, metrov proč od Lnovh, ki ima delavnico, orodje, dvižni Ijanje in dejstvo, da se nismo Glasen pok, ropot kovine, avtoprevozniško podjetje in most... Medtem sva z Alja- vdali v usodo, opravila svoje. smrad po olju in potem tiži- med drugim tiidi vlečno žem stari motor snela z me- Namreč, vse od eksplozije t h A ' i h- ' na. Strah vzbujajoče. Zgodi- službo. Sreča. Odlično nam njahiika in vse pripravila za motorja naprej se je odvijalo nadomestni motor je v avtU, ge neka) lo se je na vrhu klanca hitre gre. Pokličem Slavka, ki ob- nadomestni motor. Aljaž ob- najbolie,kakor se jele lahko, vijakov m na VTStí bo preizkus. Uspelo je, motor če raznese avtomobilski motor ceste nekaj kilometrov iz ljubi, da bo po nas prišel nje- vlada vso mehaniko v spač« Pravi pozitivni Murphy. je vžgal v prvem poskusu. / ^o^awj kívíic. d^ii sat« 14 GG + petek, 21. avgusta 2009 Na robu TaKIUT sem bil le neuki delavïc brez $ol (3) Nenavadna i SODNA KRONIKA TEDNA Milena Mikiavčič usode lelâ dati otroku vse tisto, kar je videU tudi pri kolegicah. Za voziček, ki so ga prcšvcr- kaj let odidem na delo v Nemčijo. Milica je menila, da nama bo odsotnost dobro Zato sem ga nekoč naložil v avto in stopil po pomoč in nasvet k slovenskemu urolo cali iz Italije, so dali celo dela m da si bova • ob moji gu. Še dobro, da sem to sto premoženje. Za pogostitev ob kistu prav tako, Pa še župnika je bilo treba pod- vrnitvi • drug d m gega bolj želela. Ubogal sem jo in po zvezah nažel službo v eni od ril, kajti sin je imel neko prirojeno napako, ko mu je, če povem po domače, zapiralka sečevoda delala v obratni mazati, kajti Miličina druži- Mercedesovih tovarn, kjer na je bila, navidez, med naj- sem po srečnem naključju smeri, kot bi morala. Žal bolj zavednimi, zato se tega, da so nesli h krstu prvega vnuka, ni smelo izvedeti. pristal v razvoju. Omogočili so mi izobraževanje, kar operacije, ki bi otroku po» magala, takrat v Sloveniji še Peter ie bil na sina zelo ponosen in takoj, ko je bih Milica pri močeh, sta ga odnesla pokazat tudi domov. To so bili posebej slovesni trenutki, kajti njegovi starši so imeh do moškega potomca še veliko boi j spoš-djiv odnos, kot če bi se Petru rodila hči. "Ne pozabi urediti papirjev na matičnem uradu," mu je sem zagrabil z obema roka- niso delali, menda so jo bili ma. Hitro sem se priučil vešči vojaški zdravniki v Be-tudi jezika in naneslo je ogradu, zato sem pregovoril tako, da sem začel razmiš» Milico, da sta prišla k meni y ijati, da pa morda nisem tako zabit, kot so mi, med vrsticami, nenehno dopovedovali MiliČini sorodniki. Po treh letih, kar sem se preselil v Nemčijo, sem se vpisal tudi na interno univerzo, kjer so se izobraževali Mer-cedesovi delavci za različne Nemčijo. Tam bi mu lahko pomagali. Saj ne vem, če je tole, kar bom sedaj le pove» dal, za v javnost, a vseeno: Miličina babica je biia odločno proti, da sina operirajo Nemci, celo mene je pregovarjala. naj si ne drznem izročiti njenega vnuka krvni- zabičala mama, ker je žele- profile. Kdor je želel, pa je kom, ki so se med vojno uči- la, Ha je njen vnuk pred- vsem Slovenec. Čeprav se mu je takrat, v zgodnjih šestdesetih letih zdelo brez zveze, da to počne, je vse- potem naredil URlrezne dife« li medirine na ujetnikih v ta rencialne izpite tudi na dr- boriŠČih ..., kvasila je še kup I Piše: Simon Šubic Strela sta zletela v prazno v Mariboru so na pet let in pol zapora obsodili 55-letnega dontačina Marijana Piliha, ker je 18. maja letos poskušal ubiti nekdanjo ljubico Ivanko in njenega partnerja. Mariborčan se je na sodišču svojega dejanja pokesal in se tudi opravičil obema oškodovancema. Dejanje je storil osem dni potem, ko ga je Ivanka zapustila. Prekinitve zveze ni prenesel, zato jo je večkrat klical, da bi jo pregovoril, a se mu na klice ni javljala. Usodnega dne se je vinjen (v krvi je ime] 1,5 promila alkohola) odpravil do skupnega stanovanja nekdanje ljubice in njenega novega partnerja, s sd>oj pa je "zaradi varnosti" vzel tudi pištolo. Zmotíl ju je ob pitju jutranje kavice. Opazila sta ga še pravočasno, zato je partner stekel k vratom, da bi obdolženemu preprečil vstop, a je temu še uspelo skozi odprtino dvakrat ustreliti, k sreči ni nik<^r zadel. Na dvorišču naj bi potem Mariborčan v novega Ivankinega partnerja znova uperil pištob in žavni univerzi, da si je s tem podobnih neumnosti brez nekajkrat SprožO, vendar pa je bilo orožje že pridobil Še splošno veljavno izobrazbo. Casa sem imel repa in glave; Nazadnje smo prazno. Tožilstvo je na sodišču dokazovalo, da je jo pomirili 2 lažjo, ker ni šlo eno prisluhnil mamini dovolj, saj sem med knjiga- drugače. Ženska je bila za- prošnji. MOica je nekaj go- mi preživel domala vse vi- slepijena od sovraštva do dmjala, a ne preveč, saj je kende in redkokdaj so me Nemcev, a denar, ki sem ga bil' nacionalizem ie v povo- kolegi uspeli zvabiti na keg- pošiljal od tam Milici, ji pa jih in še nikomur se ni niti Ijanje aH na pivo. Pred seboj ni smrdel, ali kaj?î" sanjalo, kal bo ta Čez deset- sem imel le en cilj: zaslužiti V Nemčiji, kjer ni bilo niko- imel obdolženi namen ubiti oškodovanca, zato )e predlagalo dvakrat po sedem let zaporne kazni. letja prinesel narodom, ki so takrat, vsaj navidez, živeli v bratstvu in enotnosti. "Kot sem ti že omenil, nama z Milico v naslednjih letih ni bilo 2 rožicami postiano. Med nama se je prepad, ki je botroval izobrazbi in tudi okolju, iz katerega sva izhajala, vedno bolj poglabljal. Začela sva se prepirati, tihi tedni, ko se je ona preseiila k staršem, jaz pa sem v najinem stanovanju ždel sam, gar od sorodnikov, da bi Milico ščuval, so se njuni prepiri umirili in naneslo je tako, da je zanosila in potem drugega otroka rodila v Nemčiji- Sredi septembra se jima je rodil sin, ki je v njuno življe- so se vedno bolj daljšali. Po- posteljo. Žena ga ni hotela nje vnesel po eri strani več stajal sem živčen in razoča- peljati k zdravniku, ker se ji dovolj denarja in se vrniti v Zagreb, da tam na ustrezen in primeren način poskrbim za družino. Žal sva se z Milico ob vsakem obisku prepirala. Bolelo me je srce, saj je bii sin nenehno zraven in vi- "Peter mlajši ima še danes del sem, da mu ni vseeno, dvojno državljanstvo, nemškega in hrvaškega," se nasmehne Peter in mi pokaže fotografijo dolgoiasca. sedečega na težkem motorju. Ta otrok je po meni podedoval ljubezen do bencina in vsega, kar smrdi po njem," je nadaljeval. Vseeno Takrat je bil že šolar, imel je same petice, a kljub temu sem imel občutek, da z njim ni vse tako, kot bi moralo biti. Imel je že dvanajst let, še zmeraj je občasno močil bližine, po drugi strani pa ranje nad zavoženim življe- je zdeio sramotno, da bi za- pa ne pozabi pohvaliti prve-' cel kup dodatnih želja po njem me je vedno bolj žrlo. grebška smetana, ka ji je pri- ga sina, Ota, ki je svoj čas več denarja. Peter je delal pD Nekako nama je uspelo, da padala, izvedela, da je z nje- prejel kot obetaven pianist cele dneve, kajti Milica je že- sva se dogovorila, da za ne- nim otrokom nekaj narobe, veliko nagrad in priznanj. Ustavimo nasilje Kmalu spet o streljanju na voznika Prihodnji teden se bo na ljubljanskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje strelcu z avtobusne postaje v Ljubljani, 234etnemu Dušloi Bojaniću. Obdolženi naj bi storil poskus uboja in povzročitve splošne nevarnosti, s tem ko naj bi 11. decembra lani ob pol šestih zjutraj na glavni avtobusni postaji streljal na voznika Alpetoiujevega avtobusa, 49-letnega Kranjčana Rada Likarja, §e pred tem pa jc trikrat ustrelil v zrak pred bližnjo železniško postajo. Bosanski državljan, ki je v Ljubljani delal začasno kot picopek, trdi, đa se dogodka ne spominja, ker da je bil močno pijan. Zagovornik zato trdi, da je bil Bojanič neprišteven, medtem ko sodna izvedenka meni, da je bil zgolj bistveno zmanjšano prišteven. Dvome o tem, koliko je obdolženi tega dne spil, naj bi odpravila priča Svetislav D., ki je z njim popival. Težava je, ker sedaj živi v Bosni. Damjana Smid moj pogled nja nasilnežev. To kaže na nemoč in slabe mehanizme raziskave o nasilju v sred- pri obravnavanju nasilja. Če Sredi vročih poletnih dni smo dobili v branje podatke njih šolah, ki jo je opravila Dijaška organizacija Slovenije. Lotili so se znanega in trdega oreha, rezultati razis- pogledamo širše, pa je to že problem pravne drŽave. Kdo je zaščiten in kdo se mora braniti sam, kakor ve in kave pa ne presenečajo. Po- zna. Tudi tako, da si tiho, da hvaJno je, da so se tega loti- se ti ne zgodi šeiaj hujšega. prodaja. Črna kronika je ju-tranji obrok za mnoge ljudi Računalniške ignce z nasilno vsebino so najbolj zažc lene in mladi pridejo do njih prej, kot bi smeli. Prizori iz njih vas bodo spremljali še pono6, pa Čeprav jih boste videli samo enkrat Prejšnji teden trije mrtvi Slovenski policisti so v preteklem tednu obravnavali 141 prometnih nes^reř, v katerih se ie li mladi, saj bodo tako mo- Le s pogostimi dejavnostmi. Televizija razen opozorilnih goče le naredili korak več 7 ki bodo zajemale tako pre- znakov ne naredi prav veli- pravo smer. Uspeh uareje- poznavanje, ukrepanje ter ko, da bi skrbela za tO, kaj nega bo že v tem, če bo vsaj en mladostnik prej sprego- prišlo do sprememb. Do ta- gledanju plehkih nanizank življenje, SO Sporočili z generalne policijske lîlî.rtei®"»!!."!!!!!- lll!,:!'!'!^'"'^: uprave. Zadnji konec tedna se ie na naSi cestah preprečevanje, bo mogoče mladi gledajo. Dekleta ob poškodovalo 196 oseb, tri osebe pa SO izgubile ki se mu dogaja. Podatek, da si več kot petdeset odstot Vedma odraslih je do tega problema brezbrižna, do- tečaje o opravljanju, ignoriranju, verbalnem nasilju. kov dijakov ne želi svetoval- kler niso v nasilje vključeni maščevanju in spletkarje- nega razgovora o nasilju, ki se Jim zgodi, nas bi morai skrbeti. Vzroki za to so lah- sami ali njihovi otroci. Ves čas govoriti, da je nasilja preveč in da to ni dobro, je nju ... Da vse to přeneseš v pravi svet, ni potrebno prav veliko pameti ... Več je po- ko raziičrti, med njimi je po- pač premalo. Nihče pa ne trebuješ, da se lahko vsemu gosto strah zaradi maščeva- pove, da se nasilje dobro temu upreš. Zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo dvajset oseb, en udeleženec pa je umrl. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost. Letos so slovenske ceste terjale 110 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklœa leta pa ixo smrtnih žrtev. L a GG + petek, 21. avgusta 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigotjubi (S) Loška enciklopedija Miha NagliČ vrst niso enotni, tako da za- tudi dinamizem, vendar te tako s povoji povito, dà se - sledimo v literaturi zelo raz- zahteve ni mogoče uresniâti otrok ne more niti ganiti, niti 'ib pot se posvetimo 55. zvez- lične vrednosti, od 300 tiso< izven resruce. Samo v smeri prosto dihati. Tako tesno poku Loških razgledov (LR). Za do 400 tisoi vrst. Od tega resnice je ta uresničitev vijanje je nespametno škod- bibliotekarje ti sicer niso okrog 24 tisoč vrst hroščev sploh mogoča." knjiga, uvrščajo jih v razde- pripada družini krešičev (Ca- lek "periodične publikadje". rabidae), rod krešičev (Cara- ^^^^^^^ Toda ko letoSnji zvezek vza- bus) šteje več ko: 800 vrst. Loški razgledi 55 Ijiva navada, ki se mora od« praviti. Na živ način s primero nagovori mater, ki vztraja pri povijanju. Zakaj pa ne meš v roke, deluje povsem Živali tega rodu so sorazmer- MqoSí domoznanski P^^til, da bi tudi tebi poveza- I ^ ^m ^^ I A ^^ ■ ^ — * — — ^ ■ — ^ ^ * ■ I _ ^^ _ - - knjižno. Obsega namreč kaj no velike (od 1 do 5 in tudi li roke in noge in te tako pu- 464 strani in vsebuje 46 pri- več ceotimetrov) in kot take zbornik, uredila Judita ^^^ ^^^ ^atc, ker veš, spevkov, ki jih je napisalo 48 znane tudi zunaj ožjega kro- Sega» izdalo Muzejsko da tega ne strpi5, ker veš, da avtorjev. Koliko je šele \^eh ga strokovnjakov, saj nam društvo Škofja Loka, ne bi vso noč spala, da ne bi strani in vseh avtorjev v 55 neredko pridejo pced oči; za- 2009, 464 strani, 20 mogla dihati itd. Glej, ravno zvezkih oziroma letih izhaja- res živahne so Šele ponoči, nja. Loški razgledi so vrh ko se odpravljalo na roparske tega domoznanski zbornik z pohode ..." (Nadaljevanje v najdaJ'šo neprekinjeno tradi- LR.) evrov tako je zdojencem..." Navedli smo odlomke iz treh "razgledov", pa jih je še 43. Če bi \ů\ samo našteli, bi jih cijo izhajanja na Sioven- FDozof, ki sem ga napovedal, Spet drugače, bolj konkrét- bilo za nov članek. Tako skem, so zapisali na spletni pa je Milan Komar (1921- no, je na človeka gledal dok- omenimo samo še posebni strani Muzejskega društva 2006), o njem piSe Zorko tor Alojzij Homan (1863- razdelek z naslovom Trubar- Škofja Loka, ki jih izdaja že Sim6č. Rodil se je v Ljublja- 1922), ki ga spoznamo v jevo leto na Loškem. V njem od leta 1954. ni, otroška leta, ki se jih je članku doictorja Toneta Ko- izstopa članek judite Šega in Da je njihov razaled res Si- spominjal kot najlepših v širia. E>onia je bil pri Homa- Borisa Golca o izjemnem do- kumentu, ki so ga našli v freisinškem fondu arhiva v rok, se vidi tudi v letošnjem svojem življenju, je preživel nu na loškem Placu, medíd- zvezku. Sega od hroščev, ki v Loki, umrl je v Buenos Ai- no je doštudiral v Gradcu, rijejo pod površjem loškega resu, pokopan jena Žalah, služboval v raznih krajih, na- Munchnu (Bayerisches Ha- ozemlja, do enega najvidnej Njegovi stirŠi so se pred fa- zadnje in najdlje v Radečah upts taa tsarch i v) : razglas v ših slovenskih filozofov, ki je šizmom zatekli v |ugoslavijo, pri Zidanem Mostu. Napisal slovenš6ni iz leta 1590; ta na tem istem ozemlju preži- on je iz nje zbežal pred ko- je tudi več strokovnih knjig, vabi na javno dražbo premo- vel najlepši del svojega otro- monizmom. V Argentini je V knjigi Postrežba bolni- ženja lo§kih protestantov, ki štva. Kaj veste o hroščili? To, postal eden najbolj uglednih kom, ki je izšla 1899 pri ce- bi morali zaradi vztrajanja v da so. kaj več pa najbrž ne; univerzitetnih profesorjev fi- lovški .Mohorjevi v nakladi "krivi" veri v izgnanstvo ... kdo bi se posvečal tem zani- lozofije in avtor petnajstih 78.100 izvodov (!), je veliko Tri in pol stoletja pozneje, krnim bitjem! Gospod Bojan knjig. "Človek se ne rodi kot nasvetov, ki so še danes zani- leta 1945. je šel v "prostovolj-Kofler, ki je po stroki magi- popolna stvar, ampak je ne- mivi, v (pred)zadnjem letu no" izgnanstvo dr. Milan Koster fermadje, sicer pa veiik kakšen zasnutek. Mora šele 19. stoletja pa so faiB tako re- mar, kot pripadnik primor» poznavalec teh živalic, ima o postati. Vsa Človeška narava koČ nujni. Iz naslednjega iz- skih domobrancev in tudi on njih drugačno mnenje, kliče po tej popolnosti, hoče vemo, kako so takrat matere predvsem iz duhovnih razlo- "Hrošči (Coleoptera) so naj- se izpopobiiti, dozoreti, rasti, povijale otroke. "Nekatera gov. Se torej zgodovina po- številreiša živalca skupina resnično biri človek, udeja- mati otroka tako tesno povi- navija ali ne? Naj se ali ne. na svetu. Najdemo jih praktično v vsakem kotičku zem- njiti svoje možnosti in se ja, da se mi v srce usmili, ke- vrednojojezapiso\'atiinbra- uresničiti. To, kar je zahteva dar vidim kaj takega. Roke, ti • in tej nalogi služijo tudi Ije. Avtorji si glede števila človekove narave, je hkrati noge, prsi, sploh vse telo je Loški razgledi. Naslovnica prvih Loških razgledov RAZGLEDI itjUíxi áfMifyiUtéí^ , pfiii V Naslovnica letošnílíi Loških razgledov Slovenci v zamejstvu (156) s likar j i Goršetovih Svečah Jože Košnjek V nedeljo so v Svečah/Sue- Koroško, najprej Kořte nad - tschach v Rožu na Koroškem Železno Káplo, nato pa Sve- VMP/Í C/lCP/^l' odprli 29. slikarski teden. Ce, kjer je s posredovanjem ffi'C'W' Njegov organizator je Slo- prijateljev kupil Vrbnikovo vensko prosvetno društvo domačijo. Vrb niko vi, pisaJi Kočna, ki bo septembra praz- so se Muden, so bili zavedni novaloioo-letnico delovanja, Slovenci. Gorše je v Svečah njegova predsednica pa je dr. uredil atelje in galerijo. Na Tatjana Feinig. Odprla ga je županja občine Bistrica v vrtu so postavljeni Jdpi znamenitih koroških Slovencev, Rožu/Feistritz im Rosentai začenši z dr, Andrejem Ein- Sonja Feinig. Središče umet- spieler^em. Po umetnikovi niškega dogodka je domačija smrti leta 19S6 na Golniku skupaj z otroki in jih učili slikarskih in kiparskih tehnik ill veščin. Svcški slikarski teden je ena od najstarejših kulturnih prireditev na Koroškem. V Železni Kapli, kjer je v Fo- nmïu Slovenskega prosvetnega društva Zarja na osrednjem trgii razstava starih družinskih fotografij iz Kaple in okolice z naslovom Mozaik podob, v galeriji Vor» in galerija pokojnega sloven- skrbi za Goršeiov dom in ga- Udeleženci letošnjega slikarskega tedna v Svečah. Prvi z spann/Vprega pa laissUiva skega Idparja Franceta Gor- lerijo Slovensko prosvetno leve je Zmago Puhar iz Kranja. / fû«o. joie šela ob cerkvi sredi vasi. društvo Kočna. del znanega koroškega slikana Hansa S&udacherja, se Umetnik GorŠe, rojen leta Na tokratnem slikarskem slikar, oblikovalec, grafik in Italije sta prišli slikarki in ob- že pripravljajo na spominski 1897 v okolici Sodražice na tednu, ki se bo končal jutri, v fotograf Zmago Puhar iz likovalki Daiia Cerquenî iz večer ob i234etziici rojstva Dolenjskem, je še pred kon- impro\iziranih ateljejih v Kranja. Iz Avstrije sodelujeta Trsta in Sabrina Feroleto, ki dr. Angele Piskemik. zaved- cem druge svetovne vojne Svečah in okolici ustvarja na slikarskem tednu ilustra- je končaki akademijo iepih ne koroške Slovenke, ugled- bežal v Trst in od tam leta šest umctnic in umetnikov, tor in karikaturist Heinz Ort- umetnosti v Carrari. Slikar- ne znanstvenice, botanič^jrkp »952 naprej v Ameriko, od Iz Slovenije sta v Svečah aka- ner iz Bdjaka in študentka ski teden je bií združen tudi in varuhinje narave. Spo- koder se je leta 1971 vrnil v demska slikarka, iiustratorka slikarst\'a na akademiji za li- z družabnostjo in ustvarjal- minski večer bo v četrtek, 27. Rim. Vleklo ga je v bližino in oblikovalka Marija Prelog kovno umetnost na Dunaju nostjo mladih. Umetnice in avgusta, ob 19.50 v fami dvo» domovine. Za dom je izbral iz Ljubljane in akademski Kristin Kelich z Dunaja. I2 umetniki so slikali m kiparili rani v Ždezni Kapll. 16 CG + petek, 21. avgusta 2009 razgl e d 4 Kaj delati? Miha Naguč Mihovanja LTH ... Človex se sprašuje, rija Pomagaj. To bi zmogeHe kaj bodo naši ljudje delali v njen Sin, a vprašanje, če tem stoletju? hotel, Če je taka njegova volja. V naši državi se je to vpraša- Bojim se, da ni • da si bomo nje še posebej izpostavilo ob morali pomagati kar sami. "reševanju" Mure. Je Muro Velikokrat smo si že. Ko so sploh mogoče rešiti? Če so konec šestdesetih v Idriji za- dim po enem najboljših član« prli rudnik, niso ostali brez kov enega najboljših avtorjev, dela le rudarji kopači, ampak kar sem fih bral to poletje, to tudi veliko tehnično izobra- sploh ni mogcče. "V svetu, v ženih ljudi. Ti so se pre- katerem določa ceno dela v usmerili v elektr oko vinsko indu^ji 'kitajska', zanje ni industrijo, razvili že obstoje- več rešitve. Saj prav za to gre: ča in ustanavljali nova pod- prišli smo v stanje, v katerem jetja in iz teh so nastale cer- kratkoročne politike ne zale- kljanska Eta, spodnjeidrijsica iejo več. Edina reSitev sedaj Hidria in idrijski Kolektor; je, da se Slovenci naučijo de- slednji sta zdaj že svetovni iati še kaj drugega, kot je ti- korporaciji s sedežem v ozki sto, kar delajo 'kitajci' ..." dolini, ki meji na gorenjski Tako piše dr. Franček Dreno- jug. Kjer so ljudje, volja in vec v kapitalnem članku z na* znanje, je torej tudi pot. A slovom Pred nevihto {Mbdi- Drenovec meni, da se tudi tej na, 12. junija 2009). Kitajsko vrsti industijje pri nas Čas že piše z malo, ker jih je več, in odšteva. Izjema je visokoteh- "kitajce" prav lako, ker jih je nolcška farmacija, novome- ševdiko več kot Kitajcev. Več ška Krka, denimo, v kateri milijard Kako naj jim kon- ima že polovica zaposlenih kurirata dva milijona Sloven- univerzitetno izobrazbo. ce%.^ Težko oziroma le tako. Njen sosed Revoz je že druga da začnemo delati "še kaj zgodba; odwsen je od starija drugega". A kaj je to drugo? na globalnem avtomobil» Drenovec ugotavlja, da ima- skem trgu ter od Renaulta in mo na Slovenskem "ogro- francoske milosti; ta pa je go- Kaj smo na Gorenjskem dc- men potcndal rasti" samo Šc tovo z omejenim jamstvom. lali v minuJem stoletju? Bili v dveh skupinah storitev; v V industriji, tudi če je visoko- smo železarji, lesarji, tkalci, p^^i so pravne, ekonomske, tehnološka, torej ni rešitve? čevljarji... To je bilo že pred računalniške in tehnične, v Komaj trideset let je - še 2, sv. vojno, po njej smo za- drugi pa "javne storitve", pomnite, tovariši? - ko je S3- Čeli proizvajati tudi bolj za- predvsem tiste v zdravstvu in ne Dolanc odpiral najsodo- htevne izdelke, telefone, visokem Šolstvu. Pri obeh gre bnejšo jeklamo na {esenicah električne števce, hladilnike Ta irrazito visokotehnolnške in ob tem ponosno izjavil, da Na začetku 21. stoletja vidi- panoge, utemeljene na viso- bomo Slovend še naprej žerno, da je večina teh delovnih ko kvalificiranem delu. Naj- lezarji, pravi proletard, ne pa panog izumrla ali še umira, brž je res tako. A kako preob- kuharji in natakarice, ki stre-Tekstilne tovarne so skoraj raziti Murine šivilje ter trži- žejo tujce in so jim nausliigo vse že zaprte, čevljarji v Trži- ške in žirovske čevljarje v ra- na bližnjem Bledu. Mož še ču in Zireh se borijo za pre- čunaJniške programerje, živetje, v Kranju jih ni več, na davčne svetovalce, odvetnike, Jesenicah proizvajajo samo zdravnike in univerzitetne pomislil ni, da kranjska Sava ne bo več proizvajala gum, ampak se bo povsem posveti-še visoko kakovostna jekla, profesorje ... Kaj takega tudi la golAi, turizmu in fmanČ- od Iskre je le še nekaj isker, po čudežu ni mogoče; tega nim "produktom"... Ja, Sava vrag jemlje tudi škofjdoški nezmore niti brezjanska Ma- teće, níČ ne reče. Vaš razgled v teh lepih av^stovsldh dneh nas pot rada zanese v hribe, ki ponujajo tudi iepe razglede. Posnetek je v nedeljo nastal za kočo na Kofcah, v ozadju pa se vidi Veliki vrh. Opazovali smo, kako vročino prenašajo krave. Sicer pa imajo na Kofcah tudi konje, koze in kokoši. M. B. Človeku se kar spočije oko na dopustni.^ko razpoloženi mladi dnižinící, ki smo jo v fotografski objektiv ujeli na poti do Bohinjskega jezera. Menda je tudi temperatura vode kar prijetna, 24 stopinj Celzija so izmerili v sredo. S. K. /fox^ t p Vsdje enkrat prvič Marjeta Smolnikar sedmica No, tako. Pa ftm se vrnila. S naftctih jedi se nisem niti po- zadnje, ueČinska turistična pc- mreČ, u naslajaryu z "bonbon- resirana mularija s svojo dro počitnic, namreč. Enajst dni sem preživela v Šepurini, na otcku Prvič, nasproti Vodic oziroma Šibenika. HrvoŠka skušala upreti) stane ^ petdeset hin. Kavica stane osem pulacija so mlade družine z đci" in v nič manjšem, po mo- go in glasbo "zabavala " na dvema, v Številnih primerih pa jem trdmm prepričanju celo katerem Mi drugent bližnjem k un, k ilogra m fg na improvi- kar s tremi otrok i, ka r daje me- ve^em naslajanju nad nedolž- otok u. Ampak. Hec je v tem zirani tržnici duanajst kun in stecu svojevrsten utrip. nimi in nemočnimi žrtvami, da ni noben bližnji otok nase (politika J gor aii dol, dežela je tako naprej. Brez zamere, am- in potem se je zgodilo, kar se Se pravi, nad klasično, lahko Ijtn in bi reverii ostali brez lepu. (Mimo^ede, v vseh enajstih dneh nisem niti enkrai sli- pak slovenski strokovnjaki" in na dan sv. Roka v Šepurinah rekla civilizirano popidacijo tistega "gušta " oziroma nasla kar je dru^h turističnih delav- godiiadnja Štiri leta. Kajpada, domačinov in turistov, ki so de, ki jo zaužijejo z maltrúi Šala izgovo riti zemljtp isno- cev se gr«io lahko obrti učit v mimcin celo proti volji doma- mo rali ne mogoče, nečloveške, ranjem nemočnih žrtev. političnegfi pojma Piranski za- Šepurine. činov m turistov, Policija pa cvileče in bobneče, vesoljske Torej, v maniri reka, vseje en liv, še manj jena to teme kdo Skratka, na otoku Prvič sem nič. (Podobno kot v Sloveniji zvoke, ki jim r€č^o^ba,po- krat prvič, sem bila proti svoji razpravljal.) In sorazmerno bila prvič in še $e bom vmHa. oii kjer fcoli drnQe v "civilizira- si «fat i do petih zjutraj. Celo volji navzoča na reve partou poceni; če âovck pač ne rine v (Vsaj upam, da se bom.) Naj- ni" Evropi.) Na tako rekoč di- komarji so sc to noč potuhnili. Zdaj, ko sem ga doživela in Du brc»'« ik aJi v katero drugo bolj meje prevzelo to, da ni na viški dalmatinski otoček se je s Poveda no d rugaČe. Maksi - tudi prež ivcla, sc sp rašujc m razvpito dalmatirisko turistič- otoku z dvema obmorskima čolni privlekla (drugače, žal, malno petdeset ob'estntžev se kaj čaka civilizacijo, ki s po no atrakdjo. Red in piši. iz- mestecema niti gn^a avtomo- ne morem reči) neznatna sku- je drogiralo in maltretiralo borna večerja za dve osebi v okusno in izvirno opremljeni b ila: ka r posled ično pomeni, da rti nííi or\esnaženosti niti hm- pina mladcev ter preko mobU* Icakfnih tisoč petsto normal- moČjo politike in dru^h virov oblasti eksistira brez vrednot nih ttUjonov v manj kot dveh nih in miroljubnih Zemlja- oziroma, katere vrednote so domači "konobi" (pečena ba- pa. Celo na vrhuncu turistične urah organizirala tako imenc- nov do petih zjutraj, organom zabava do onemo^rosti? Kar rakuda na šepurinski način, sezone je življenje v Šepurinah vani reve party, čigar bistvo je pregona pa se ni zdelo vredno se mene tiče, verjamem, da maslen krompir, blitva, pol li» prvinsko, da ne rečem âoveito. ekstazy, se pravi, droga, smisel temu narediti konca. Bistvo je hodi ta civilizacija po robu tra vina - priznam, nobeni od a nikakor dolgočasno. Nena- pa v naslajanju 'everjev. Na- v tem, da bi se lanko zainte- propada. GOREN)SKI GLAS petek, 21. avgusta 2000 EKONOMIJ supn.za rgi @g-gias. si 17 Dilema ^ 4 hitrost ali cena Stečajni upravitelj dveh velikih gorenjskih stečajev Andrej Marine želi stečaja Elana in Planike končati do konca leta. Sttfan Zargi Ljubljana « V zadnjih mese- (ih se je v javnosti rarplame- nela polemika o nagradah stečajnim upraviteljem in med ekscesnimi primeri se omenja tudi steCajni upravitelj Elana, 50-tetni ekonomist Andrej Marine. Id vodi tudi stečaj Planike. Povprašali smo ga, kako potekata omenjena stečaja in kaj meni o poîemiki o nagradah. Kako dolgo se ukvarjate s stečajnimi postopki in kako ste za ta posel organizirani? ^'Že kar dolgo časa. Tega bo že kar petnajst let, pri Čemer meram poudariti, da se stavbe in v njej je sedaj že veliko novih podjetnikov. Pri-čakujemo. da bomo v teh mesecih pripravili delitev Stečajne mase. Ker je odprtih Še nekaj pravd, si Se ne upam oceniti, kolikšno bo poplačilo upnikov v primeru Planike, mislim pa,'da«bo kai dobro." Del Planike v TumiŠču pa Še uspešno dela... "Po mojem mnenju je ta del eden lepših primerov, îako se lahko ohranijo zdrava jedra ter se obenem povečajo koristi upnikov. Situacija je bik pred stečajem na las podobna trenutnemu stanju v Muri. Praktično cela tovarna Kar zadeva razdelitev ste- Nagrade si nisem izmislil, je ostala nedotaknjena, s pri- stečaji med seboj lahko kar čajne mase. je ta skoraj v ce- ampak sem si jo odmeril na vatizacijo je nastala sloven- precej razlikujejo, Tako po loti razdeljena, težavo ima- podlagi kriterijev iz veljavne sko-nemška družba, ki za te vrsti, kot zlasti po velikosti mo samo z nekaterimi upni- zakonodaje, pri čemer me- čase izjemno uspešno poslu- družbe. Doslej smo to delo ki, ki nam niso poslali na- nim, da ti kriteriji omogočajo je. Nenazadnje se ohranja opravljali kot fizične osebe, tančnih podatkov o tem, kam steijno in nesorazmerno vc- tudi blag stečaju Elana? Kakšne izkušnje imate: "V gospodarstvu delam 25 let kot svetovalec, menedžer, žali. Upniki so bili v primeru le malo stečajev, pri katerih ne mase, da za nagrado pol kot ekonomist kos tem Vaši podatki bodo kar dr- evra. V Sloveniji boste našli pravdam? "Seveda htez pravnih sve- krizni menedžer. Vodil sem stečaja Elana nominalno po- nagrada pomeni tako nežna- tovalce\' pri tem dslu ne gre. vrsto sanacij, prestrukturi- plačani 2io-odstotno. Seveda ten del mase, ki so jo dobili V primeru stečajnega po- ranj, reševanj zdravih jeder v je potrebno upoštevati, da je upniki. Trenutne polemike o stopka Planike imam, poleg podjetjih, prisilnih poravnav postopek trajal 19 let, kar po- nagradah ocenjujem kot bolj vzdrževalca, v ekipi tudi pra-in sodeloval pri stečajih. Bil meni. da je potrebno za to populistične kot strokovne in vnika. Kar pa zadeva delo sosem sodelavec tako imenova- obdobje upoštevati obresti in prehajanje iz ene skrajnosti v dišč. lahko rečem, da so se nega Koržetovega sklada, na inflacijo. Po naših izračunih drugo. zbudila, da se stanje občutno katerega so bila, kot je zna- so upnild realno, ob upošte- V medijih se skuša vredno- izboljšuje, tako da ne bi bilo no, prenesena podjetja v te- vanju inflacije v tem obdo- titi vloženo delo, upnika pa prav kriviti za dolgotrajnost žavah. Pozneje smo delali bju, dobili popíačanih pri- zanima predvsem, koliko bo postopkov sodišča. Vsak se tudi na privatizaciji posa- bližno 5o odstotkov svojih iz stečaja dobil, koliko je bil ima pravico pritožiti na vseh meznih podjetij. Najrazlič- terjatev." nejših izkušenj se je Tiabralo stečajni upravitelj učinkovit, razpoložljivih ravneh. Pri ve- Tudi v razvitih državah so likih stečajih so pritožbeni resnično veliko. Žal pa se Kaj, poleg omenjenih težav nagrade odvisne od višine postopki običajni, lahko se podiftia prepozna odločajo z nakazili, še ovin formalni poplačil. Z vidika trajanja vlečejo kar nekaj let, pri če- za stečaj in je premoženja ter zaključek stečaja? stečaja seveda nismo bili mer je lahko glavnina upni- možnosti za rešitev veliko» krat boli malo." "Kot je znano, je sindikat učinkoviti, vendar lahko od- kov že zdavnaj poplačana, Elana vfežil tožbo zaradi viši- govarjam le za zadnja štiri Tudi hitrost ni vedno vse. ne nagrade stečajnemu leta, ko sem popolnoma za- UnovČevanje premoženja ni Najbolj znani ste kot stečaj* upravitelju. Želim si, da bi vožen postopek, ki je kar 10 enostamo, zlasti ne v sedanjih razmerah. Pri stečaju je vedno -dilema: hitrost ali ni upravitelj Elana, katerega bilo to kmalu rešeno in da bi let miroval, uspel pognati in stečajni postopek se vleče stečajni postopek tudi for- zaključiti v najkrajšem mož- žekar 19 let. Sredi aprila ste malno zaključili do konca nem času." uspeli z zadnjo • četrto de- leta." litvijo stečajne mase in na- povedali končanje stečajne- Prebrali smo lahko, da vam se je začel jeseni 2004. ga postopka. Je torej že za ključen > je sodišče prisodilo za vaše Kako poteka? cena. Lep primer je prav že omenjena stavba Planike v Stečajni postopek Planike Kranju. Takoj po začetku stečaja smo dobili ponudbe za celotno stavbo z okoli mili- Štiriletno delo 234 tisoč ev* "Tudi za stečajni postopek jon in pol evrov. Po štirih le- "Najprej naj omenim, da rov, preračunano to pomeni Planike lahko rečem, da smo tih dodatnih naporov smo za sem v stečajnem postopku slabih 4.700 evrov na me- tik pred koncem. Unovčeno doslej 80 odstotkov stavbe iz-že četrti ali celo peti stečajni sec. Kako utemeljujete viši- je več kot 90 odstotkov ste- tržili že več kot 4 milijone ev» upravitdj in da postopek vo- no te nagrade? čajne mase, mučimo se s rov, kar pomeni vsaj za pe- dim le zadnja šliri leU. Lali- 'Stevilka je na prvi p>og]ed ko pa zatrdim, da ni nobene- resnično velika, reakcija pa ga objektivnega raz}oga, da je pričakovana. Pri tej nagradi trajal tako dolgo. nimam nobene slabe vesti. prodajo enega dela nepremičnine • velike stavbe Planike v Kranju. Uspeli smo prodati okoli 80 odstotkov te tino boljše poplačilo upnikov, Dovoij govoren podatek, da je delo upravitelja v zelo veli» Idh stečajih kreativno." LUK LlUDSKA L/NIVEH.ZA KlUNj kot- zÙUCr, iùjùi*^. SREDNJESOLSKI PROGRAMI - izredni studij •PREDŠOLSKA VZGOJA ISSII-NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA - poklicni tdcaj - NOVO « 80LNICAR - NEGO VALEČ • TRGOVEC « EKONOMSKI TEHNIK-PTI • v sodelovanju s CDI UNIVERZUM UUBUANA STROJNI TEHNIK- PTI (zaključek solan/^l USPOSABUANJE 2A NPK SOCIALNI OSKRBOVAieC OSNOVNA ŠOU ZA O O RASLE 3. in 9 wei - lolsnje br&zplačno UNIVERZITETNI PR06RAHI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI EKONOMSKA FAKULTETA UU8UANA VISOKA POSLOVNA i OU - k valuer d - diplomirani ekonomist Smeri: « a - EQLJIS maragement mefl narodno turijem FAKULTETA ZASTROJNISTVO MARIBOR - diplomiram inženir slrojnistva -po merilih za prehode-vpis v 3. Izobraževalni zavod NERA Ljubljana VilJEÍOLSKI PROGRAM: • ekonomist • računovodja sekretar NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETAKOPER usposabljanie za pridobitev pedagoiko*andragoške izobrazbe ij informacije i\R\ Alpina: manj modne, več športne obutve V ponedeljek je bila skupščina družbe Tovarna obutve Alpina Žtri, na kateri je edini delničar Alpina Holding sprejel sklep, da bilančni dobiček v vilini 1,44 milijona evrov osta-ne nerazporejen. Kot je pojasnil predsednik uprave in last- nik Matjaž Lenassi, je Alpina lani ustvarila za okoli 5S milijonov prihodkov od prodaje, kar je približno enako kot feto poprej, medtem ko se je dobiček v viSini 200 tisoč evrov znižat na šestino dobička iz leta 2007. Svetovrta gospodarska kriza je najbolj prizadela Alpinino prodajo v Rusiji in Franci« ji in občutneje se zmanjšuje prodaja modne obutve, povečuje pa prodaja športne obutve. Če je modna obutev nekdaj predstavljala 60 odstotkov prodaje, se je razmerje uravnovesilo. Zaradf krize so letos načrtovali padec prihodkov od prodaje, vendar kaže, da bodo morda dosegli enake kot lani, dobiček pa naj bi bil višji. Š, 2. LjuagANA Tokrat še ne bo električnega mrka Kot smo že izčrpno poročali, bo v ponedeljek v vseh slovenskih elektro podjetji h med 10. in 12. uro opozorilna stavka, s katero želijo sindikati opozoriti vlado, da se ne strinjajo z napovedano reorganizacijo elektrodistribucijsklh podjetij, k jih namerava že 2 novim letom razdeliti na omrežni In prodajni del. Kot $0 včeraj pojasnili na Sindikatu delavcev dejavnosti'energetike Slovenije, zahtevajo takojšnjo ustavitev vseh aktivnosti v zvezi s to reorganizacijo in začetek teme« Ijitega socialnega dialoga. Če vlada tega opozorila ne bo upoštevala, napovedujejo za 14. september generaino stavko v slover>ski elektroenergetiki, pri Čemer omenjajo, da utegnejo tedaj "izključiti celo Slovenijo". Š. 2. f i i i ê » i8 KMETIJSTVO a^eto.zaplotn i Ic l^g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 21. avgusta 2009 Gorenjskega tekmovanja v oranju ne bo Cveto Zaplotnik oračev, razdeljeni so bili celo ..............................................................................v več skupin, zadnja leta jih Lahovče • Društvo kmetij- je bilo običajno le od pet do skih inženirjev in tehnikov deset. In ka) naj bi biJ razlog Gorenjske in Kmetijsko goz- za majhno zammanje? Za to darskd zavod Kranj naj bi ju- sta predvsem dva vzroka, tri, v soboto, na KŽK-jevih ugotavlja Frand Pavlin in do- njivah v Lahovčah pripravila daja, da bi orači za uspeh pri letošnje gorenjsko tekmova- oranju s plugom krajnikom nje v oranju. Tekmovanja ne potrebovali poseben tekmo- bo, prireditelja sta ga zaradi vaini plug in da se pri oranju premajhnega števila prijav 2obračalnimpiugomnatek- odpovedala. movanjih orje drugače ("'na Kot je povedal Fiand Pav- klin") kot se doma na kmeti- lin iz tonetijsko gozdarsk^a ji. Bo torej letošnje državno zavoda, se je na razpis prija- prvenstvo v oranju brez ude-vilo šest tekmovalcev, a ker ležbe gorenjskih oračev? To sta potem dva umaknila pri- ni nujno. V društvu kjnetij- javo, so se odločili, da za tako skih inženirjev in tehnikov majhno število oračev tek- se dc^ovarjajo z dvema ora- movanja zaradi organizacij- čema, da bi (z društveno skih stroškov ne bodo pri- podporo) nastopila na držav-pravljali. V najboljših časih je nem tekmovanju, ki bo i. na gorenjskem tekmovanju septembra v Moravskih To-sodelovalo ve^ kot dvajf^et nlicah. Dolgoletna tradicija gorenjskih tekmovanj v oranju je prekinjena. • Brdo pri Lukovici Med tudi v manjših kozarcih Čebelarska zveza Slovenija fe lani v okviru prizadevanj za boljšo prodajo medu uvedla poseben kozarec, s katerim se slovenski med že na zunaj razlikuje od drugega, večinoma uvoženega medu, ki se pojavlja v nakupovalnih središčih. Za začetek so bili na voljo kozarci prostornine 720 mililitrov, Čebelarji so jih doslej napolnili več kot petsto tisoč. Ker porabniki povprašujejo tudi po manjših količinah medu, bo Čebelarska zveza ponudila čebelarjem še kozarca manjše prostornine • 370 in 212 mililitrov. Manjša kozarca bosta skupaj s pokrovčki in nalepkami na voljo pri sedanjih distributerjih od sredine septembra dalje, kasneje pa bodo za ta dva ko2ârca pripravili tudi darilno embalažo. C. 2. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z. o. o., ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 63 A, 4220 Škofja Loka KGZ, z. o, o., šKoQa Loka organizira za člane zadruge ogled 47. mednan>jne^ Kinetijsko žalskega seima (AGRA) v Gornji Radgoni dne '2. septembra 2009. Odhod avtobuse bo ob 5.30 iz Železnikov. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah po Selški dotini. Zadnja vstopna postaja bo v Škofji Loki ob 6. uri pred Tehnikom. V primeru, da bo prijav dovolj, bo peljal en evtobus s Trebi je in prav tako uetavfjal na vseh avtobusnih postaiah. Prijave zbiramo do ponedeljka, 31. avgusta 2009 - tel. 04/5130 300. Sekači umirajo v gorenjskih gozdovih sta se v dobrem tednu zgodili dve nesreči s smrtnim izidom. 'Ob takšnih nesrečah se mi zdi, kot da so vsa naša prizadevanja za varno delo v gozdu zaman," pravi Jurij Begiiš z Bleda, sicer vodja oddelka za gozdno tehniko v Zavodu za gozdove Slovenije. Cvrro Zaplotn ik Let(^njâ statistika je žalostna, bolj črna kot druga leta. Koliko nesreč se je že zgo-dUo? "Statistika res ne obeta ničesar dobrega, po številu gozdnih nesreč s smrtnim izidom smo že zdaj skoraj na povprečju zadnjih Štirinajst !et, V zasebnih gozdovih umre na leto povprečno devet ljudi, letos jih je po naših podatkih umrlo 2e sedem. Če k temu prištejemo še umile, fci se sicer niso ponesrečili v gozdu, vendar so se pri delu z rnotomo žago in pri podiranju dre\'es, je šte» vilka še višja. 2al ne razpolagamo 2 natančnimi podatki, za nesreče z najhujšimi po- sledicani izvemo iz medijev. Vsako smrtno nesrečo potlej l"rij Beguš podrobno analiziramo, pri tem ugotavljamo, zakaj se jc So med ponesrečenimi pogosteje starejši? '^Največ je starih od petdeset do šestdeset let, zelo močno pa je zastopana tudi skupina starejših od šestdeset." Zakaj lastniki, ki za delo v gozdu nimajo ne opreme in ne znanja, ne najamejo za to profesionalnih izvajalcev del? Je to predrago? 'Če nekaj ne znaš sam narediti, je bolje, da ti to napravi tisti, Id zna, ker je to praviloma ceneje. Za delo v gozdu, ki je zeio nevarno, to še posebej velja. Drobni posestniki ne najemajo drugih izvajalcev, ker so prepričani, da to sami znajo, in ker želi* jo z lesom čim več zaslužiti. Izvajalcev del je precej, o njihovih cenah pa bi težko govoril." "Slovenija jc po tem v cv- uporaba čelad. Kmetje bi to Koliko kmetov gre vsako zgodila, kako je bil ponesre- ropskem vrhu. Na to res ne opremo uporabljali še bolj leto skozi različne tečaje čeni opremljen za delo v goz- moremo biti ponosni." du, koliko je bil star..." Poieg smrtnih je vsako leto še veliko nesreč z lažjimi in huj« širni postedJcami. Kc^o? So nesreče pogostejše v zasebnih gozdovih kot v dr-žavnih? dosledno, če bi bil to tudi po- usposabljanja za \amo delo go} zavarovalnic pri kritju za- v gozdu? varovalnih rizikov oz, izplačilu zavarovalnine. V nekate- "Na tečajih je vsako ieto od 2.500 do 3.000 kmetov, od rih evropskih državah takšen leta 1995 dalje se jih je zvrsti- "V državnih gozdovih jih sistem že deluje." lo okrog 25 tisoč, vseh lastnikov, ki sami delajo v gozdu, "Natančnih podatkov ni- je veliko manj kot v zaseb-mamo, ocenjujemo pa, da je nih, a tudi ne tako malo, kot Koliko stane osnovna goz- pa je po naši oceni od 70 do na vsako nezgodo s smrtnim bi morda mislili." izidom še približno sto ne- darska oprema? 10Ù tisoč. Tečaji so najpo- "Osnovna oprema, kamor membnejša oblika usposab- zgod z blažjimi posledica- Kaj so najpogostqši razlogi spadajo čelada z zaščitno Ijanja, a ne edina. Na sejmih mi. II za nesreče v gozdu? mrežo in glušniki hlače, ki prikazujemo varno delo v "To so podcenjevanje ne- preprečujejo urez 2 motorno gozdu in nagovarjamo pred So na Gorenjskem nesreče varnosti dela v gozdu, nežna- žago, zaščitni čevlji in roka- vsem kmečke žene, naj bodo pogostejše kot v ravninskih nje, neprimerna opremlje- vice, jopič, pas in pripomoč- pozorne, kako opremljeni pokrajinah? nost, nezadostna fiziina pri- ki za prvo pomoč, stane toli- odhajajo njihovi možje v goz "Nataiičnili podatkov o ne- pravljenost Gospodarska ko, kot je približna vrednost dove. Organiziramo tudi pre-srečah po regijah nimamo, kriza in z njo povezana brez- sedmih kubičnih metrov davanja, izdajamo zloženke, Na Gorenjskem jih je kar poselnost je povzročila, da !esa. Strošek ni tako velik, da opozarjamo na nevarnosti precej, deloma zaradi razgi- delajo v gozdu tudi ljudje, ki banega terena, verjetno pa prej niso nikoli. To je verjet- tudi zato, ker želijo lastniki no eden glavnih razlogov za čim več gozdnih del opraviti povečanje števila nesreč v le- sarai. Veliko nezgod pa je tošnjem ietu." tudi v ravninskem Prekmur» si ga kmetje ne bi mogli privoščiti;' Kakine nesreče prevladujejo, kdaj so najpogostejše? dela v gozdu preko medijev, veliko koristnih napotkov je na naši spletni strani, prirejamo tekmovanja sekačev... " "Veliko več je nesreč pri Kaj svetujete lastnikom ju. Tam prevladuje drobna V zavodu za gozdove pri- sečnji kot pri spravilu lesa. gozdov? gozdna posest, kmetje so pravljate analizo o oprem- Največ se jih zgodi okrog "Lastnikom svetujem, naj malo odvisni od gozda in so Ijenosti z osnovno gozdar- enajstih dopoldne ter okrog delo zaupajo drugim, če za delo v gozdu tudi bolj sla- sko opremo. Kaj kažejo prvi štirih popoldne. Če pogleda- sami za to niso dobro uspo- bo opremljeni." rezultati? mo po dnevih, jih je največ sobljeni in opremljeni. Če "Primerjava z devetdeseti- ob sobotah, takrat polkmet, delajo sami, naj ne hodijo v Kam se uvršča Slovenija po mi leti kaže, da vse več kme- ki je med tednom v službi, gozd sami, uporabljajo naj številu nesreč v gozdu, če jo tov pri delu v gozdu uporab- dela v gozdu. Po mesecih jih osebno varovalno opremo, primerjamo z drugimi Ija osnovno gozdarsko opre- je največ v prvi tretjini leta, pri delu pa naj bodo skrajno gozdnatimi državami? mo, še zlasti se je povečaia avgusta in oktobra," previdni." CERKge Na Krvavcu se pase skoraj štiristo glav živine Na Krvavcu, kjer imajo svoje pašnike na planini jezerca in Kriški planini kmetje iz vasi pod Krvavcem, se je pašna sezona začela po 8. juniju, živina se bo v hleve vrnila okrog malega šmarna (S. septembra), v primeru slabega vremena pa Se nekaj dni prej. Na obeh planinah se letos pase skup-no 397 glav živine. Vse mleko, ki ga namolzejo, predelajo v brunarici Sonček na Cospinci, na planšariji Viženčar in turi» stični kmetiji Pr' Florijan na Kriški planini. Prodajo ga številnim pohodnikom, ki se pod vrh planine lahko pripeljejo z gondolo aii z avtom. K. j. y • • i « % 4 t 4 « GORENJSKI GIAS petek, 21. avgusta 2ooc) info^g-^s.si 19 Planinski kotiček: Turska gora (2251 m) - Skuta (2532 m) • Štruca (2457 m) - Dolgi hrbet (2473 m) - Kokrško.sedlo (1781 m) / dan Tretji dan visokogorskega trekinga po Kamniško-Savinjskih Alpah je najbolj naporen in tudi tehnično najbolj zahteven. Teža, ki jo v nahrbtniku povzročajo plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada, se bo izkazala za dobrodošlo. Jeuna iu5nn Po zahodnem grebenu se ski greben Dolgega hrbta, mimo bivaka Pavla Kempeila spustimo do Turškega žleba. Njegovo prečenje 2 naSe stra- (trenutno postavljajo novega) Jutro se je začelo s sonč- pogledamo v globino, nato pa ni je bistveno bolj zahtevno do Cojzove koče na Kokr- sed] 1 i turo oborožite ním vzhodom. Zajtrk, ki bo nadaljujemo naprej po poti kot pa iz obratne smeri, saj se škem deloma zadostil naše prehra- protiSkoiti.Malenkostvišjeje na tistih dveh tehnično naj- dase njevalne želje in nam dal razcep, kjer pot desno zavije bolj zahtevnih delih, ko lahko kočino. Meni je jp na energijo za čez dan, je tudi proti RinJcam, id pa jih bomo pljunemo v tisočmetrsko glo- skem sedlu zmanjkal za nami, zato le pot pod obiskali ob kakšni drugi pri- bd, spuščamo in kiinov ne vi- bivaku sem že kar pis noge, saj nas čaka najdaljša Jožnosti. Vzpon nanje bi nam dimo pod svojimi nogami, dala. Dobro, da so bile vmes tura, ki jc tudi tehnično naj- vzel preveč časa. Preko Malih Pievidnoî Pivi lak spust je zaplate snega, da sem si z bolj zahtevna. podov, kjer je spet ndaj sne- preko trebuha, ko pod nami, njim ohladila roke in vrat S Kamniškega sedla se v ga, pridemo pod skalni gre- za trenutek, zazija praznina, smeri markacij proti Turski ben Skute, kjer nas čaka za- Adrenalinski je tudi pomol- gori odpravimo pod severno htevna zavarovana plezalna ček, na katerega moramo sto- pobočje Brane. Pot se začne poL Njena značilnost je ta. da piti. Stoji sam, za nič se ne opravlja malo } rahlo spuščati, kar naenkrat na poti skorajda ni jeklenice, moremo prijeti in sestopiti sem bila vesela lažje prenašala vročino. Pod bivakom pot poteka v send in tam ne^ skala čudežno Kake p A se d rzno spii sti v gra po. temveč le klini, zato je sestop moramo iz njega. Po osvoj e- sredi puŠČave zacledala kjer v poletnih mesedh, če je po tej poti še bolj zahteven nem vrhu sledi še spust do oazo. Saf, Veliki podi pravza bila obilna zima^ še vedno kot vzpon. Previdnost pri na- Mlinarskega sedla in tik nad prav so puščava, le da skalna leži sn^, ki ga načeloma ni predovanju mora biti na vr- njim je Še naslednji zahteven ta. potrebno prečili, sa) ga pot huncu, saj se gibljemo po del Pazimo, s katero nogo obide. Pri spustu nam po» svetu, kjer so skalne ploskve stopimo na kakšen klin. da se Nadmorska višina: 2532 m magajo jekienice. Smo na posute z drobirjem, kjer lah- nam ne bo zapletlo. Sestopi- Višinska razlika: Soo m prelazu Kotiiči. Če si bomo ko napačen korak povzroči mo na Mlinarsko sedlo, odvzeli trenutek časa, bomo katastrofo. Najprej dosežemo koder nas čaka še spust ugotovili, da nas iz Kotliče- južni greben, ki nas popelje vih stebrov gledajo Čudni na vrh. Do Skute smo s Tur- okamneli ksihlL Groteskne ske gore potrebovali dve uri. grimase, živalske glave ... Z vriia se nam odpre svet Ve- Čelado imamo že na glavi, likih podov, pred seboj pa višaj se gibamo po skalnem dimo Štruco, Grintovec in svetu, prepadnem. kjer lah- Kočno. Kako lep je svet, ki ga ko vsak trenutek kakšen ka- raziskujemo. Trajanje: 9 ur Zahtevnost ààààii menček prileti z višine. Vsto Z vrha Skute se spustimo pamo v zavarovano plezalno proti Strud in svojim ramam pot Nam je tisto jutro delček poklonimo nekaj minut od- poti kazal mogočen kozorog, mora. Odložimo težke nahrb- ki je občasno tudi spustil ka- tnike in se brez njih povzpne- menje po skalovju navzdol. mo na Štruco, Z457 metrov. Pot je atraktivno speljana Gora izrazite štrucaste oblike skozi prepih, ki se imenuje nima markacij, a možic na Sod brez dna. Se nekaj višin- njenem vrhu je dobro viden, skih metrov in vrh Turske Vrnemo se po nahrbtnike in gore je dosežen. Do sem nadaljujemo do Škrbine, kjer smo potrebovali dve uri. V si nadenemo plezalni pas in daljavi pred seboj vidimo samovarovalni komplet. Čalca Pot skozi Sod brez dna /Fot« lz ^^ / . <- v (t » R5&... MKfv«--'- Telovadba pri prečenju Dolgega hrbta / ^oto: jei^n« iuk ii .t. » r^i» nh srečo, ti del poti kaže prav poseben gorsIcS vodnik; Razgled s Skute; Štruca, Dolgi hrbet, Grintovec in Kočna. Skuto, naš naslednji vrh. nas lep, zračen in adrenalin- kozorog. 1 Spodaj so Veliki podi. /^er«iJet«r>ajuH»r> Jedi za poletne dni KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelj Beluševa smetanova juha Nadevane perutninske prsi menjaka. malo konjalca in do- rezanih pomarančnih olup- Sestavine: i leg S dag Sestavini: 40 dagzrrúeúh pe- bro zmešamo. S priprasijeno mesno mešanico nadevamo kov. masla ali margaňne, ío dag rutninskih prú, S daggnjati, 8 perutninske prsi, jih zvijemo Sirovi štruklii po poljsko v rulado, zavijemo v alufolijo m damo kuhat v slano vodo. mehke moke, 2, j ' bduše^ vode. dag prekajenega in k uhanega 11 koi^i^'juh^', 7 dl kick ^rntùi' jmica, 1 penitninakt pni, 15 ne, miécatni orešek, sd, poper. dag teletine, 6 dag korenčka, 6 Kuhamo jih 30 minut Galan- Priprava: Beluše operemo dag rdeče sveže paprike, 1 dJ tin v vodi ohlajamo čez noč. Sestavine za vlečeno testo: 50 dag namenske moke, 1 jajce, mlačna okisana in slana voda in olupimo. Vršičke vzamemo sladke smetane. 5 dagpistacij, 3 Naslednji dan ga dekorativno po potrebi. za jušni vložek. Ostale dele dug gruhu, bol, poper, muŠkulni narežemo in naložimo na najprej skuhamo v slanem orešček, vejica rožmarina, bazi- ploščo ali krožnik. Dekorira« Priprava testa: Iz naštetih sestavin naredimo vlečeno ga v alufolijo, ki jo namažemo z oljem in potresejno s prescjaidmi drobtinami. Kuhamo v slanem kropu 30 minut. Kuhane odvijemo in razrežemo. Prelijemo jih z na maslu prepraženimi drobtinami. Priprava nadeva: 40 dag skute, 2 di kisle smetane, 2 jajci, 8 dag margarine, 8 dag kropu in nato pretlačimo. Pre- lika po okusu, malo konjaka. mo s sadjem. Poleg ponudi- testo, ga oblikujemo v hleb- drobtin, u dag kruha, sol. tiačene beluše damo v juho z Priprava: Perutninske prsi mo eno izmed hladnih solat čke in jih premažemo z ol- poper. Skuti primešamo jaj- beluševo vodo. Naredimo pre- potolČemo v obliki pravokot» in Cumberland omako. jem. Tako pripravljeno testo d, na kocke narezan svež bel žganje m juho vežemo. Viiič- nika. Perutninske :>rei in tele- Cumkeriand omaka: Brus« se bo lepše vleklo in se ne bo kruh. Nadev po okusu zaû- ke kuhamo posebej, da neraz« tino večkrat zmeljemo, doda- nice v cedilki spasiramo, do- trgalo. Spočito testo razvalja- nimo. Nekaj maščobe razpu- pade jo. J uho začinimo, s soljo, mo na kocke narezano gnjal damo ribezov žeie, nekaj rde- mo na pomokanem prtu. stimo in pokapamo po rsTva« poprom in muškatnim ore- in jezik, korenje, papriko in čega vina, sol, poper, sok ene Robove odrežemo, testo na- Ijanem testu. Dve tretjini te- škom. Nazadnje dodamo še limonin sok in z vodo razredčeno kislo smetano. grah ter očiščene pistadje, začinimo in dodamo sladko pomaranče, malo gor6ce in mažemo z inaščobo in nato s sta namažemo s pripravlje- nastrgan hren. Omaki lahko pripravljenem nadevom in nim nadevom. Testo zvije- smetano. Dodamo še dva ru- dodamo nekaj na rezance na- zvijemo v štrukelj. Zavijemo mo v štnikelj. f 4' « t < ¥ 20 ZANIMIVOSTI / PISMA info (^g-gía^. si GORENJSKI GlAS petek, 21. avgiista 2009 hi hi Vrija strokovna So la za gostinstvo in turizem Bl&d Prešernova 32,4260 Bled www.vgs-bfed.9l vklU »'»MOTM ou eetrtNSt w I« ibff m« lUo Na podlagi 48. in 56. ćler^ Zakona o organ^djl in financiranju vzgoje in izc^raževenia iUr. Rsl RS, št. 16/07 in 36/08), Svet Veje strokovne šole za gos^rss^ in turizem Bled, Prešerrova 32, 4260 8ieci, razpisuje delovno n>esto DIREKTORJA/DIREKTORICE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE. Kanddati morajo êpo^w^ pogofe, določene v 53. in 55. členu Zakora o orgaruzacip in financiranju vzgoje in - za direktona Veje strokovne lole ie lahko Imenom, kdor ima veljai^en nazK^ predavatelja vÀéje àole in nafnanj pet let dekTvnth izkušenj v vzgoji in izobraževanju. DifeMor bo imenovan od 1.1.2010 za obdobje pethlet. Kandidati naj prijave z dokazili o cpokijevanju pogojm, Kratkim žMienjepćsom, potrdilom o nekaznomnju v skladu 9 107. a) členom Zakona o organizaciji in fínancímdA predstavitve dništSK WvTd IsbMm «ritim iupnâte in oruftn useNoMneev múosite cA S. ini IN POVORKA PIHALNIH GODB STARODOBNIH VOZIL po ginni CM« Pratoqe b 16. nri PROGRAM PIHAUllH GODB od 17 POP DE .doiin zabava: ESIGN.hSANTEJ -JOtiO/c tdpw» â Gorenjski Glas 0< é / • C ri » ^ À Plesala sta do zjutraj Zlatoporočencema Mariji in Francu Jancu iz Podijubelja so sosedje pripravili šrango. AnaHaftmak hierka poskrbela za takšna ...................................... presenečenja," sta povedala Podljubelj * Marija in Franc zlatoporočenca in dodala, da Jane iz Podijubelja sta pred je bila njuna poroka pred kratkim praznovala zlato po- petdesetimi leti precej roko. Pričakovala sta skrom» skromnejša- nejše praznovanje, a ie zla Usodni 'da" sta tedaj 2i-let- toporoćenca že zjutraj pov- na Marija in leto dni starejši sem nepričakovano v dobro Franc dahnila 8. avgusta voljo spravil domačin Jože 1959 v Novem mestu. Od Švab z igranjem na haimo- tam namreč izvira Marija, ki niko. Poročno ^aobljtibo sta j? kot os^mnajstletro dekle nato obnovila v župnijski prišla za varuško v Podiju- cerkvi v Tržiču, kjer so ju belj, kjer je spoznala bodoče- pričakali sorodniki in prija- ga moža. "Prvič sva se videla telji od vsepovsod» nato pa bi se morala podati na slavje v v trgovini, se sponunja Franc, ki izvira iz podliubelj- Podljubdj, kjer so jima pot ske domačije pr' Bohinc. Zlaloporočenca Marija in Franc Jane iz Podijubelja prekrižali sovaščani ... Pred Iskrica med njima je presko- njimo hišo so namreč pri- Čila, dve leti kasneje sta si Peku, medtem ko je Franc sednica podi j ubeijske krajev-pravili šrango z obilico sme- ljubezen obljubila za večno, vrsto let delal v Gradbenem ne organizacije Rdečega križa in poverjenica pri Društvu invalidov Tržič. Vitalnost ha, čakal pa ju je tudi za- V zakonu sta se jima rodila podjetju Tržič, nazadnje pa pravljivček, s katerim sta se sin Frand in hâ Rezka, živ- je bil zaposlen v banki. nato popeljala po vasi do ljenje pa so si uredili v hiši, Vseskozi sta aktivna v lo- ohranjata s hojo v hribe in doma krajanov na slavje, ki ki jo je Franc podedoval po kalni skupnosti; Franc je že obdelovanjem vrta, veliko je ob živi glasbi in p)esu tra- stari mami. "Sproti smo jo dvajset let predsednik doma- pozornosti namenjata ro- )alo vse do petih zjutraj, obnavljali, kolikor je bilo čega kultumo-umetniškega žam, največje veselje pa jima ''Zlate poroke ne bova nikoli možno. Treba je bilo veliko društva in 50 let gasilec PGD predstavljajo vniiki Sandra, pozabila. Niti sanjalo se odrekanja," pove Marija, ki Podljubelj, ki ga je včasih Dejan, Mila in Janja ter pra- nama ni, da bosta sin in je upokojitev dočakala v tudi vodil, Marija pa je pred- vnuka Lovio in Hana. LESC£ Srečanje hroščev na Letališču Lesce Na leškem letališču se je\žeraj začelo 18. mednarodno srečanje zračno hlajenih Volkswagnovíh vozil Lesc€ • Bled 2009. Organizator je VW HroŠČ klub Slovenija in kot je dejal glavni organizator Jože Felicljan • Speedy, pričakujejo blizu dvesto vozil iz več kot desetih držav. Srečanje bo potekalo do nedelje, za obiskovalce pa bo najbolj zanimiv dan sobota, ko si bodo lahko ogledali vsa zbrana vozila, ki jih je Fe- licijan poimenoval kar največji muzej starodobnih vozil na prostem, Vstop bo prost, vsa pijača bo po 99 centov. V nedeljo se bodo udeleženci odpeljali na panoiamsko vužnjo na Šmarjetno goro. Podelili bodo tudi pokale za najlepša vozila, za klub z največ Člani, najstarejše vozilo, najstarejšega udeleženca ... U. P. škofja Loka, Medvode Izlet k sosedom Stanovalci Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka so se sredi avgusta odpravili na tradicionalni izlet. Tokrat so se odločili za obisk Centra starejših v Medvodah tn ogled Zbiljskega jezera. Izleta se je udeležilo več kot štirideset stdrK)vaicev, med njimi so bili tudi slepi in slabovidni ter stanovalci na invalidskih vozičkih, za katere so organizirali spremstvo. V Centru starejših Medvode jih je v družbi sodelavcev prijazno sprejela direktorica Vesna Stari-ha, jim predstavila življenje in delo v domu, jih popeljala na ogled doma, na koncu pa so jih še pogcstiU. Nato $0 se izletniki odpravili k Zblljskemu jezeru, kjer so si privoščili kavico, sladoled ali ka) sladkega] labodom in račkam v vodf pa nadrobili suhega kruha. D. 2. GG PREJEU SMO mali oglasi 04/201 42 47, e-poštd: mâlloglâsi@g-glas.$i www.qorenjskiglds.si Podnart-Kropa Kamna Gorica- Lípníška dolina sc krajevne skupnosti, ki jim cesti, vendar se nič ni prtmak-zakonodaja to omogoča, odlo- niio, dokler Žiroimica n\ posta- čijo za san\ostojno občino. la samostojm občina. Pa tudi, z. Občina je neke vrste go- če se zapeljete $kozi Gorje, spodarsko Ujetje in podobno boste videli, kaj vse so uredili, kot mala podjetjaje nyúa obči- odkar so satnostojna občina. na bolj prilagodljiva. Upniška dolina je ^ograf v v }. Mala občina je bolj demo- sfco om^eno območje Je kot ne» : Podobno kot gqspoda Meř- kratična. župana in svetnike kakšna majhna pokrajina na I ka Je tudi mene presenetil re- ne izbirajo mediji ali lobiji, robu Zgomie Gorenjske^ kraje : zultat ankete med prebivalci ampak občani izberejo ljudi, v nj^ povezuje skupna bogata : Podnarta, Krope in Kamne ki jih poznajo, vedo, da so spo- zgodovina in pomenbni mož- : Gorice, v kateri jih Je uredniš' sobni, pošteni in pripravljeni je, ki so Jih dali slovenskemu tvo GC i^rašalo za mnenje o delati za skupnost. narodu. Krajevne skupr^sti, ki občini Upniška dolina. VeČina anketirancev ni naLfdušerta za 4. Mala obànaje bolj pre- naj bi oblikovale nem obáno, ^edna, manj nepravilnosti se imajo približno enako število ; novo samostojno občino. Ker lahko skrije ali "pomete pod prebivalcev, kar bi cnemo- « : pa sem sam zagovornik manj- preprog it go-čalo prevlado ene krajevne I ših '•življenjskih" občin, H rad 5, Manjle občine ima tudi skupnosti. : pojasnil moje razloge za tako naša soseda Avstrija, kije v Predstavil sem argumente : prepričanja. razvoju lokalne samouprave "za" samosiojno občino Lipni- A * : 1. V Ustavi republike Slove- kar nekaj desetletij pred nami ška dolina, čeprav se zapedam, : nije je osnovna lokalna samo- in ima zato z majhnimi obči- da Je veliko argumentov tudi : upravna skupnost obâna. Poj- nami bogate izkušnje. "proti". Upam, da ho mdi ta k 4 : ma krajevna skupnost ustava 6. V Sloveniji so majhne ob- članek spodbudil razpravo. •j> . 1. -1.-7 -ÍÍÍ1 _ . OTIlJA . BeiávnicÍzaíSESSíel Sa : ne pozna, zato so krajevne čine veánoma uspele, ne samo tehtanje argumentov "za" in i skupnosti pravno popolnoma na Štajerskem, pač pa tudi v "proti" in da bodo pr^ivalci : nezaščitene m jc njihwu uviv- naši soseščini. Že pred 4 o leti, LipniSke doline našli najboljšo \ nom^a, Jinančna in vsaka ko sem živd v Žirovnici, so se r^tev. \ druga, odvisna sa mo cd vsako- občani Jezili in govorili, da že Avgu stMencingbr, i kratnega župana in občinske- desetle^a čakajo na pločnik in oBČiNSKr svetnik N.Si : ga sveta. Zato je smiselno, da razsvedjavo na nevarni gfaimi 1 i * 4 V GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2000 HALO-HALO, KAŽIPOT ~ .SI 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Niro^iio obi^TD spiejeruiDOM r^ksg 1] »\\ oubAO rid Bl4mii»vi i. jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVÛ91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/531$ 249. Izleti: MADŽARSKE TOPUC& 27. 8. : 30. 8., 30.-2. 9., 31. 8. • 5,9.» 10 - 6. "»o; TRST: 17. 9.: PELJEŠAC 21. 9, - 28. 9.: KOPAINI IZLET • IZOLA 24. 8.: MEDŽOCORJE: 9 10 • n. 10.: GOUOTOK: 7. 9.; BERNARDIN: 7. 9., 4.-7.10.15.-18. n; RIM 19. n.-22. ÍV;TOPOL5ČICA: 31.8. 'Obvestjla o dogodkih objavljamo v rubrikj glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Etnološki dan Kranj - Turistično društvo Kranj jutri organizira Etnološki dan. Prireditev bo potekala r>a Glavnem trgu od 8. do 13. ure. 48 ur balinanja Podnart • Balinarski klub Podnart že 22. organizira 48 ur balinanja. Prireditev se bo na balinišču v Podnartu začela danes ob 16. uri, končala pa v nedeljo ob 16. uri. V petek pripravljajo tudi srečelov. Gasilski veselici Zgornji Brnik • Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Brnik prireja v nedeljo ob 16. uri gasilsko veselico pri gasilskem domu na Zgornjem Brniku. Lancovo • Prostovoljno gasilsko društvo Lancovo prireja jutri ob 19. uri na športnem igrišču na Lancovem gasilsko veselico z bogatim srečeiovom. V primeru slabega vremena bo veselica v zadružnem domu na Lancovem. Življenje v času mamuta Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi vse krajane jutri ob 17. uri na prireditev Življenje v času mamuta na športnem igrišču pri Čukovem bajerju. Festival praže nega krompirja Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 5. septembra, v Radeče na 9. svetovni festival praženega krompirja. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred pošte Šenčur. Infor-macije in prijave zbira do srede, 2. septembra, Frang Erzin, tel. 041/875-812. izleti od Beljaka do Celovca Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet od Beljaka do Celovca in sicer v torek» 25. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponedeljka. 24. avgusta, oziroma do zasedbe avtobusa. Kolesarski izlet Kranj • Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj vabijo v torek, 25. avgusta, na kolesarski izlet na relaciji Kranj- Cerklje-Križ-Kamnik-Dom v Kamniški Bistrici-Kamnik-Moste-Smlednik. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. Izlet je zahteven, proga je dolga 90 kilometrov. Hmeljska pot Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod po Hmeljski poti (Žalec In okolica) in sicer v soboto, 29. avgusta, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Hoje po ravnem bo za 4 ure, pot je v obe smeri skupaj dolga 14 kilometrov. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, zC. avgusta. Na srečanje gorenjskih upokojencev Žirovnica - Iz Društva upokojencev Žirovnica vabijo na 19. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 3. septembra, v Predosljah. Prijave z vplačili sprejemajo do 1. septembra v pisarni društva. Obenem vabijo tudi na turistični izlet v Višave v Avstrijo. Prijave in informacije v torkih m četrtkih na sedežu društva ali po tel.: 580V304 ali mobi 041/765-426. Izleti in koncert Bitnje, Stražišče • Iz Društva upokojencev Bitnje Stražišče vabijo na naslednje Izlete: 1. septembra bo izlet na Veliki Snežnik, odhod avtobusa bo ob 6.30 iz Bitenj proti Stražišču, prijave in vplačila sprejèmajo v Bitnjah 24., v Stražišču pa 26. I avgusta, lahko tudi po tel.: 040/268 005; jubilejni koncert ansambla Svetlin na Studencu pri Domžalah bo 12. septem* bra ob 16.30, odhod avtobusa od Žabnice prot( Kranju bo ob 15. uri, prijave in vplačila sprejemajo v Bitnjah 24., v StražišČu pa 26. avgusta, lahko tudi po tel.: 031/585 598 3^040/330398; kolesarski izlet SmlednikTacen^Šmartno-Vodice-StražišČe bo 8. septembra, zbor bo ob 8.30 na Baragovem trgu pred Šmartinskim domom; kolesarski Izlet v neznano (zaključek) bo 22. septembra, trajal bo 4 ure, natančnejše informacije po tel.: 041/253 366; piknik gorenjskih upokojencev bo 3. septembra, odhod avtobusa bo ob 9. url z vseh postaj od Žabnice do StražišČa, prijave z vplačili v času uradnih ur v prostorih društva ali po tel.: 041/706 673 alt 23Í0 061 do zasedbe avtobusa; izlet Klepčeva pot-Kranj-.Kočevje bo 17. septembra, odhod avtobusa ob 7. uri s postaj od Žabnice proti Stražišču, prijave z vplačili sprejemajo v ponedeljek, 7. septembra, v Spodnjih Bitnjah in v sredo, 9. septembra v Stražišču, lahko pa tudi po tel.: 040/696 163 in sicer do zasedenosti avtobusa. 4 • Spominski Miholov pohod Velka planina - Letos mineva 20 let od smrti člana Mihe Habjana-Mihola in PD Bajtar Velika planina zato vabi jutri na Miholov pohod na Kokrsko sedlo. Zbor na sedlu bo ob 11. uri, ko bo tudi krajša slovesnost. Na Krn Kranj, Preddvor • Planinsko društvo Kranj in Planinska sekcija Preddvor vabita Člane v soboto, 29. avgusta, na planinski izlet na Krn. Tura tehnično ni zahtevna, je pa vseeno potrebna kondicija. Odhod avtobusa bo ob 5. uri iz Preddvora in ob 5.15 Izpred Mercatorja na Primskovem. Prijave in informacije: lanez Planine, tel.: 040/260 930 do četrtka, 27. avgusta. predavanja Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo Ali Bog potrebuje čaščenje in če, kakšno? Razgovor bo povezovala Jože jensterle. Vstopnine ni. obvestila Razpis za fotografije Jesenice - mesto cvetja Jesenice - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Občina jesenice v sodelovanju s Fotografskim društvom Jesenice in pod pokroviteljstvom FZS razpisuje razstavo fotografij na temo jesenice - mesto jekla \n cvetja. Rok za oddajo del je 25. avgust. Predviden termin odprtja razstave je 12. september 2009. Več informacij in prijavni obrazec dobite na elektronskem naslovu maja.klinar(g)ragor.si. Brezplačna kiparska delavnica za otroke Ško^a Loka * Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka bo v sodelovanju s kiparko Marijo Bizjak iz Čirč pri Kranju pripravilo kiparsko delavnico za obdelavo gline. Delavnica bo v četrtek, 27. avgusta, od 14. do 19. ure. Delavnica bo v Hrašah pri Smledniku, v primeru slabega vremena pa v atriju starega župnišča na Mestnem trgu 38 v Škofji Loki. Informacije in prijave na telefon 051/344 119 ali na e-pošta: jznrdarsic@gmail.com. Obisk kmetijsko-živilsk^ sejma v Gornji Radgoni Preddvor - Občina Preddvor skupaj z odborom za kmetijst-vo in gozdarstvo organizira v ponedeljek, 31. avgusta, ogled 47. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni in izlet po Priekiji. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred občine. Prijave z vplačili sprejemajo v sprejemni pisarni ObČtne Preddvor do srede, 27. avgusta, do 13. ure, informacije pa dajejo na telefonski številki 04/2751 000. koncerti španska kitarska glasba in Panda Bled • Na zgornji ploščadi Trgovskega centra Bled bo v torek, 25, avgusta, nastopila skupina Ritmo de la noche s špansko kitarsko glasbo, v petek, 28. avgusta, pa ko koncert skupine Panda. Oba koncerta se bosta začela ob 21. uri. Vstopnine ni. razstave Slike Ljubice Zorko Jesenice • V Razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, 21. avgusta, ob 18. uri odprii razstavo likovnih del slikarje Ljubice Zorko iz Žirovnice. i-h LOTO Rezultati 66. kroga -19. avgusta 2009 13,18, 21,23, 27. 34.36 ini6 Lotko: 1 28390 Loto PLUS: 11,16,23, 2S, 35.38 in 12 Garantirani sklad 67. kroga za Sedmico: 200.0 EUR Predvideni sklad 67. kroga za Lotka: 113.000 EUR Predvideni sklad 67. kroga za PLUS: 155.000 EUR A GOZD BL£D| hTncr^^ ut'^ 42«0 BM r^le^ei^ MV/SO^C« UK Is T 7 t M ^ ' '■fJ-'^' ^ i ta Nâ ocr>ovi skicpa razpisne Kmi^je objûvi|amo prostû dolû: DIREKTORJA ZADRUGE (m/ž) Kandidati morajo ooleq splošnih pooojev, določerH^ z zakor>om, izpolnjevat? še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko cobraztK) kmsttjsKe ali goKlarske stmKe, - da Imaio 4 lata cielovnli izkušenj. ' da na osnov< zadru£nîi pravf (zdelalo program nadafjnjega ddkNanja zadnjge. Maidai dir«lè6Éâ: - nafrnaa wwiMna tob>Mtw. zažeteno 6 spe^^ al megMwIem, ànàtoekMnô. tehnâne al ekonomske dmari, • popokia ra^neMka Msrnenost in redna uporaba sodobr#i komWkadiBkři oíodi|, \ • r^mar^ 10 let dokâzIMh d^Milh bd v priM nMdeto tudi orojo kortoWne poduke (rT)oO%^a naaíw eletooneka po6ie) Pi^ zž^8^iepl90rn in pr1k)daml rT>orsio b« v^^ fBSiov: Gof9r^ gi». d. 0. o.. Kranj. Blelvv^aoii« c^sta 4. 4000 Kmni, r^kasno^ v 7 dneh po cb^. 16. (no glodo m oaĚky cMave). Pnia« morijo m oddane v zapre ovojne! z oznal«) odpiraj ■ rzxph a Vo<4o prpt^ SOSED/NAOfBAR". Detovno razmeiie se bo z izbrs^lm kandidatom sKlen4o za čas trajanja prp^ekUi, ki tTč^ Jo 30. ^nlja 201 ž, z možnostjo redn« zap09lHve. Vsi kánďidal) bodo o 'abom pisno obveèôer^. Dodam© Irrftxmsrâ tahko dobite r^ tetefoneW ài©«Oo: 04/201-42-14. Marlia Vo)ćiaK. (Ji Î mtai pfIbMbosi Cfimf&AliDinnn EnpA ij« říTOpAl dcltf a rSMf InvotttlM lo Ihre QçvgiBR KtfMuiel w dn hiopSsđiff Uw ímxa^íhtíifiSie^isititíU^ í MALI OGLASI infog-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 21. avgusta 2009 BELVJJfVAPRiMIEfiA: GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE # à Sredd, 26. avgusta, ob 18« uri v Koloseju Deluxe Kranj Podarjamo 10 M 2 vstopnkil Opisit« maika Garfielda in odgovore do ponedeljka, 24. avçutta, pošljite nakotkekic^g-g^a&.si. Oe\el lzžtťb4i>lhpdrov ù bo i>r«nilťro uylťidlo bte(|>ldčriu! ù f m% ^í í ^ frmn inwi HEzmfc Gorenjski Glas Dragi naročniki, Želite avtokarto? Zaupajte nam, kaj vam pomeni Gorenjski glas, in nam pišite. RKtnisljanja i vaiimi podatki nam pošljite na Gorenjski glas, Bleîwehova cesta 4, Kranj ali na koticek^g glas.sl. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Popolti boste preje I i avtokarto Slovenije. Ion tr*^ d» raitfelitv« TMh avfokan (600 kom!. Gorenjski Glas Prihranite denar in obvarujte okolje s kroglo Welles za pranje perila! : uporabo krogle We os monj umnzonoperio perile brez detergenla. pri bolj umozanem po oocJojte 20 odstotkov pniVirrjTijiv» koiirinp dořř»rgentn ilvi^njska dobo krogle le tn leto ozirorr^a ti$oč pranj Redno ceno krogle Weilos 36 řUR - •• : ZG ro-'' f '' hinja opremljena, na.ve^ za eno os» bo, cena 250,00 EURfStroSki^ix var« Sčina, vsel jívo takoj. hi$e • prodamo Kr9% Sp. Besmca, vÍ$okopntlí&ia> tloris« 120 mz na parceli velikosti $49 m2| CK na ol)e^ tel garažai dve pac^iml mesii^ sonCna lega^ hiia je iepo vzdr2evana^ I* iz;rad* 7981» cena 29é.000|00 EUR, vselitev moina nec lela 2009. Trstcfiikf na izredne lepi sondni lok» čiju medeta2na z 300 ma uporabne siar\py* povriine na parceli velikosti 1144 m2| I* izgf. 1999^ cena 4)9.000,00 EUR. v kateri je vkljuie* na tudi vsa oprerra izdelana po meri* VIKEND • PRODAMO TfVtSDik « OriSf zidar\ visokepntlični, doriso 46 m z na parceli velikosti 47S mz, ((pa senčna lokacija, garaža, do* stop tlakovan, ob vikendu tudi man^ Sa brunarica, L \z%f. 19971 cen« 250.000,00 EUR PARCELA « PRODAMO Krvnj, proti NaVlemg, v industrijski ceni v izmen 5957 mz za proizvcK^ nje, skladišča, parkviiče, cena 144 EUR/m2 in iecca. 18 EUR/mz za k» mur>alni prispevek* NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH TRISOBNO $tânovafi)e. Kranj. Planina 87.44 m2, «daptirano 2004, ZK, T2. cena OoyovutJ« v 04T/466- 6d3 MurM ODDAM SOBE v šenćuiiu za dve oseb«, Ima^ lasine koDaimce. rte mer m iv oriklluček. tr 05S/04e-l13 gekko projekt nepremičnine Bntcf 79A. 4000 Kr^nJ 04 2341 999 031 67 40 33 v ŠENČURJU Oddata m »obe za dve i lasiniini kgpdli icainí, ípilvcnt^ lom fn TJ. » 051 /704-067 ENOSOBNO stanovanje na Jesenic* ah< kličite po 25. avgustu, s 041 /500-943 ENOSOBNO stanovan)e v pritličju Kamni Goric) pri Radovljici. BOOdUS DVOSOBNO stanovanis v Škofjt LoHi, Novi svet. delno opremljeno, fi DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Ljubnenr samaki oseDi a poiletnirr predplačilom naiemníns, 9 040/389- 5i8 doo«a3> TlSST. d. o, On družba. KorolkaC2, Tekfon: 2j6 73 75 Fax: 236 73 70 Epoiti: Internet www.fesst. si HISE PRODAM DVOJČEK • energet$ko zasnovana polovica on9t9 dvojć* ka. V. pod. faza. na no. 9 C51 /388-82Z eotu/Aâ HAFNARJEVO NASEUE • prodamo polovico stanovanjskeaa dvojčka. O PREDDVOR ' začenjamo z gradnjo atenovanjaKega dvojčka na čudoviti okaciji, 9 051 /3êS^22 mo46m V P ODREČI prLxJam stanovanjsKu novogradnjo, 9 051/588-822 mc-mo V STAFi LOKf je v priprav) gradnje stanovânjskeça dvojčka, V OSI /388- vxtá&íi VIRMASE • Sk. I^ka stanovanjsko hlio ter dvojčka v gradnji ugodno, tř05l/388-B22 Vi KEN Pit APARTMAJI PRODAM BRUNARICO, 4 X 4 7). z 2 m nad-streika. primerna za vikend ali vrtno uto. v 041/515-139 90CM'3< KUPtM AU NAJAMEM leseni sikend 3 x 5 ob vodi na Gorenjskem. 9 031/441 -543 MOABOt POSESTI PRODAM PARCE LA z g radbonlm dovoljonjcm za dvojčka v Preddvoru, 9 051/388- Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mâil: fndii09lâsi@g'9las.si MALI OGLASI 5066 Male oglase sprejeniamo: za objavo v petek • v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! cas: od ponedeljka do cetit* ka n^rekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedel}e in prazniki zaprto. PRI NAKLEM prodam parcelo z gradbenim dovoljenjem za dvojčka. 9 0&1/383-822 PRI ŠKOFJI LOKI pnsds^o parcelo z gradDe<'im dovoljanj^m za dvojčka in , 9 051 /388-822 »cma» viHMASb - prodam zao lepo parcelo rta robu zazidljivih zemlil^č s čudovítiín razgledom. 9 051/385-822 NJIVO, onmerno tuđ za vrtička^e Olševek - Preddvor - 1800 mS. 9 TRAVNK, raven, 778 m2, po 12,00 EUR. smer Sv. Jost (Páavo), 9 041/625-806 eco^TM POSLOVNI PROSTORI POSLOVNO-STA NOVANJ SK! pn»tor v Izmefi 1S7 m2 v centru Kranja • n^oïiénik, 9 041/625-806 6«m7«i ODDAM DVORAMO ok 720 m2, primemo za v9ako ali «kladiičo, cena po dogovoru, 9 04/53-33-239 vxmhj SKUVOIŠČE {poslovni pn^sjor) v nepoarednt bfižini Krarija - Struževo v temefi 120 mS.Tomby, O o o, Strjzevc 3, KranI, 9 041/677 026 ecc-*?» OARAZE ODDAM ZLATO POUE, pn pcâti, 9 04/2^ 31-502 MOTORNA VOZILA AVTOIMOBILI PRODAM ODKUH. PRODAJA, HRgPIS vozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d, o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, tr 04/20-11-413. 041/707-145. 031/231*358 M04M« 00 KUP, PRODAJA, PREPIS vozil, gotovinski odkup, prodaja na obroke, MEPAX, d, o, o.. Planina 5. Kran>. 9 041/773-772. 040/773-772 KD4Á9Í FlATMuflipla, 1,9, izredno othranjen, sloveisl^o poreklo, servisna knjiga, ugodno ali menjam za cenejše vozjio, 9 040/261-999 FIAT Panda, 1.3, 4 x 4 Diesel, i, 2008, 8.300 km, serviaid knjiga, prvi lastnik, kcA nova. Avto Luslna, d. o. o., šk. Loka, 9 04/S0-22-000. 041 /630-754 OPEL Corso, 1.4 1.1. 94, sfve barve, opravljen servis - olje fnzavcxe, cena; 450,00 EUR. 9 040/304-708, Matic RCNAULT Clio. 1.2, I 1937, rdeče ban«, reg. do 2/iO. 9 03l/79&^03 VOLKSWAGEN Pořo karavan, 1.9, SDI, I. 1998, 132.000 km, s klimo, rdeče barve, cena po dogovoru, 9 041 /722-825 »e-MS DRUGA VOZILA PRODAM KOMBI Cttroén C 25 O, « 041/988- 155 0064624 MOTORNA KOLESA PRODAM KITAJSKI skuler z ve(3inii kole» SO ccm, étíriaktni, primeren za starejse, nov. »040/282-405 eoa«Bi« AVTODELI iN OPREMA PRODAM AVTOKLiMO, prenosno. ]2 V, zaavlo ali vikend, kompiei novih piaHič in gum 2â Suzuki Ignls 165/70/14 M+S. V 041/722-625 90t>4BU PLATIŠČA, OUME za različne avte, več dimenzij, malo rabjeni akumula-11, TT C41/722-e25 STROJI IN ORODJA PRODAM CÍRKÍII AR močen • kovinski z el mo tonem 7.5 kW, WIno 55 cm. kontom Z3 debela crva ter miio, ir 031/239- 234 0004S2« KROŽNO ŽAGO z roskan'err) SCM, O 031/511-102 SEKULAR za žaganje drv s koritom, 9 ,031/812-210 »004S3S KUPIM STISKALNICO H4zvedDe s pomično mizo. 20do 401, 9 041/489-151 PODARIM ŠIVALNI STROJ 031 /506-562 Bagai - Slavica GRADBENI MATIRIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM BANKINE, deske, plohe, 9 04/25- 03-088,331/343-161 KVALITETEN $uh hrasti>/ In smrekov les, primeren za izdelavo m^řwiega pohištva. 9 040/223-842 LESENI OPAŽ za obijanje sten, 22 m?, 7 cm. 1ř n4/?S-11.Q78 90046^ PONTE. Ok. 240 kosov, bankine 2 ni3. Kabsi 4 x 35 ali ok. 75 m. 9 KUPIM SMREKOVO lilodovinp- lubadar. 04/25-03-088. zvecef oocMae« STAVBNO POHIŠTVO PRODAM TERMOPAN okne v lesu -150 x 130 in 167* '30, vrata - 70 K 223, zasim- Polifenocsno, ir 04i/i;/i-ôit> MMftSO KURIVO PRODAM DRVA. metrska ali razžagana. mozru dostava, 9 041/718-019 bcd449: DRVA, možnost metr^^ aM dostave, v na obroke, . možnost scc4493 DRVA - mHana: bukev, gaber, javor, jesen, tirast, možnost razreza in dostave, cena 40 EUR, 9 070/323-033 SUHA bukova drva. 9 041/767-339 SUHA bukova In meéâra drva, 9 041 /041 SUHA btiNova drva. «031/351-172 SUHA bukova dn/a in meso teleta. 9 eooasss SUHA bukova, razžagana drva in njivsko prst, «031/561-707 »wrz STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO raODAM KUHINJO, malo rabljeno v obliki črke L, 240 X 370 cm, kreni barve, z r1 kofitom, 9 040/161-491 900^10 PODARIM TR^ELNl REGAL za dnevno sobo, d: 3 m, v: 220 om, delno razaavijen, 041/271-315 OOSPODINJSKI APARATI PODARIM ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, 9 04/S1-22-6$4 MMie OGREVANJE, HLAJENJE OGREVA KJE. šolami sistemi. pNnake fn vodovodne mstafacje, toplotne črpalke. Termoinstal ToT>až Česnik, s. p,. Krnica 11. 29 Qor>e, 9 MM47 PRODAM BOJLER 2001 za centralno, črpaJko in e^anz»j4kD posodo, malo rabijerio, tt MCMtth PEČ za centralno ogrevanje, Viadrus. V22. 50 KW, 9 členov, r 041/730-958 GLASBILA PRODAM DIATONIĆNI harmoniki PROSTOR 8 Es As in MELOOkfA C F B in televizor TOSHIBA LCD TV 32 AV 500 P, še v garanciji. »041/624-480 SINTESA^ZER ^ahaOGX630, 7-oktavski, 270 ritmov, 503 zvoki, na podstavki., lahko kot klavir, digitalni ekran, cena: 800 EUR, tr 040/230- 884 TROBENTO B, 330,CO EUR, 9 SPORT, REKREACIJA PRODAM ROČNO URO Casio barometrom In 9 04/20^8-682 vtsinomerom, za planince, TURIZEM IZPOSOJAMO avtodom, I. 2007, max. 6 os., cena 80-99 EUR/dan, MCP. S. Ç.. Poljane 50, Poljane nad Škofjo Loko, 9031/603-333 mti^ OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI 3 U, Zložljivo otroka in tupinico, SOOAA&S Mau-Co^ (9 m • ?a fP MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONĆNA očala, okulis^rii pregledi za očala In kontaktna leće. Poqqíx za u^ ohojence la studente ob n&Kupu ùc»l ODlika Aleksandra, Qlandía Krar^, 9 04/23:50^123, Optika Saša Trzić. 9 v v I I 4 GORENJSKI GIAS petek, 21. avgusta 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE in/o ©g-glas. s i 23 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAK sveie rBzano cvetje gladi- of, prodam tudi svežo rdečo peso, Omei«J, Luže 22/A, 565. 04l/7&^0a PôDAïay DVE MLADI muci. ootomki »iđrnke, Slan 9 (€dr)ov, tr 040/169-157 ML&DE mucke. O 041 OÚĎATTT -547 MUCKE» stare 3 mesece. V 040/76t-585 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO. 592 041/722- flOrM779 12 KOPALNI K P0laJ<, 9 041/970-782 irja, dvovrstni. MLIN z4 mletje sadis Dre: motond. možno monilreil rn cirkuUr, cena 50.00 SUR, tr 051/233-322 »oo4«i0 SAMO NAKLADA L KO SiP - 17 mS, Novi Pionir in tračne orebi« SiP - 220 cm, «031/491-028 TRAKTOR Zetor 4340.2000 ur. 4 x 4. 12.500 eUR. 9 041 /287-810 gccus^a KUPIM FREZO za zemlio Tomo Vsnkovii. Dfiklop na štiri vijake, Lahko tudi v okvari.ir04i/677^C5 MLIN • Kme6Kl. šrotar. fr Odi/TQd- B004m TRAKTOR âtore Zelcr Univerzál ali MT. plačilo takoj. « 051/203-387 PRIDELKI PROOAI* HRUSK£'VIUAM0VKE. 0,80 EUR/ Kg in ĆEšPLJE ii mamelado uçodno prodalamo. Kmetija Princ. Hudo i, Tfžic. (pri Kovonu). tr 041/747-623 ft3047&7 JABOLKA 70 l^hO dootte pn Mâr1 cev, 9 051/289-935 BJKCA, r)3V0-liBasTe casme. težkega 150 kg. tr 106 BtKCA, starega i4 drt, 9 04n/34&- BIKCA, čb. Starega 10 dni. « 041/37&-771_»C04?» BIKCE rlv^ 1^1. ftl.RH. MR. V 040/245-660 00047M ČB BtKCA, starega en teden Žabnica 39.trC41/376-939 će BtKCA, storo^e 14 dní. 041/209-677 ČB BIKCA, starega 10 dni. IT fiOMs; DVA BIKCA $imentai^, te^Ka 240 h 180 Kg, 9 04/51-82-C54 ft»«7» DVE TEUĆKi slmeniakj. stan 17 dn. «031/250-114 KOBILO, brejo z žrebetom; kobrfc, Drejo, Staro 3 leta; sanskega kozla ink020,ff 041/443-^31 NESNICE - rjav«, grahaste, ćme. tik pred neno$tjo. brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Ttbaot. 49. Uutomer, ir02/$8-2l'40l OVNA. starega tri mesece. 041/971-595 800«$i3 TELETA limuzin, starega 2 meseca. tt 04/53-36-446 TELICI - obe visoko breji» Andrej Zorč, «04/57-21-671 9owai? TELICO simentalko (pašno), staro 17 mesecev, težko pnbl. 4S0 kg. 9 04/61 6-301 oo&4«i9 KUPIM BIKCA simenlalca, starega 10 dni. 04/&&-36-851 OSTALO PRODAM GAJBICE. nove. Ie$a)e. klasične za krompir jabolka in podobno, 9 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM FANT sli dekle dobi občasno del) v strežbi, Gostilna Logar, Hotemažs 3 a. Preddvor, 9 041/335-97S. 041/36^051 eoM7it KUHARJA, zaželene izkušnje,2A. C. 0. o.. Zq. Bitnje 32. Žabnica 9 040/237-817, 00 18.uri wo4776 ZAPOSLIM trgovca za prodajo avtode- lov, KmCar Miian. s. p., Avtcwepars*-vo. Dvole 93. CerWJe. 9 041/331- ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodalo arlik- ov za varovanřa zdravja Oglejte si wsw/.sinkopâ.ai. Sinkopa, d. o. c.. Žirovnica 67, Žirovnica, tr 041/793-367 REDnO 7A noi^im dpav«vi 7 i? v mizarskj delavnici. Stare Roman, s. p., Sp. Senica 21 c Medvode. 9 v REDNO delovno 'azmerje spre- fmemo nizarja. Delo opravi)« v PO Žeje pn Komendi. Lesk;i PREDŠOLSKA VZGOJA (SSl in PT) EKONOMSKI TEHNIK (SSl, PTI) GASTRONOMSKO-TURISllČNI TEHNIK (SSI) ADMINISTRATOR (SPI) PRODAJALEC (SPI) BOLNIČAR-NEGOVALEC (SPI) MATURITETNI TEČAJ (MT) Pncllubnik 1.1 i.1 tel.: 04 50b 13 On 512 OS «8 U'U'\\'.lii*5kol|ůloka .'(i Programi srednjega strokovnega i20braievánja (SSI) majajo ođ dve do štiri leta. program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve letí, programi srednjega poklicnega izobraževalca (SPI) eno do dve leti, poklicni in maruriieini tečaj (PT in MT) eno leto. Informacije: 04/506 13 60 www. lu-skofj aloka. si FESSTd.o.o.rKorojkac. 2, Kram Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti 04/236-73-75 OBVESTILA Sem ZoM Svete in sem stanovala v Krizah pri Camilu Keranoviću. Prosila bi. če 59 mi javi gospod, ki je mojemu pokojnOTu možu dal vikend v Novem Gradu I. 1988/69. ker sem navedena kot dedič. 9 040/326-709 «om/hs POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TIR UPOKOjENCE, do so % obr., obveznosti niso ovtra. Tudi kr«> drtí na osnovi vozila in leasrngi. Možnost odplavila na pobžn^ ce, pridemo tudi na dorn. NUMERO UNO, Kokovec Robert s^., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/251-48^ 041^750^60 ZASEBNI STIKI IŠČEM partnerk s prevoznim sredstvom al dmžinOi pn k^n bi v zameno za žrvUenjsko oskrbo comagat pri delih z možnost^ prošlih nedelj In praznikov» ûorenje>ka RAZNO PRODAM LESENE A lesne, doi. 1-4 m {3-1? klinov). ZĐiiie 22. Medvode. 9 MUUŠI POOJH'NIK z otrokom dekle s poltenimi, resnimi nameni za skupno življenje in delo, 9 041/?4CM03 POROČNO OBLEKO • enkrat oblečeno, st. 40. koi nova. zeio poceni,© 041/540^17 ftAZOČARAN 40^ehl moikl z miaiSiiD ofíců^rr išče dekle. Ki 0( žN«lo z njima, 9 041y9S9-l92 ŽENITA A posredovalnica Zaupanje za vse. ki SI želite po^enin. trajnih razmenl, 9 031/83W78 ««79; VLEČNO KLJUKOza GdT N; eno ncM) lESns ^MTC Kfeber 165/70/14; isreto 27-a* 10pres&v.ssac()rQma.no« gume. «041 /858-149 umo? PODARIM NAGRADNE KUPONE podjetja Bra- mac za nakup strešnikov ah solarnih komponenl. tr 04/23-34-314 9004n> SPOROČILO O SMRTI Svojo žiNljenjsko pot je sklenila naSa upokojena sodelavka Breda Milic Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Sveta gorenjskih sindikatov ZAHVALA Si ucC Ivvjega sme^djaja, it trud in ddo tvojih priàn (H rok ostaja. Molče s solzami se borimo, 'naj bo le mera", si želimo. A žal, nebo nas ne posluSa. od žalosti boli ruis duša. V 66. letu se je tiho poslovil od nas naš dragi mož, oČe, stari ata, stric, svak, neiak in bratranec Ivan Vete rn i k Iskreno se zahvaljujemo sorookr Mladoporočenci v Sko^l Loki sta se 12. avgusta poročila David Ross Ha/som in Angela Pintar, 75. avgusta pa na Sledu Katmir Hamzič in Amira Karovič, Miloš Cregorič in Anja Kovač 1er, Adam Velič in Ferisa Henda, v Podvinu Rok Praprotnik in Petra Petrovič, v Radovljici pa Roman FinŽgar in Vartja Fister Finžgar. Mladoporočencem čestitamo in jtm podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. RAD K) KRANJ d. 0.0. CtrHarjov« ul. 6. KtVSNJ (M) 2B1.±220 (04) (051 ) 30330S meffMtt* FAX: <04) 261-2228 (04) asi- çpmw HfçMfc tHŽItaj* rad lokr«níQtmI l&-ltr an].«! www.radio-kranj.si 4 i 4