Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/92 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9544 Naslov projekta Cerkveni glasbeni fondi slovenskih obalnih mest Vodja projekta 13137 Metoda Kokole Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V Sloveniji je v okviru nastajajočega registra Starejše nacionalne glasbene dediščine, ki je vključen v mednarodni popis glasbenih virov RiSm (s centralno redakcijo v Frankfurtu na Majni, s katero stalno sodelujemo) zabeleženih triintrideset nahajališč oz. zbirk starejšega notnega rokopisnega gradiva (nastalega od okoli 1650 do 1850), kar po trenutni oceni predstavlja približno šest tisoč podatkovnih enot. Ker je nastanek celotnega registra starejše glasbene dediščine na Slovenskem v osnovi dolgoročen projekt, je k njemu potrebno pristopati v ločenih manjših a zaključenih celotah, ki jih na primer predstavljajo posamezni fondi ali več logično povezanih fondov. Primer takih korakov sta bila tudi dva projekta: aplikativni raziskovalni projekt »Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive« (L6-3122, 2001-2004) in pričujoči projekt, katerega dosežke predstavljamo v tem poročilu. V okviru prvega, aplikativenga, projekta so bili fizično urejeni in evidentirani glasbeni rokopisi in stari tiski vseh fondov slovenskih obalnih mest: Škofijskega arhiva Koper, Župnijskega urada Koper (le-ta je bil v okviru projektnega dela vključen v fond Škofijskega arhiva, kamor vsebinsko sodi, kar izkazuje dejansko stanje v preteklih obdobjih), Župnijskega urada Piran (starejši fond cerkve sv. Jurija), Minoritskega samostana Piran, Župnijskega arhiva v Izoli (Cerkev sv. Mavra). Pred tem povsem neznano stanje je postalo tako razvidno in gradivo grobo urejeno. Tako stanje je omogočilo nadaljnje delo, ki ga je projektna skupina, sicer z zelo skromno podporo letnih 1200 raziskovalnih ur, opravljala v letih od 2007 do 2010. V metapodatkovno bazo je bilo po spodaj opisanih kriterijih popisanih ok. 850 rokopisnih glasbenih enot iz vseh zbirk oz. lokacij v Kopru. Poleg tega so vzporedno potekale tudi specialne grafološke, identifikacijske in primerjalno-analitične raziskave repertoarja ter tri globalne raziskave večjih skladateljskih fondov iz zbirke koprske katedrale, sedaj v Škofijskem arhivu Koper. Temeljito so bili raziskani in v biografski okvir postavljeni fondi del Giovannija Antonia Rigattija, Antonia Tarsie in Giacoma Genza. Gl. rezultate v točkah 6 in 7 tega poročila. Glavna potreba pri ustvarjanju tako podrobnega registra glasbenih del je visoko strokovna glasbena izobrazba, brez katere je v virih nemogoče razpoznati vse parametre, ki jih je potrebno beležiti. Obenem je tako popisovanje zelo zamudno, saj zahteva tudi terensko preverjanje, delo v samih nahajališčih, za raziskovalno nadgradnjo pa tudi delo v relevantnih arhivih in knjižnicah v tujini, kjer se nahaja komplementarno glasbeno gradivo istih oz. primerljivih skladateljev, ter študij v arhivih s sekundarnimi zgodovinskimi viri. Brez tovrstnega primerjalnega dela raziskave ne morejo biti mednarodno relevantne. Namen tega projekta je bil torej sistematično vključiti vse starejše rokopisne glasbene vire iz koprskih arhivov (gradivo je tako rekoč izključno cerkvenega izvora) in jih popisati v nacionalni elektronski register. Za popis vsakega posameznega dokumenta je potrebno v register vnesti podatke o avtorju glasbe, naslov skladbe, določiti zvrst glasbe, okvirno datacijo ali datum nastanka, navesti stavke posamezne skladbe, nahajališče vira itd.; poleg tega so v registru zajeti tudi podatki o zasedbi glasov in inštrumentov, katerim je skladba namenjena, in druge podrobnosti o stanju vira. Pri posameznem stavku se zabeleži tudi njegov glasbeni začetek (s posebno kodirano kombinacijo črk, številk in drugih znakov), kar vključuje zaporedno številko začetne melodije (incipita), ki se nanaša tako na najvišji pevski glas, v primerih, ko skladbo uvaja instrumentalna predigra, pa tudi najvišji inštrumentalni glas (npr. violina ali zgornji glas orgelske spremljave). Poleg tega se zabeleži še oznako za tempo, taktovski način in tonaliteto ter pri vokalni zasedbi tudi začetek besedila. V večstavčnih skladbah je takšnih incipitov tudi do 12 in več. Gre za zelo kompleksen in natančen register glasbenih del. Program je oblikovan tako, da omogoča prepoznavo podobnih glasbenih incipitov v kompleksu celotne mednarodne baze podatkov in s tem identifikacijo avtorja skladbe, ki je dotlej v nekem arhivu morebiti veljal za neznanega (gl. tehnične specifikacije načina vpisa vsakega posameznega rokopisa, podrobno navedene v prijavnem obrazcu za pridobitev financiranja tega projekta, napisanega v septembru 2009). V zaključni fazi so bili popisani tudi glasbeni fragmenti in drugo nepopolno ohranjeno glasbeno gradivo. Ker tak popis terja veliko časa, doslej to ni bila praksa področne skupine. Za določen segment gradiva se je izkazalo, da je del rokopisnih enot istega fonda - v takih primerih je šlo večinoma za part posameznega glasu, ki je na mestu siceršnjega zbranega izvedbenega materiala umanjkal, ali pa za več posameznih partov, ki so skupaj sestavljali celoto - pretežno pa gradivu ni bilo moč najti ustreznih enot, kar pomeni, da je ostalo nepopolno. Pri gradivu, ki je bilo kompletirano, je bilo v nekaterih primerih na ta način naknadno ugotovljeno avtorstvo. Ta del projektnega dela je bil v celoti izpeljan po načrtu in vsi zapisi so od sredine leta 2010 tudi javno in prosto dopstopni za nadaljnjo uporabo v okviru mednarodne podatkovne zbirke RISM, katere elektronski katalog je dostopoen na spletnem naslovu: http://opac.rism.info. Do kataloga je mogoče pristopati tudi preko spletne strani RISM (www.rism.info) ali preko strani mednarodne muzikološke virtualne knjižnice (http://www.vifamusik.de). Katalog omogoča iskanje po številnih in raznolikih kategorijah, kar bo v prihodnosti omogočilo lažje, hitrejše in dovolj zanesljive identifikacije glasbenih del brez navedb avtorjev. Raziskovalni del projekta je po načrtu potekal kot nadgradnja v celoti zabeleženega fonda v smislu specifičnih znanstvenih raziskav posameznih najpomembnejših segmentov, kot so dela Giovannija Antonia Rigattija - rokopisi so bili identificirani in nekateri so se izkazali za doslej neznane unikate - in vpliv omenjenega skladatelja in njegovih sodobnikov na koprskega skladatelja Antonia Tarsio. Repertoarne in analitično-primerjalne raziskave, ki so jih deloma omogočili tudi zapisi v zgoraj omenjeni podatkovni zbirki, so potekale v smeri večje specializacije in specifičnejših avtorsko analitičnih primerjav z nekaterimi najpomembnejšimi sodobniki lokalnih avtorjev in del nastalih za rabo v ustanovah slovenskih obalnih mest. Le s takimi raziskavami namreč slovenska muzikološka stroka enakopravno stopa v mednarodne raziskovalne tokove. Rezultati vzporednega primerjalnega raziskovalnega dela so pokazali zanimive grafološke razlike med sicer "podobnim" gradivom iz 17. in 18. stoletja. Gre sicer za potrditev znanih dejstev v razvoju glasbenih zapisov in kompozicijskih slogov v omenjenih dveh stoletjih na primeru lokalnega primarnega notnega gradiva. Kot zanimiva se je pokazala predvsem raba inštrumentalnega ansambla v raznih prepisih tiskanih del, ki s svojimi transpozicijami in redukcijami v inštrumentaciji neposredno odsevajo možnosti in stanje koprske glasbene kapele v določenih krajših obdobjih. Najširše analize popisanega gradiva iz Škofijskega arhiva Koper so tudi pokazale, da se poleg opusa skladb Giovannija Antonia Rigattija (26 del), ki je doslej veljal za najobsežnejšega, med rokopisi pojavljajo tudi številna dela domačega koprskega glasbenika in skladatelja Giacoma Genza (1779-1861) iz prve polovice oziroma sredine 19. stoletja (28 del, večinoma avtografi: skupaj 49 enot v podatkovni zbirki RISM). Zato se je del raziskovalnega časa v nadaljevanju posvetil raziskavi opusa tega skoraj neznanega skladatelja. V okviru repertoarnih analitično-primerjalnih znanstvenih raziskav je bila v zvezi s fondom glasbenih rokopisov iz 17. stoletja izdelana študija vseh koprskih glasbenih virov povezanih z opusom skladatelja Giovannija Antonia Rigattija (ok. 1613-1648), ki ga s koprsko stolnico ne veže le 29 rokopisnih prepisov njegovih skladb, ki jih je prepisovalo vsaj šest domačih prepisovalcev, temveč tudi posvetilo ene od Rigattijevih tiskanih zbirk leta 1640, naslovljeno na priorja koprskega servitskega samostana. Izdelan je bil kritični katalog vseh del z identifikacijami prepisov iz tiskanih zbirk (dve sta se ohranili v Kopru, ostale pa je bilo potrebno preučiti v Bologni in Londonu, kjer hranijo edine preživele primerke). Od vsega skupaj 29 identificiranih Rigattijevih skladb jih je v Kopru kar 11, ki so unikati in niso znane iz drugih virov. Identificiran je bil tudi prior iz Kopra, ki mu je bil posvečen ponatis Rigattijeve prve znane tiskane zbirke (1634, R 1640). Izvedena je bila tudi študija o različnih prepisovalcih, od katerih je predvsem zanimiv domači skladatelj Antonio Tarsia, kateremu je bila posvečean nadaljnja specifična raziskava. V zvezi z bogatim fondom cerkvenih glasbenih del iz 17. stoletja so se nato nadaljevale komparativne analize zapuščine koprskega stolnega organista, plemenitega Antonia Tarsie (1643-1722), ki so pokazale na nekatera glasbena dela, ki jih je »za vajo« in v praktične namene prepisoval ter se tako učil glasbenega sloga, ki ga je nato sam uporabljal v svojih glasbenih delih. Poglobljena kontekstualna študija njegovih glasbenih del je prinesla nova spoznanja tako o njegovih glasbenih vzornikih, od katerih se je s prepisovanjem glasbenih del učil sloga, pa tudi o njegovem življenju izven stolnice, predvsem v zvezi z njegovo hipotetično povezanostjo z lokalno akademijo ter aktivnostmi v društvu notarjev, ki mu je pripadal. Odprlo se je vprašanje njegovih posvetnih glasbenih aktivnostih in zvezah, o čemer se doslej ni vedelo nič. Zanimivi so izsledki primerjave njegovega najzgodnejšega znanega dela, dialoga med angelom in človekom (1660), ki kaže očitne podobnosti z dialogi Gaspara Casatija (zbirka Sacri concentus, Benetke 1654), Giovannija Legrenzija (zbirka Harmonia d'affetti devoti, Benetke 1655) in Carla Grossija (zbirka Concerti ecclesiastici, Benetke 1659), ki jih najdemo v fondu starih glasbenih tiskov iz stolnične zapuščine. Vzporedno z glasbeno analitičnimi so potekale tudi raziskave o skladateljevih družinskih povezavah in družbenem položaju. Nekatera Tarsieva dela kljub svoji duhovni preobleki tako po uporabljenih glasbenih sredstvih kot besedilnih elementih kažejo na morebitne posvetne razloge oz. povode za njihov nastanek. Tak tip je na primer njegov motet Sonate tube. Zaradi teh namigov je raziskava v nadaljevanju potekala v smeri iskanja nadaljnjih namigov na njegove posvetne glasbene aktivnosti, o katerih se doslej ni vedelo nič. V okviru raziskav gradiva iz 17. stoletja je bil opravljen tudi izbor skladb najvidnejših avtorjev, ki so jih Koprčani poslušali v 17. stoletju, dela so bila transkribirana in pripravljeno revizijsko poročilo za objavo v znanstvenokritični izdaji v nacionalni zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae v zv. 57, ki bo izšel v letu 2011. Izbor vključuje predvsem tista dela, ki so bila v okviru repertoarnih analiz izpostavljena kot posebno zanimiva oziroma unikatna, torej so se ohranila zgolj v Koprski zbirki Škofijskega arhiva. Po eni strani gre torej za prikaz glasbe, kot je zvenela v koprski katedrali v 17. stoletju, po drugi pa za publiciranje neznanih del, ki so zaradi zvenečih imen sicer vrhunskih avtorjev več kot zanimiva tudi za mednarodno občinstvo, muzikologe in izvajalce. Izbrani sta dve v rokopisu ohranjeni unikatni skladbi beneškega skladatelja Giovannija Antonia Rigattija (1613-1644): Gloria a 6 (RISM A/II: SI-Kš 540002072, ŠAK GA III/1) in uglasbitev psalma Laudate pueri (RISM A/II: SI-Kš 540002094, ŠAK GA III/17). Tretja skladba izbora je duhovni dialog iz tiska Carla Grossija (ok. 1634-1688): O anima peccatrix. Dialogo della B.V. in ogni tempo (iz Libro secondo de concerti ecclesiastici a 2 e 3 Voci, Benetke 1659; SI-Kš, ŠAK GA XXIII/3). Gre za splošno še ne dobro raziskano glasbeno zvrst, ki je bila priljubljena v nekaterih severnoitalijanskih središčih med 1640 in 1660 in katerih glasovi predstavljajo posamezne vloge. Podobno delo je leta 1660 napisal Antonio Tarsia, ki je za svoj dialog v zbirki katedrale imel na voljo številne zglede, med njimi tudi Grossijev dialog, ki je morda eden od najneposrednejših zgledov za nastanek domače predoratorijske glasbene oblike, dialoga o angelu in grešnemu človeku. Ob popisu muzikalij v Pokrajinskem arhivu Koper se je del zanimanja preusmeril tudi v osnovno preučevanje tam najdenega rokopisnega priročnika o koralnem petju (sign. 300/56.1). Rokopis, katerega besedilo je napisano v italijanskem jeziku, je brez naslovnice in ohranjenega naslova ali drugih atributov, ki bi lahko določali njegovo avtorstvo. V Pokrajinski arhiv Koper je prišel iz družinskega fonda koprske plemiške družine Grisoni - Sabini, tja pa verjetno iz benediktinskega samostana v Dajli konec 18. stoletja, ko so bili razpuščeni številni cerkveni redovi. Zdi se, da gre za čistopis, ki je bil naknadno dopolnjen z dodatki na manjših papirjih. Poleg teoretskih razlag obsega številne grafične in notne ponazoritve ter glasbene primere v kvadratni notaciji. Koralno petje je bilo v času nastanka rokopisa, po ocenah iz konca 18. stoletja, specifična vrsta liturgičnega petja, ki je bila v liturgiji (sploh v samostanih) takrat še vedno prisotna, ob njej pa so v cerkveni glasbi obstajale tudi druge, sicer bolj razširjene in danes poznane zvrsti. Učbenik razlaga koralno glasbo tudi z izhodišča glasbe svojega časa in okolja, zato nemalokrat prepleta in spaja glasbene termine, ki izhajajo iz različnih časovnih obdobij. Poleg tega glasbeno-teoretskega dela je bilo v Kopru v okviru projektnega dela najdenih še nekaj drugih primerkov, tako koralnega kot tudi figuralnega petja, ki se sedaj podrobneje preučujejo v okviru drugega raziskovalnega projekta iste raziskovalne skupine. V zvezi z repertoarjem iz 19. stoletja je bila, kot že rečeno, opravljena tudi parcialna raziskava o nedvomno najpomembnejšem a malo znanem koprskem skladatelju prve polovice 19. stoletja Giacomu Genzu (1779-1861) ter njegovi bogati in raznovrstni glasbeni zapuščini (27 del, večinoma avtografi: maše, posamezni mašni stavki, ofertoriji, moteti, psalmi, himnusi). V okviru raziskave so bile identificirane vse v koprskem Škofijskem arhivu ohranjene Genzove skladbe. Primerjalno sta bila uporabljena tudi dva izvirna seznama glasbenih del iz tega arhiva, ki vsebujeta med drugim tudi skladbe omenjenega avtorja. Prvi, brez naslova, je nekakšen popis repertoarja koprske stolnice z deli avtorjev 18. in 19. stoletja; obsega 237 glasbenih del, od tega 28 Genzovih. Ugotovljeno je bilo, da je nastal ne prej kot leta 1884 (tj. 23 let po Genzovi smrti ali pozneje), saj vsebuje prepisa dveh Genzovih maš z omenjeno letnico. S tem je bila ovržena domneva, ki se je že pojavljala v literaturi, namreč, da je spisek skladb sestavil Giacomo Genzo, ki je resda bil organist koprske stolnice celih 60 let. Drugi seznam glasbenih del pa razkriva Giacoma Genza kot zbiratelja in lastnika glasbenih del in nosi datum nastanka 26. januar 1877; domnevno ga je 16 let po Genzovi smrti sestavil njegov namestnik oz. arhivar. Vsebuje 118 glasbenih del (avtorji so pomanjkljivo navedeni, s pomočjo starih signatur na rokopisih je ugotovljeno, da je okoli 10 skladb Genzovih), ki so po skladateljevi smrti prešla v last cerkve oz. katedralnega in nato škofijskega arhiva. Viri, ki izpričujejo prisotnost Genzovih skladb tudi na širšem območju severnega Jadrana (Piran, Trst, otok Krk), predstavljajo izziv, da bi v prihodnje še natančneje določili pomen in vpliv tega na novo odkritega avtorja, ki je s svojimi sakralnimi deli najmočneje zaznamoval glasbeno življenje na območju današnjega slovenskega obalnega območja v obdobju druge tretjine oziroma ob koncu šestdesetih let 19. stoletja, preden so le-tam vzniknila glasbena društva in se je javno glasbeno življenje začelo odvijati tudi izven meja cerkvenih okvirov. Glede specifičnega poglavja cerkvene glasbene zapuščine, ki ga predstavljajo srednjeveški koralni kodeksi, je bila za gradivo ohranjeno v Kopru, z minimalnim številom raziskovalnih ur (v treh letih vsega skupaj 150 ur) zbrana in pregledana doslejšnja literatura, tako umetnostnozgodovinska kot muzikološka. To je omogočilo natančnejšo določitev sklopa nerešenih vprašanj (tako zgodovinskih, paleografskih, kot tudi repertoarnih in izrecno glasbenih), ki se jim bo potrebno v prihodnosti posvetiti podrobneje, morda v posebnem projektu. Taka raziskava bi presegala možnosti tako majhnega projekta, kot je bil tu opisani. Član projektne skupine, strokovnjak za tovrstno cerkveno glasbeno literaturo, je v okviru projekta preučil predvsem izolski antifonal iz 15. stoletja (ohranjen v štirih zajetnih kodeksih), ki še ni bil natančneje pregledan in vsebuje doslej nepoznan oficij za praznik izolskega patrona sv. Mavra, po dostopnih podatkih edini znani primerek te literarne in glasbene stvaritve. O oficiju je bil pripravljen referat, ki je bil predstavljen na simpoziju o srednjeveški liturgični glasbi na Univerzi v Ružomberoku. Besedilo razprave, izdelane na osnovi referata, je v redakciji zbornika simpozijskih prispevkov. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Zastavljeni raziskovalni cilji so bili v celoti realizirani in v nekaterih segmentih celo preseženi. V celoti je bil dokončan načrtovanj popis starejše glasbene dediščine vseh hranišč v Kopru, od najbogatejšega fonda v Škofijskem arhivu (iz združenih fondov stolne župnije in same škofije; gradivo ki se je prej hranilo v župnišču je bilo po 2. sv. vojni nelogično razdruženo) do ustreznih glasbenih rokopisov iz fondov Osrednje knjižnice Srečka Vilharja in Pokrajinskega arhiva Koper. Vse pregledano rokopisno gradivo od 17. do 19. stoletja je bilo vključeno v splošni elektronski Register starejše glasbene dediščine na Slovenskem, ki je obenem sestavni del mednarodne elektronske podatkovne baze (Reperotire International des Sources Musicales = RISM; Serija A/II). Popis je potekal v sodelovanju s centralno redakcijo za mednarodni popis glasbenih virov v Frankfurtu na Majni. Poleg samostojnih glasbenih enot (vsako delo predstavlja eno obdelano enoto) in t. i. skupinskih rokopisov, ki vsebujejo po več skladb (nekaterim skladbam so prepisovalci dopisali fragmente oziroma posamezne dele drugih skladb, ki morajo biti obravnavani ločeno, v okviru t. i. zbirke oz. kolektivnega manuskripta) so bili prvič v celoti popisani in zabeleženi tudi številni fragmenti. Nekateri so se po identifikaciji vložili k pripadajočim delom, drugi pa so ločeno beleženi. Katalogiziranih zapisov je bilo v okviru projekta narejenih 812 za sedanjo zbirko Škofijskega arhiva, 38 za Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja in 21 za Pokrajinski arhiv Koper. V celoti so se glasbeni fondi starejšega gradiva izkazali za obsežnejše, kot je kazalo po prvem urejanju. Rezultati popisa so objavljeni v javno dostopni mednarodni spletni podatkovni zbirki RISM na spletnem naslovu: http://opac.rism.info. Rezultati vseh vzporedno potekajočih primerjalnih repertoarnih raziskav, za katere so bile potrebne poti v nekatere tuje knjižnice (Trst, Benetke, Firence, London) in precej dela na samem terenu, so potrdili hipotezo o vključenosti koprskih glasbenih virov v splošne razvojne evropske, predvsem pa italijanske glasbene tokove in o njihovi sodobnosti. Rezultati so bili predstavljeni domači in mednarodni javnosti in sicer na mednarodnih muzikoloških srečanjih v Ljubljani, v Frankfurtu na Majni, Krakovu, Milanu in Ružomberoku na Slovaškem. Dve razpravi sta že izšli, dve bibliografski enoti, navedeni v točki 8 tega poročila, pa sta v redakciji in bosta objavljeni v letu 2011. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb. V zaključnih mesecih projekta je umrla sodelavka, ki je bila ključna nosilka ustvarjanja podatkovne zbirke in raziskovalka glasbenega opusa Giacoma Genza, Božidara Frelih. Njena smrt spomladi 2010 sicer ni vplivala na realizacijo projekta, saj jo je pri projektnem delu takoj nadomestil Klemen Grabnar, ni pa seveda mogla podati svojega dela poročila o zaključenem projektnem delu, ki sem ga zato zanjo sestavila nosilka. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Duhovna dela G. A. Rigattija in drugih beneških skladateljev v okviru koprskega glasbenega življenja v 17. stoletju ANG Sacred works by G. A. Rigatti and other Venetian Composers in the Context of Musical Life in Koper in the 17th Century Opis SLO Razprava prinaša nove izsledke glede kvantitete in kvalitete v Kopru ohranjenih del Giovannija Antonia Rigattija. Dela so bila primerjalno identificirana in okvirno datirana na podlagi analize rokopisov prepisovalcev. Izbor 11 unikatov je bil glasbeno analitično ovrednoten. Gre za nova spoznanja, ki so pomembna za vrednotenje nacionalne kulturne dediščine in hkrati prispevajo k svetovnemu poznavanju del in glasbenih zvez tega pomembnega beneškega skladatelja srede 17. stoletja. Gre za neposredno vključevanje slovenske muzikološke stroke v najširše sorodne mednarodne raziskave. ANG Discussed are new findings on the quantity and quality of Giovanni Antonio Rigatti's compositions preserved in Koper that were identified by means of comparison and approximately dated on the basis of the analysis of different scribes' handwritings. A selection from the 11 unica was analysed. New findings are important for the evaluation of national heritage and at the same time provide materials for the world-wide research on this important Venetian composer of the mid-17th century. Through this text the Slovenian musicology actively entered international circles of related specific studies. Objavljeno v KOKOLE, Metoda. Sacred Works by G. A. Rigatti and other Venetian Composers in the Context of Musical Life in Koper in the 17th Century. V: Early Music: Context and Ideas II. Krakow: Institute of Musicology, Jagiellonian University, 2008, str. 198-227. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 28591917 2. Naslov SLO Giacomo Genzo, glasbenik in skladatelj 19. stoletja v Kopru ANG Giacomo Genzo, a 19th-Century Musician and Composer in Koper Opis SLO Razprava prinaša predstavitev povsem neznanega koprskega skladatelja Giacoma Genza. Sestavljen je bil katalog njegovih znanih in novoodkritih skladb, ki so bile vključene v mednarodno zbirko RISM. Gradivo je dostopno javnosti. Genzova analizirana dela so umeščena v sodobni koprski repertoar, znan iz ohranjenih muzikalij in dveh inventarnih popisov. Genzo je bil spoznan kot ključna osebnost koprskega glasbenega življenja 1. polovice 19. stoletja. Nakazani so tudi viri, ki izpričujejo prisotnost Genzovih skladb na širšem območju severnega Jadrana, kar odpira možnosti nadaljnjih raziskav. ANG The study presents a completely unknown composer Giacomo Genzo of Koper. Compiled was a catalogue of his known and newly discovered compositions which were catalogued in the international RISM database: the data are publicly available. His analysed works were put into the context of a local musical life that we know from the surviving musicalia and two inventories. Genzo was recognised of key importance for the musical life in Koper in the first half of the 19th century. Indicated are sources that point to the presence of his works also in north Adriatic territory inviting to further research. Objavljeno v FRELIH, Darja. Giacomo Genzo, glasbenik in skladatelj 19. stoletja v Kopru. V: Mediteran - vir glasbe in hrepenenja evropske romantike in moderne / The Mediterranean - source of music and longing of European romanticism and modernism. Ljubljana: Festival, 2010, str. 78-91. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 31173421 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Duhovna dela G. A. Rigattija in drugih beneških skladateljev v kontekstu glasbenega življenja v Kopru v 17. stoletju ANG Sacred Works by G. A. Rigatti and other Venetian Composers in the Context of Musical Life in Koper in the 17th Century Na diskusijskem znanstvenem sestanku Early Music: Context and Ideas II, na katerem je sodelovala vrsta ključnih svetovnih strokovnjakov za staro Opis SLO glasbo, so po krajših predstavitvah problematike, ki je bila vnaprej objavljena v ustrezni publikaciji, potekale obširne razprave. Obravnavani prispevek je bil obravnavan v sekciji Context and Meaning in the 17th-Century Sacred Music, ki sta jo vodila J. Kurtzman in R. Kendrick. Razprava je potrdila pomen slovenskega prispevka k splošnemu muzikološkemu poznavanju italijanske duhovne glasbe 17. stoletja in njeni razširjenosti izven današnje Italije. ANG The conference Early Music: Context and Ideas II was devoted to discussions. World-wide specialists on early music participated with short presentations of subjects related to previously published scholarly texts, followed by extensive discussions. The contribution connected with this project was discussed in the section Context and Meaning in the 17th-Century Sacred Music led by J. Kurtzman and R. Kendrick. The discussion confirmed the importance of the Slovenian contribution to the general trends in the research of Italian sacred music and its dissemination outside today's Italy. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOKOLE, Metoda. Sacred Works by G. A. Rigatti and other Venetian Composers in the Context of Musical Life in Koper in the 17th Century, referat na mednarodni konferenci Early Music - Context and Ideas. Krakow, 11.-14. 9. 2008. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 28597805 2. Naslov SLO Pretežno samouk skladatelj Antonio Tarsia in njegovi »učitelji«: G. A. Rigatti, G. Legrenzi, Th. Orgiani, N. Monferrato, G. B. Bassani in drugi ANG A Largely Self-Taught Composer Antonio Tarsia and his "Teachers": G. A. Rigatti, G. Legrenzi, Th. Orgiani, N. Monferrato, G. B. Bassani and Others Opis SLO Prispevek o koprskem skladatelju A. Tarsii (1643-1722) je bila za mednarodni krog pretežna novost, čeprav je bila nova predvsem predpostavka o njegovi glasbeni izobrazbi, ki naj bi jo pridobil v domačih plemiških in akademskih krogih. Pozneje se je sam uril z izvajanjem in prepisovanjem del več drugih skladateljev. Novi so tudi prvi podatki o njegovi posvetni glasbeni aktivnosti. Delo se je izkazalo za pomemben prispevek slovenske muzikologije k splošnemu poznavanju italijanske duhovne glasbe 17. stol. ter dobrodošla in potrebna mednarodna promocija nacionalne glasbene dediščine. ANG The contribution on A. Tarsia (1643-1722) from Koper was for the international circle of specialists a new subject, even though its real novelty lies above all in the hypothesis on his early music education gained within noble and academic circles. He continued to study music through performing and copying pieces by other composers. New are also first hints on his secular music activities. The paper was an important contribution of the Slovenian musicology to the general knowledge of Italian sacred music of the 17th c. and a welcome and necessary international promotion of national heritage. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOKOLE, Metoda. A Largely Self-Taught Composer Antonio Tarsia and his »Teachers«: G. A. Rigatti, G. Legrenzi, Th.Orgiani, N. Monferrato, G. B. Bassani and Others. Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju / Paper at the international musicological concerence »La musica e il sacro. XV Convegno internazionale sul Barocco padano (secoli XVII-VIII)«, Katoliška univerza, Milano, Italija, 16. 7. 2009. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 30604077 3. Naslov SLO Giacomo Genzo, skladatelj in glasbenik 19. stoletja iz Kopra ANG Giacomo Genzo, a 19th-Century Musician and Composer in Koper Opis SLO Na mednarodnem sestanku skupine RISM, je z namenom predstavitve problemov, ki se pojavljajo pri vpisovanju podatkov v podatkovno zbirko RISM, v kateri slovenska skupina aktivno sodeluje od poskusnih začetkov, preizkusov in implementacije delovanja programa Kallisto, B. Frelih predstavila zbirko glasbenih del Giacoma Genza. Na tem vzorcu so diskutirali o specifikah tovrstnih vpisov in iskali rešitve za čim boljše delovanje elektronskega programa. Hkrati je bil mednarodni stroki predstavljen koprski skladatelj, ki je del slovenske nacionalne kulturne dediščine. ANG At the international meeting of the RISM group in Frankfurt B. Frelih presented a collection of music works of G. Genzo, and on the example of cataloguing his compositions in the RISM database discussed specific problems connected with the programme Kallisto that the Slovenian group helped to develop and implement. Discussed were specific problems of these documents and proposed solutions for a better functioning of the programme. At the same time the international musicological society learned more on the presented composer whose works are part of the Slovenian national cultural heriatge. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v FRELIH, Božidara. Giacomo Genzo, a 19th-Century Musician and Composer in Koper, prispevek na okrogli mizi Kallisto und Multimedia, Centralna redakcija RISM, Frankfurt na Majni, Nemčija, 6.-7. 4. 2009. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 29691693 4. Naslov SLO Italijanski duhovni dialogi iz sredine sedemnajstega stoletja in njihova priljubljenost v Kopru ANG Mid-Seventeenth-Century Italian Sacred Dialogues and their Popularity in Koper Opis SLO V okviru mednarodnega srečanja strokovnjakov za t. i. baročno glasbo so bili predstavljeni rezultati primerjalne študije o duhovnih dialogih sredine 17. stoletja, ki so se ohranili v tiskanih zbirkah, ki so bile v rabi v Kopru v času, ko je domači skladatelj A. Tarsia napisal lastno skladbo tega tipa. 3 od vsega skupaj 16 skladb je bilo besedilno in glasbeno analiziranih in primerjanih z Tarsijevim dialogom. Ugotovljene so bile povezave in na podlagi zgodovinskega gradiva postavljena hipoteza o mogočih izvedbenih praksah tovrstnega repertoarja v Kopru in lokalni recepciji te glasbene zvrsti. ANG Research results of a comparative study on mid-seventeenth-century sacred dialogues preserved in music prints used in Koper at the time when the local composer A. Tarsia wrote his own dialogue were presented in the context of the biennial meeting of scholars specialising in Baroque music. 3 of the 16 pieces of this type were textually and musically compared to Tarsia's and possible links pointed out. On the basis of collected secondary historical information a hypothesis was put forward on possible performance practices in Koper and local reception and production of this music genre. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOKOLE, Metoda. Mid-Seventeenth-Century Italian Sacred Dialogues and their Popularity in Koper, referat na znanstveni konferenci 14th Biennial International Conference on Baroque Music, Belfast, Severna Irska, 30. 6.-4. 7. 2010. Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 31597101 5. Naslov SLO Oficij sv. Mavra iz Poreča v izolskem antifonalu ANG The Office of S. Maurus of Poreč/Parenzo Opis SLO Oficij za god sv. Mavra iz Poreča, najden v izolskem antifonalu (15. stol.), je doslej edini znani zapis te poznosrednjeveške literarne in glasbene stvaritve. Analiza dela je pokazala, da je večina spevov oficija nastala kot contrafactum na osnovi že obstoječih gregorijanskih spevov. V procesu adaptiranja so melodije ostale večinoma nespremenjene, medtem ko so v novem besedilu vidne le še reminiscenčne sledi besedil izhodiščnih spevov. ANG The office of S. Maurus of Parenzo, found in the antiphoner of Isola (15th century), is so far the only known copy of this late-mediaeval literary and musical creation. The analysis of the work has revealed that the majority of its chants came into being as contrafacta on the basis of Gregorian items. In the process of adaptation the Gregorian melodies remained intact, whereas in the newly composed texts there are only slight reminiscences of the original contents. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci SNOJ, Jurij, The Office of S. Maurus of Poreč / Parenzo, referat na Objavljeno v mednarodni znanstveni konferenci Musica mediaevalis liturgica, Ružomberok, Slovaška, 4. 5. 2010. Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 31362861 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Poleg študij, ki so bile deloma že objavljene, sta bili povsem realizirani še dve bibliografski enoti oz. dva dosežka za kategorijo znanstvenih rezultatov (točka 6 tega poročila), ki sta sicer oddana v redakcijo, a še nista izšla in tako nimata Cobiss številke. Njun izid je predviden za leto 2011. 1. znanstvena razprava: Who was Antonio Tarsia and from whom did he learn how to compose?, ki je bila oddana v redakcijo založniku v Italiji (Antique Musicae Italicae Studiosi, Como). 2. znanstvenokritična izdaja glasbenega vira, dveh skladb G. A. Rigattija in ene skladbe C. Grossija: Glasba v Kopru v 17. stoletju, ki bo izšla kot 57. zvezek zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2011. Poleg tega v točkah 6 in 7 ni mogoče prikazati ključnega in načrtovanega dosežka tega projekta, tj. dopolnitve nacionalne in hkrati mednarodne elektronske podatkovne zbirke o starejših glasbenih rokopisih s skupaj ok. 850 novimi enotami, popisanimi v Kopru. Opis Vključitev 812 (RISM SI-Kš), 18 (RISM SI-Ko) in 9 (RISM SI-Kp) enot v nacionalni elektronski Register starejše glasbene dediščine na Slovenskem in hkrati mednarodni register RISM, Serija A/II (http://opac.rism.info). O prispevkih slovenske nacionalne skupine, ki je opravljala ta projekt, redno letno poroča tudi centralna redakcija iz Frankfurta na Majni v poročilu, objavljenem Acta musicologica (COBISS.SI-ID 3710218). Dosežki iz tega projekta so bili tako posredno objavljeni že v naslednjih letnikih omenjene revije LXXX (2008), str. 135-142: 139; LXXXI (2009), str. 159-166: 163 in LXXXII (2010), str. 173-180: 177; deloma bodo vključeni še v poročilo, ki bo izšlo 2011. Gre za kategorijo F.27 (prispevek k ohranjanju in varovanju naravne in kulturne dediščine), ki v bibliografskem sistemu ne omogoča dejanski vpisi dosežka. Kategorija za vpis dodanih enot v svetovno elektronsko podatkovno zbirko tipa RISM v Cobissu preprosto ne obstaja! 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Elektronski način dokumentiranja glasbenega gradiva omogoča razširitev metodološkega inštrumentarija muzikoloških raziskav na podlagi primerjav različnih glasbenih elementov in struktur, preko primerjave incipitov, vpisanih v svetovnem popisu, pa tudi identifikacijo anonimnih avtorjev. Takšna metodologija prinaša poleg analize glasbenega repertoarja nove rezultate raziskav, zanimive tudi za evropsko muzikologijo, kot so mednarodne interakcije med glasbeniki, nosilci glasbenega dela in samimi glasbenimi deli v srednjeevropskem prostoru. Rezultati muzikoloških raziskav, pridobljeni s pomočjo aktualnih sodobnih metod večplastne komparativne analize, omogočajo novo interpretacijo glasbene kulture na Slovenskem oziroma umestitev slovenskega glasbenega dela v širši evropski prostor in njegovo ponovno ovrednotenje. ANG_ The electronic method of documenting musical materials enables an extension of methodological instruments of musicological research on the basis of comparison of different musical elements and structures, through comparison of incipits entered in the world census as well as identification of anonymous authors. Such a methodology, in addition to the analysis of the musical repertoire, brings further new results of research, also of interest to European musicology, such as international interaction among musicians, those responsible for musical works and the musical works themselves in the Central European regions. The results of the musicological research obtained by means of relevant modern methods of comparative multilayer analysis, will enable new interpretations of the musical culture in Slovenia or the position of Slovene musical work in the European cultural context and its re-evaluation. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Pomen muzikoloških raziskav starejših glasbenih virov na Slovenskem je vedno dvojen: nacionalen in mednaroden. Po eni strani tovrstne raziskave dajejo odgovor na vprašanje o nacionalni (kulturni) identiteti, po drugi strani pa prispevajo k vključevanju slovenske glasbene dediščine v srednjeevropsko in celo širše evropsko glasbeno in kulturno zgodovino. Za razvoj slovenske historične muzikologije in njenih raziskav nacionalne glasbene dediščine ter hkrati njenega sistematičnega ohranjanja je danes bistvenega pomena čim popolnejši in z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami podprt sistem beleženja teh glasbenih virov. Nove informacijske tehnologije ne omogočajo le hitrejših, temveč predvsem natančnejše in mnogoplastnejše raziskave, ki temeljijo na primerjalnih metodah strukturnih elementov dobro načrtovanega metapodatkovnega modela. Z v celoti realiziranim podrobnim elektronskim popisom vsega gradiva treh nahajališč v Kopru (Škofijski arhiv, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Pokrajinski arhiv Koper), ki ga podpira vrhunsko strokovno zasnovan informacijski sistem (Kallisto), je Nacionalni register starejše glasbene dediščine bogatejši za skoraj 850 podrobno opisanih rokopisnih enot. Informatizacija podatkov o glasbeni dediščini je danes namreč osnovnega pomena za ohranjanje celotne slovenske nacionalne kulturne dediščine. Skupaj z analizo popisanih cerkvenih glasbenih fondov slovenskega obalnega mesta Koper ta projekt sodi med ključne elemente v okviru nacionalnega programa za ohranjanje glasbene in kulturne dediščine. Pomemben je tako za ozaveščanje slovenske kot tudi mednarodne javnosti ter stroke o tem pomembnem delu glasbene dediščine na Slovenskem. Z javno dostopnimi podrobnimi podatki, objavljenimi v obliki katalogov in razprav, rezultati neposredno koristijo potencialnim izvajalcem glasbenih del, raziskovalcem in vsej zainteresirani javnosti. Repertoarne in analitično-primerjalne raziskave so po ali hkrati z natančnim popisovanjem vseh virov v mednarodno podatkovno zbirko RISM (katalog je javno dostopen na: http://opac.rism.info) potekale v smeri večje specializacije in podrobnejših avtorsko analitičnih primerjav z nekaterimi najpomembnejšimi sodobniki lokalnih avtorjev in del nastalih za rabo v ustanovah slovenskih obalnih mest. Opravljene so bile raziskave glasbene zapuščine skladateljev Giovannija Antonia Rigattija iz 17. stoletja in Giacoma Genza iz 19. stoletja. Raziskan je bil tudi fond glasbenih prepisov Koprčana Antonia Tarsie ter izpostavljen pomen nekaterih prepisanih del za nastanek nekaterih njegovih lastnih skladb. Povsem nova je analiza dialognega repertoarja ohranjenega v Kopru in vpliva na glasbeno delo Antonia Tarsie. Prav tako so novi tudi izsledki o življenju obeh skladateljev, ki sta bila tesno povezana z delovanjem glasbene kapele koprske katedrale. ANG The importance of musicological research of the early-music sources in Slovenia is always twofold: it is of national and international significance. On the one hand such research gives clues to the questions about national (cultural) identity; on the other it contributes towards the integration of Slovenian musical heritage into the Central-European and also wider European musical and cultural history. For the development of Slovenian historical musicology and its research of national musical heritage, as well as for the systematic preservation of this heritage, at the present moment the development of a thorough and complete system of recording these musical sources, supported by up-to-date information technologies is a necessary prerequisite and is of vital importance. New information technologies enable not only faster, but above all more exact and multiple-layered research, based on comparative methods for research of the structural elements within a well-designed meta-data model. The project was completed by the detailed electronic cataloguing of all early music manuscripts kept in three locations in Koper (Diocesan Archives, Central Library Srečko Vilhar and Regional archives of Koper). The project group worked with a top, professionally designed international information system (Kallisto) and so enriched the National Register of Early Music Manuscripts with nearly 850 new entries. The informatisation of data on music heritage is nowadays of basic importance for the preservation of Slovenian cultural heritage. The register of all collections of sacred music now preserved in the Slovenian coastal town of Koper together with the analysis of music repertoire realised within this project are significant contributions to the all-Slovenian national programme of securing and advertising the national music and cultural heritage. The research of music repertoire and its analytical assessment were led together with the catalogisation of all extant sources in Koper into the international RISM database (the catalogue is now available freely: http://opac.rism.info). The research went from general to more and more specialised topics, such as analytical comparisons of music works by specific works by outstanding local composers or those written for practical needs in local church institutions on the now Slovenian coast. Especially assessed were works by Giovanni Antonio Rigatti from the 17th century and Giacomo Genzo of the 19th century. Researched was a prominent collection of manuscript copies of all kinds of sacred music performed by the local composer from Koper Antonio Tarsia. Forwarded was a hypothesis on possible impact these works might have had on his own music compositions. New was the analysis of a rather prominent number of music dialogues preserved in three 17th-century prints in Koper and drawn parallels with the 1660 Dialogo by Antonio Tarsia. New are also unearthed details on lives of Tarsia and Giacomo Genzo, both strongly connected with the music chapel of the Cathedral in Koper. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 1. Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Metoda Kokole in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/92 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 57-47-5B-CC-8A-96-F1-1C-61-02-70-48-7B-D2-4E-98-E4-CD-64-80