11. JANUARJA 1980 LETO: XIV., ŠTEV.; 1 (112) Slavljenci dela in upokojenci 1979 Letošnji 30-letniki, bilo jih je 6, so se kot je stari običaj slikali z Glavnim direktorjem Slavkom Guštinom in predsednikom DS DO Jožetom Preskarjem 30 godišnjaci su se po starom običaju slikali sa glavnim direktorom Slavkom Guštinom • predsjednikom RS RO Jožetom Preskarom V soboto, 15. decembra j'e bila v prostorih Doma JLA v Novem mestu svečana prireditev ob podelitvi priznanj za neprekinjeno delo, upokojencem iz leta 1979 in zaslužnim športnikom SŠD PIONIR. V kulturnem programu, ki je spremljal prireditev so sodelovali; pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, pod vodstvom Antona Čorbiča, priznani mojster harmonike Silvester Mihelčič, Irena Vide kot recitatorka in šolarji Osnovne šole Milka Šobar — Nataša iz Šmihela, ki jih je za nastop pripravila učiteljica Julka Pinter. Odličja sta slavljencem delila glavni direktor Slavko Guštin, ki je imel ob tej priložnosti tudi slavnostni govor in predsednik DS DO Jože Pres-kar, program pa je v besedi povezoval Lojze Jožef. Priznanje za 30 let delovne dobe so prejeli; Alojz Modic iz TOZD GS Novo mesto, Marija Smolič iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring in iz DSSS; Anica Filipčič, Milka Pungerčar in Alojz Pavlič. Priznanje za 25 let delovne dobe so prejeli; Iz TOZD GS Novo mesto; Marjan Filipčič, Alojz Gider, Miha Jalovec, Ivan Jožef, Stanislav Klobčar, Stanislav Ravbar in Jože Rešetič. iz TOZD GS Ljubljana . Zora Mohar, Štefka Pirnat in Jože Miklič, Iz TOZD GS Krško; Miran Gorišek in Ivan Vidmar, iz TOZD GS Zagreb; Ranko Jankovič, iz TOZD TOGREL; Ciril Puntar, iz TOZD Mehansko kovinski obrat; Rudolf Kralj, iz TOZD Strojno prometni obrat; Anton Gazvoda, iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring; Martin Pungerčar, Danijel ing. Štirn in Anton Volk, iz DSSS; Ivanka Hrovat in Štefka Jurečič. Priznanje za 20 let delovne dobe so prejeli; Iz TOZD GS Novo mesto: Adolf Čelič, Janez Dragan, Franc Gorišek, Martin Jenič, Alojz Kastelic, Janez Koračin, Mijo Kostanjevac, Alojz Krive, Jože Luzar, Alojz Malnar, Vinko Murgelj, Milan Rajak, Gregor Rupar, Anton Srebrnjak, Stanko Turk in Franc Gal, iz TOZD Lesni obrat; Alojz Božič, Janez Gorjanc, Edvard Ku-kman, Alojz Medic in Stane Miklavčič, iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring: Anton Bučar, iz DSSS; Cvetka Knap, Marinka Vesel, Franc Radej in Franc Redek, iz TOZD GS Lju-bljanna: Husein Bajraktarevič, Jože Bobnar, Muhamed Đafić, Milan Fistrič, Niko Kamenarič, Zvonko Petschauer, Franjo Po-slek. Sveto Rodič, C ril Špoljar, Alojz Vukšinič in Ivan Živič, iz TOZD GS Krško; Rozka Fakin, Jože Andrejaš, Ivan Kene, Franc Kodrič, Jože Križman, Franc Meke, Anton Pttrišič, Ivan Rovan in Anton Leskošek, iz TOZD GS Zagreb; Mehmed Kovačevič in Franjo Vrbanc, iz TOZD TOGREL: Avgust Pavšič, iz TOZD Mehansko kovinski obrat; Anton Jerič, Milan Knap, A'ojz Simonič in Polde Sinkovič, iz TOZD Strojno prometni obrat; Alojz Bele, Ludvik Bobnar in Ivan Jeriček. Priznanje za 10 let delovne dobe; Iz TOZD GS Novo mesto: Marko Abramušič, Salih Husa-kovič, Mirko Injac, Franc Jerman, Peter Jovovič, Hasan Kemenčič, Marjan Krašovec, Salih Kusur, Milivoj Letič, Franc Martinjak, Avdo Omer-hodič, Dušan Ostojič, Husein Ponjevič, Jože Preskar, Fadil Sorajlič. Osman Slmanovič, Božo Subotič, Anton Turk in Janez Vavpič, iz TOZD GS Ljubljana; Ferid Agič, Božidar Bajec, Vjekoslav Biščan, Marko Bojanič, Franc Brudar, Zdravko Del—Fabro, Alija Džinič, Meho Harbaš, Milan Ilič, Janez Klemenčič, Anton Klemenčič, Mehmed Mehimovič, Radivoje Mi-jič, Velimir Mirkovič, Adem Mujič, Jože Podkrižnik, Savo Spasojevič, Ilija Stevič, Ale Vi-lič. Žarko Vukovič in Rašid Ve-ladič, iz TOZD GS Krško; Maks Rudman, Jožefa Volk, Jasim Bajraktarevič, Šalim Bešič, Ante Bjelopavlovič, Franc Grmovšek, Alaga Hamulič, Hasan Hamulič, Mure Hamulič, Mašo Hodič, Alija Hotič, Esad Hotič, Muha-rem Hotič, Idriz Husič, Novo Ignjič, Martin Keresman, Zlatko Kuševič, Franjo Palčec, Ivan Pavlovič, Franc Podgoršek, Dragutin Prekratt Ivan Pšeničnik, Ivan Šutar, Živko Todorovič, Jože Urbanč, Vekoslav Videc, Janez Žiberna in Franjo Pom-per, iz TOZD GS Zagreb: Katica Majer, Šefik Abdič, Slavko Bajič, Began Begič, Savo Durič, Dušan Malešević, Muhamed Ra-mič, Mato Štaba in Nedeljko Vučič, iz PD E Libija; Gavro Ar-sič, Mustafa Delič, Smail Delič, Izudin Krdalič, Muharem Muja-gič, Veljko Trifkovič in Mičo Udovčić, iz PDE Poljska; Ibrahim Ridžal, Aleksander Strupeh in Fuat Matrič, iz TOZD TOGREL: Franc Arh, Martin Barbič, Franjo Funtak, Rade Maksimovič, Alojz Sinkovič, Anton Urbanč in Alojz Božič, iz TOZD Mehansko kovinski (Nadalj. na nasl. str) Opaženje zadnjega nadstropja hotela Soleč v Varšavi z opaži vrste NOE Postavljanje oplate zadnjeg kata hotela Soleč u Varšavi opflatama vrste NOE (Prenos s prejš. str.) obrat: Martin Becele, Roman Pirnar, Ludvik Saje in Alojz Virant, iz TOZD Strojno prometni obrat: Feliks Cesar, Jože Fink, Milan Jurekič, Slobodan Kitanović, Jože Kraus in Vinko Robek, iz TOZD Lesni obrat: Jože Judež, iz TOZD Projektivni biro; Ignac ing. Žbontar, iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring: Tončka Anzeljc, Vladimir Dobrota in Avgust Cujnik, iz DSSS . Frančiška Rovan, Stane Kaplan in Željko Gerbec; Upokojenci iz leta 19.-9; Iz TOZD GS Novo mesto: Adolf Čelič, Anton Jankovič, Abdija Kovačevič, Đorđe Ristič, Leopold Jarc, Janko Peri-čak, Dore Kren in Alojz Malnar, iz TOZD GS Ljubljana: Klara Balgač, Avgust Kundih, Ale Vilic in Martin Rihtar, Pleterski, Karel Peterkoč in Andrija Sabo, iz TOZD Mehansko kovinski obrat: Lojze Selak, iz TOZD Lesni obrat; Simon Ta-ferner, Alfonz Božič in Franc Juvane, iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring: Jože Vide, iz TOZD GS Zagreb: Dušan Filipovič. Posebno priznanje Izvršnega odbora Športnega društva PIONIR so za dosežene rezultate v strelstvu, kot republiške prvakinje in državne rekorderke sprejele strelke: Julka Bratož, Martina Bračko, Metka Bučar, Sonja Medle in Štefka Šega. Priznanje so prejele naslednje športnice in športniki: Sonja Antič, Julka Bratož, Martina Bračko, Anica Opažem, Vida Sofronov in Pavla Tojagič, ter: Zoran Arh, Jože Ban, Marjan Filipčič, Slavko Guštin, Bogdan Hren, Albin Hrovat, Štefan Hrovat, Lojze Jožef, Franc Jun-tez st., Marjan Kos, Milan Knap, Vladimir Kežman, Milan Matjašič, Marjan Matjašič, Martin Pungerčar, Ivan Rovan, Viktor Rudman, Jože Ribič, Ivan Štepec, Marjan Ventast., Pungerčar, Ivan Rovan, Viktor Rudman, Jože Ribič, Ivan Štepec, Marjan Venta st., Vodstvo sindikata DO je zasedalo V ponedeljek, 11. decembra se je sestal na seji Sekretariat Konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR. Razpravljal je o več pomembnih stvareh, med drugim tudi o našem g'asi-lu. Pa pojdimo lepo po vrsti, kot je tekel dnevni red. Govoreč o pripravah na ob čne zbore sindikalnih organizacij je Sekretariat ugotovil, da so v nekaterih TOZD s pripravami že začeli, v drugih spet pa še ne. Kot skrajni rok, do katerega morajo biti opravljeni občni zbori osnovnih organizacij sindikata je določil 31. januar. Na občnih zborih morajo vse OOS izvoliti po 1 delegata v Konferenco OOS SGP PIONIR in po 1 delegata za problemsko konferenco sindikata GIPOSS. Občni zbor Konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR mora biti izveden do 10. februarja. Sekretariat je ob tem sklenil, da je treba zaradi priprav na ta občni zbor poklicati iz PDE v Varšavi, kjer dela, predsednika Milana Šinkovca, v kolikor ne bodo dela v Varšavi pred tem končana. Problemska konferenca sindikata, ki jo pripravlja GIPOSS bo sklicana do konec februarja. Gradivo za to konferenco bo dostavljeno vsem OOS, ki naj razpravljajo o njem na občnih zborih. V drugi točki se je razvila obširna in razgreta razprava o novoletnem obdarovanju delavcev. Predlagano je bilo, naj bo obdarovanje v vsej DO enotno in da naj vsi delavci prejmejo bon v vrednosti 300 din in novoletno značko SGP PIONIR. Predstavnik TOZD GS Novo mesto je povedal, da je pri njih že sprejet sklep, naj prejme vsak delavec bon za 500 din. Pojasnil je, da so v OD na predzadnjem mestu med gradbenimi TOZD, čeprav so po uspehu boljši od drugih in da imajo na skladu skupne porabe, ker so čez leto z njim varčno gospodarili, dovolj denarja za tolikšno izplačilo. Nato je bilo pojasnjeno, da so nekatere TOZD brez denarja v skladu skupne porabe, da pa je na tem skladu v vseh TOZD skupno 1,300.000 din, kar bi ob solidarni delitvi zadoščalo za enako izplačilo vsem delavcem v znesku 300 din. Delegat TOZD GS Krško, ki nima denarja v skladu skupne porabe, je povedal, da so pri njih razpravljali o tem, da bi dali vsakemu delavcu bon za 300 din in koledar v vrednosti 40 din. Poudarjeno je bilo tudi to, da so bila glede porabe sredstev sklada slupne porabe sprejeta skupna stališča, zdaj pa so brez denarja na tem skladu prav tiste TOZD, ki teh stališč niso upoštevale in seveda zdaj pričakujejo solidarnost. Ko je bil dan predlog, za enotno novoletno obdarovanje delavcev z bonom 300 din in z značko na glasovanje, je 8 prisotnih glasovalo za ta predlog, delegata iz TOZD Projektivni biro in iz TOZD GS Novo mesto pa sta glasovala proti. V razpravi je bilo med drugim izraženo tudi mnenje, da je usklajevanje za enotno novoletno obdarovanje bilo začeto prepozno. Glede uresničevanja načrta delovanja ZSS v nagrajevanju po delu, so ugotovili, da so bile ustrezne komisije imenovane in da delujejo, čeprav še ni storjeno vse kar bi moralo biti. Poudarili so, da bo treba med gradbenimi TOZD več usklajevanja in da b bilo treba ocenjevanje delavcev opravljati po 3 do 4—krat na leto, tako kot delajo to v drugih gradbenih podjetjih. Rečeno je b lo tudi, da je ocenjevanje marsikje in marsikdaj preveč osebno in da je na ocene zelo veliko pritožb. Vse komisije naj načrt uresničujejo in dograjujejo. Nato ko je Sekretariat poslušal poročilo o težavah p-i izhajanju glasila PIONIR, je v celoti podprl stališča Uredniškega odbora glasila, se strinjal z namestitvijo glavne in odgovorne urednice Katjuše Borsan kot profesionalne delavke pri glasilu in dal soglasje k zmanjšanju formata lista ter k 14—dnevnemu izhajanju. Ko so razpravljali o gradivu glede oblikovanja odborov za varstvo pri delu v TOZD, so menili, da gospodarski odbor in Komisija za varstvo pri delu kot izvršilna organa nista opravila svojih nalog v varstvu pri delu. Sekretariat je predlagal, naj Splošna služba takoj prouči ustanovitev odborov za varstvo pri delu v TOZD, predvidi vse potrebne uskladitve in dopolnitve v samoupravnih predpisih in naj o tem pripravi poročilo do občnega zbora Konference OOS SGP PIONIR. Sekretariat je načel tudi vprašanje namestitve plačanega delavca za kulturno dejavnost v DO. Menil je, da bi bilo boljše, ustanoviti v okviru vseh OOS komisije za kulturno dejavnost, ki bi vsaka zase sprejele programe in jih uresničevale. Za območje Novega mesta bi razen teh komisij v TOZD, ustanovili še koordinacijsko komisijo. V manjši obleki in pogostneje Spet se je izteklo leto in po malce daljših novoletnih praznikih smo se spet vrnili na delo. Prva številka „PIONIRJA” v letu 1980 je pred vami in z njo začenja domače glasilo XIV. leto izhajanja. Če hočemo biti natančni, je naš časopis pravzaprav izpolnil 13 let in vstopil v 14. že v juniju lani. Uradno pa začenja svoj XIV. letnik v novem letu in z dvema spremembama: odslej vas bo obiskoval v nekoliko manjši obleki in pogostneje. Kaj to pomeni? Če pp vem o drugače; zaradi težav s tiskanjem smo bili prisiljeni zmanjšati format glasila na nekoliko manjšega (PIONIR je bil prej tiskan v merah 21 x 29,5 cm, zdaj pa je tiskan v merah 19,5 x 28,5 cm), to je pojasnilo glede manjše obleke. S pogostnostjo prihajanja med vas pa je tako: odslej naj bi bil PIONIR 14—dnevnik, kar pomeni, da bo namesto vsak mesec 1—krat, ali 12—krat na leto, izhajal vsakih 14 dni in prišel med vas 26—krat na leto. Pogojnik smo uporabili zato, ker morajo, da bi omogočili 14—dnevno izhajanje, vsi DS TOZD in DSSS, nato pa DS DO potrditi višji stroškovnik, ki ga je predložil Uredniški odbor v odobritev. List bo redno izhajal na 16 straneh. Najprej na kratko o vzrokih za to. Zaradi velikega obsega in sorazmerno visoke naklade, ter nekoliko večjega formata kot ga uporabljajo vsi drugi tovarniški časopisi, so bile z grafično pripravo in tiskanjem dosedanjega glasila velike težave. Če prelistate lanski letnik, boste ugotovili, da je PIONIR izhajal lani na povprečno 21 straneh, to pa zahteva veliko stavka, kot rečejo v stolpce postavljenim tekstom v stavnici tiskarne. Zaradi nekoliko (le slaba 2 cm razlike!) večjega formata so lahko v tiskarni tiskali le po 4 strani PIONIRJA hkrati in iz istega vzroka je bilo potrebno tudi ročno zlaganje strani. Odslej bodo lahko tiskali 8 strani našega glasila hkrati in ga zlagali s strojem. Za manjši format sm o se odločili tudi zato, ker našega dosedanjega v tiskarni ne bi mogli tiskati na ofset rotacijskem stroju, ki ga nameravajo kupiti.I Brez dvoma bo domače glasilo s pogostnejšim, 14—dnevnim izhajanjem laže posredovalo bolj sveža in več svežih obvestil in s tem izboljšalo obveščenost. Kot že rečeno bo list izhajal odslej na 16 straneh in bo skozi vse leto izšel na skupno 416 straneh, kar je za 166 strani več kot vse lansko leto. Stroški za izhajanje glasila se bodo s tem seveda povečali in DS TOZD in DSSS je že posredovan predlog za novi način izhajanja PIONIRJA z vsemi potrebnimi utemeljitvami. DS se morajo o tem predlogu izreči do 20. januarja. Vsem TOZD in DSSS sta ga posredovala U'ed-niški odbor in Služba za organizacijo in razvoj poslovanja. Prepričani smo, da bodo samoupravni organi dr,jeli velik pomen in napredek pri obveščanju, ki ju bo omogočil novi način izhajanja in da bodo predlagano osvojili. Ker bo s 14—dnevnim izhajanjem glasila veliko več dela kot doslej ob 1—krat mesečnem izhajanju, je Uredniški odbor predlagal, naj bi glavno in odgovorno urednico glasila Katjušo Bor-san, takoj namestili kot profesionalno delavko, ki se bo ukvarjala samo z glasilom. Do začetka prihodnjega leta pa je treba v okviru DSSS pripraviti vse potrebno, da bi lahko začel delovati oddelek za obveščanje. V malce skrajšani obliki je to vse, kar je Uredniški odbor predlagal samoupravnim organom v potrditev. Naj omenimo še to, da je o namestitvi Katjuše Bor-san za profesionalno delavko že razpravljal Sekretariat Konference OOS SGP PIONIR na seji 11. decembra 1979 in predlog podprl. Ne bo odveč, če si zdaj še malo pobliže ogledamo naloge, ki jih pred vse nas postavlja PIONIR kot 14—dnevnik. Predvsem moramo ugotoviti, da bo treba pri 14—dnevnem izhajanju več gradiva kot doslej in tudi več slik. Ob 14—dnevnem izhajanju ne bomo več objavljali tako starih stvari, kot smo to delali doslej pri mesečniku. Naloga vseh je torej poročati o pomembnejših dogodkih v podjetju sproti. Pri nekoliko manjšem formatu tudi ne bomo mogli več objavljati zelo dolgih sestavkov, ker le—ti v manjšem časopisu delujejo veliko bolj moreče. Ko že govorimo o sprotnost* poročanja, moramo načeti vprašanje zapisnikov s sestankov družbeno—političnih organizacij in s sej samoupravnih organov. Oglejmo si na stvarnih primerih, kako potekajo stvari glede tega; zapisnik seje Komisije za kadrovsko socialne zadeve TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, ki je bila 7. novembra lani, smo prejeli kot gradivo za to številko (v času objave bi bilo gradivo staro več kot 2 meseca!), v enakem roku smo prejeli zapisnik seje DS TOZD Projektivni biro, ki je bila 14. novembra lani, iz TOZD GS Zagreb so 16. novembra odposlali zapisnik seje DS, ki je bila 6. oktobra in zapisnik seje IO OOS, ki je bila 25. oktobra, medtem koso 28. novembra lani odposlali zapisnik seje DS, ki je bila 26. oktobra in zapisnik seje DS, ki je bila 1. novembra! Takšnemu načinu dostavljanja gradiva za objavo v domačem glasilu lahko rečemo samo malomarnost in nepravi odnos do obveščanja. Zgoraj našteta gradiva smo izločili in o njih ne bomo poročali, v prihodnje pa bomo zavračali vse zapisnike, katerih gradivo bo ob izidu številke starejše kot 14 dni! Iz datumov, ki so na zapisnikih, namreč razbiramo, da so izdelani največ 3—dni po posameznih sejah ali sestankih in da prihajajo v roke našemu uredništvu s tolikšno zamudo samo zato, ker ležijo nekje po predalih! Družbenopolitične organizacije, ki bi morale biti nosilec skrbi za sprotno obveščanje, ne ravnajo nič boljše: kot gradivo za to številko smo prejeli zapisnik skupne seje predsedstev ZSMS TOZD GS Novo mesto in DSSS, ki je bila 24. oktobra lani, zapisnik seje IO OOS TOZD Tehnična komerciala in inženiring, ki je bila 14. novembra lani in zapisnik IO OOS TOZD Lesni obrat, ki je bila 23. novembra lani. Gradivo s tako starimi datumi pač ni za ob javo v glasilu ampak je za v uredniški koš! Vsem, ki pošiljajo fotografije: na hrbtni strani slike čitljivo napišite svoje ime in priimek ter TOZD v katerem delate in na kratko označite motiv, ki ste ga posneli. Brez vašega imena ne bo honorarja! Vsem avtorjem sestavkov: ob koncu sestavka se podpišite naj- (Nadalj. na nasl. str.) Z gradnje nove brežiške pekarije v Lenartu, kjer gradi TOZD Gradbeni sektor Krško (Foto; Goran Rovan) Sa gradilišta nove brežiške pekare u Lenartu, koju gradi OOUR GS Krško (Prenos s prejš. str.) prej z imenom in nato s priimkom, torej: IVAN ZALETEL, ne pa Zaletel Ivan, kot se večinoma podpisujete vsi! S strojem pišite tako, da bosta za vsako izpisano vrsto dve vrsti prazni, da bi bilo dovolj prostora za morebitne popravke! Vsem vam veliko sreče pri pisanju sestavkov, nam pa poplavo padiva! UREDNIŠKI ODBOR Komunisti v TOZD TKI so razpravljali 5. decembra je bil sestanek Osnovne organizacije ZK TOZD Tehnična komerciala in inženiring. Na sestanku so vzeli na znanje gradivo o oceni razmer v delovanju političnega sistema samoupravljanja v občini Novo mesto, informacijo o VI. konferenci neuvrščenih držav v Havani in nalogah ZK v zvezi z njo, ter informacijo s skupne seje Predsedstev CK ZKJ in SFRJ. Ob razpravi o obvestilu strokovnega kolegija SGP PIONIR o izplačanih OD za oktober 1979, so ugotovili, da je predložena lista izplačil brez pojasnil in da organizacija tudi ni seznanjena s sklepom strokovnega kolegija. Menili so, da mora vsak delavec za nadurno delo dobiti odobritev predpostavljenega na predpisanem obrazcu in to odobritev sproti oddati. Predlagali so, naj Splošna služba v domačem glasilu objavi seznam vseh samoupravnih predpisov, ki so bili sprejeti. Zahtevali so pojasnilo, kaj je s sklepom o tiskanju samoupravnih splošnih predpisov v obliki brošure. Glede gradbenih kooperantov je bil sprejet sklep, naj gradbene TOZD pregledajo pogodbe z njimi glede cen. naj obračunavajo z njimi opravljena dela po obstoječih normativih in dogovorih. Kršitve je predati Samoupravni delavski kontroli v postopek. Ugotovili so, da je treba doseči boljše sodelovanje vsega kolektiva s TOZD TKI in so v ta namen predlagali sestanek TOZD s Splošno službo in Službo za organizacijo in razvoj. Ker je 8. novembra prenehal delovati aktiv ZK v TOZD TKI, ki ima odtlej osnovno organizacijo ZK, so bili v sekretarijat 00 ZK izvoljeni: Martin Pungerčar, Karel Košir, Vesna Čibej, Avgust Murn, Marjan Šonc in Vojko Mlinar, za sekretarja organizacije pa Martin Pungerčar. r Beseda, ob novem letu na pot Ker je sobesednik tokrat glavni direktor Slavko Guštin, ga zagotovo ni treba posebej predstavljati in opisovati. Odzval se je naši prošnji in je ocenil minulo leto ter povedal tudi nekaj o obetih v tem, ki smo ga pravkar začeli; — Najprej bi rad poudaril, da smo lani dosegli nekaj zelo lepih rezultatov v gradbenih sektorjih, v obratih, v DSSS in v Projektivnem bi- roju, da pa smo hkrati preživeli tudi veliko težav. Bogatejši smo za nove izkušnje, ki smo jih pridobili na domačem in tujem trgu. Med velike dosežke lahko štejemo uspeh v Varšavi, ki je potrditev naše usposobljenosti za vodenje inženiringa na tujem trgu. Uspešno smo prebrodili začetne težave in dosegli učinkovito operativno delovanje na Poljskem. Vsi, ki so delali na tem poslu, zaslužijo polno priznanje. Ne bi navajal posameznikov, ki imajo zasluge za ponudbo, realizacijo in projektiranje. TOZD Tehnična komerciala in inženiring, TOZD Projektivni biro in TOZD GS Krško, imajo velike zasluge za novo referenco in za nadaljevanje del, ki se nam obeta na Poljskem. V____________________________ O gradnji, ki smo jo prevzeli v Libiji, ne bi p:sebej govoril, dejal bi le, da nas težave, s katerimi se bodemo tam, ne smejo strašiti. Na dela, ki jih moramo prevzemati v tretjem svetu tudi zaradi mednarodnih stališč SFRJ, moramo gledati dolgoročno. Gospodarstvo mora včasih prevzemati tudi grenke naloge. Libija, Irak in še nekatere dežele srednjega in bližnjega vzhoda pa so področje, kjer bomo v prihodnosti še delali. Z zavzetostjo smo lani dosegli boljše rezultate in obračun bo pokazal, da smo planske naloge za leto 1979. dosegli in si s tem ustvarili trdno osnovo za leto 1 980. V letu, ki je pred nami, se bomo morali odločno spopasti z nedisciplino pri delu, z izostanki z dela, s premajhno zavzetostjo, z nalogami organizacije dela, s povečevanjem produktivnosti. Stopiti bomo morali na prste, vsem, ki so krivi naštetih napak, pa čeprav se nemalokrat skušajo skrivati za samoupravnimi kulisami in gesli. Te naloge bodo terjale veliko prizadevnosti političnih organizacij in samoupravnih organov, prepričan pa sem, da jih bomo zmogli ob večji podpori ki jo pričakujemo od celotne družbe. Leto 1980. bo leto boja proti delovnim lenuhom in vsem tistim, ki skušajo živeti na račun drugih! Zavedati se moramo, da bodo težave v zunanjetrgovinski bilanci SFRJ, podražitev nafte in prevelike naložbe, na katerih bolehamo v Jugoslaviji, imele odmev še zlasti v gradbeništvu! Zato moramo dajati prednost gradnjam energetskih objektov, infrastrukture in stanovanjski gradnji, s posebnim poudarkom delom v tujini. Veliko del, ki jih že imamo pogojena, nam daje po eni strani lepe obete, po drugi strani pa ne smemo pozabljati, da so cene zamrznjene in da bo težko pokrivati materialne stroške. Ne smemo prezreti nevarnosti, da bi zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile lahko zelo hitro postali nesolidni pri pogodbenih rokih, kar bi slabo vplivalo na reference podjetja še zlasti v pričakovanem kriznem obdobju v letu 1980. V krizi ne igra vloge samo najcenejši, pač pa tudi zaupanje v DO in posameznike, ki so ta- kšno zaupanje že p-idobili pri poprejšnjem delu z neko delovno organizacijo, samo-u pravno ali družbenopolitično skupnostjo. Tega se moramo trdno zavedati že danes in se opredeliti za perspektivne investitorje, pri katerih ne bomosmeli delati napak v kvaliteti, še manj pa pri izpolnjevanju pogodbenih rokov! Prepričan sem, da premalo poudarjamo uspehe naših TOZD in služb in da smo pri ocenjevanju tega včasih preveč kritični. To bi se moralo, kot mislim odražati tudi v našem glasilu. Za dosežene uspehe v letu 1979 so zaslužni vsi naši delavci, zaposleni na gradbiščih širom Jugoslavije, Poljske in Libije, strokovnjaki v birojih in v službah. Me smemo pričakovati, ko gledamo v 1980., preveč v enem letu, ampak moramo biti pri tem realni. Za vsak odstotek izboljšanja bo potrebno vložiti veliko znanja in naporov. Trdno sem prepričan, da je za uspeh vsake TOZD ali službe in za DO kot celoto, pogoj enotnost kolektiva, zato je posvetiti temu skrb in pozornost na vseh ravneh. Vsi verujemo, da bo novo kolektivno vodstvo DO dalo svoj prispevek čimtesnejšemu sodelovanju med službami in TOZD, ki so v raznih mestih, ter pripomoglo, da se bo DO razvijala kot celota in s tem ustvarjala zagotovilo za nove uspehe in za socialno varnost vseh zaposlenih pri SGP PIONIR! Tako je bilo na gradbišču hotela Soleč v Varšavi v začetku junija lani Ovako je bilo na gradilištu hotela Soleč u Varšavi početkom juna prošle godine Pismo upokojenca Dragi tovariši! Zahvaljujem se podjetju SGP PIONIR Novo mesto, zaradi pažnje, ki mi jo izkazujete, kot svojemu nekdanjemu delavcu, zdaj upokojencu. V veliko čast, zadovoljstvo in veselje mi je, kadar potrka na moja vrata pismonoša z veliko zalepko v roki. V taj zalepki je glasilo SGP PIONIR, ki ga z užitkom prebiram in se seznanjam z razvojem, uspehi in dosežki svojega nekdanjega kolektiva in podjetja. To podjetje sem včasih imel nad vse rad, z ljubeznijo sem delal d-vet let po raznih gradbiščih in delil dobro in zlo s svojim podjetjem. Zelo mi je žal, ker nisem mogel še naprej ostati v vrstah PIONIRJEV-CEV, vendar se ni dalo nič narediti, ker je prišla vmes bolezen, ki me je spravila v predčasni pokoj kot delovnega invalida z težko boleznijo. Iz srca se zahvaljujem o:šan Devič, Igor Čampa, Avgust Murn in Vojko Mlinar. Pripravljalni odbor mora pripraviti poslovnik o delu usklajevalnega sveta, predlog programa dela sveta in iz peljati ustanovitev usklajevalnega sveta. TITO O ARMADI „Pomen obstoja naše armade je od vsega začetka bil v vlogi branilca pridobitev naše ljudske revolucije . njena vloga je bila že od vsega začetka usmerjena v izgon okupatorja in uničenje izdajalcev, nato pa na ohranjanje tistega, kar smo izvojevali. Kot oborožena sila socialistične države je prav v tem svojstvu branitelja, čeprav oborožena sila, imela v nekem smislu tudi veliko miroljubno vlogo na svetu." TITO o Jugoslovanski ljudski armadi Izvršni odbor sindikata TOZD Lesni obrat Izvršni odbor je na seji 25. novembra sklenil, da bo občni zbor OOS 28. decembra, jn da ostane število članov Izvršnega in nadzornega odbora nespremenjeno. Posameznike je zadolžil za pripravo poročila o delu organizacije, finančneta poročila in finančnega načrta, poročila nadzornega odbora in vsega potrebnega za nemoten potek zbora. Sklenil je dati v obravnavo zboru delavcev Samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v občini Novo mesto. Občinski zvezi DPM je nakazati iz sredstev skupne porabe po 70 din na zaposlenega za novoletno obdaritev otrok. Glede nagrajevanje zunanjih delegatov disciplinske komisije je menil, da to ni potrebno. Na pritožbo Jožeta Tomca glede ocene njegovega delovnega mesta je ugotovil, da je ocenjeno pravilno, predlagal pa je, naj Samoupravna delavska kontrola zadevo ponovno pretrese. Sprejel je sklep, da bodo namesto z novoletnimi paketi obdarjeni delavci z boni. Prebivalstvo 10 največjih slovenskih mest Konec letošnjega avgusta je imelo deset največjih slovenskih mest po občinskih registrih stalnega prebivalstva naslednje število ljudi; Ljubljana 262.908, Maribor 128.557, Celje 38.395, Kranj 32.227, Jesenice 18.431, Trbovlje 16.710, Koper 22.320, Nova Gorica 18.442, Novo mesto 14.987 in Velenje 1 7.275.________ Izvršni odbor sindikata TOZD TKI Na seji so ugotovili, da OOS TOZD Tehnična komerciala in inženiring glede na to, ker je bila ustanovljena šele spomladi 1979, ni dolžna izvesti občnega zbora, ampak se mandar izvoljenim organom podaljša za dve leti. V javno razpravo na zbor delavcev je sklenil dati IO Samoupravni sporazum o ekonomskih stanarinah v občini Novo mesto, na zboru delavcev pa bo obravnavan tudi predlog pravil o organiziranosti OOS v TOZD Tehnična komerciala in inženiring. Sprejeto je bilo opozorilo naslovnjeno na vse člane OOS glede izvajanja dolžnosti N Z. Govoreč o sklepu strokovnega kolegija DO o izplačanih najvišjih OD za oktober 1979, je IO predlagal, naj bo upoštevano priporočilo Občinskega sindikalnega sveta in Občinske konference ZK Novo mesto, da vodilni in vodstveni delavci niso upravičeni do plačanih nadur. V kolikor pa so nadure potrebne je predhodno izdati ustrezne odločbe. PIONIR 6------------------------ / -— „Ošodo - na svidenje Tbilisi!”_____________________™ PIŠE: IGNAC ŽBONTAR, dipl. ing. arh. Zaključena je s fotografijami osvoboditve Beograda, kjer so sodelovale tudi enote Rdeče armade. Ob priliki našega obiska v Tbilisiju so začeli pripravljati tematsko nov oddelek sodelovanja veteranov v sedanjem mirnem obdobju. Tam so bile že fotografije z naših nastopov v Tbilisiju, nastop ob polaganju venca v Parku zmage ter posnetki s srečanja z veterani. Zvečer smo bili na predstavi opere „Abesalom in Etera" gruzinskega skladatelja Mirian-švilija, ki je bila posvečena tednu slovenske kulture. Dvorana in tudi oder sta nas prevzela predvsem zaradi svoje razsežnosti. Glasba in libreto sta na romantično prijeten in impresiven način pričarala ljubezensko zgodbo z elementi narodnega odpora proti zavojevalcem Gruzije. Posebno doživetje so bili baletni vložki vojščakov in množic preprostega gruzinskega ljudstva. Scena je bila zasnovana enostavno, moderno in zelo funkcionalno. Kostumi so nam ponovno predstavili vse bogastvo in razkošje gruzinskih narodnih oblačil. Celotna predstava nas je prepričala, da gruzinska glasbena umetnost prav nič ne zaostaja za vrhovi evropskih tovrstnih stvaritev. Še več, z nadihom tonalnih in ritmičnih elementov vzhodnjaško obarvanih glasbenih oblik je pomenila za nas še posebno draž. Solisti, zbor in orkester so bili izredno lepo zliti v celoto. Trdim, da je škoda, da pri nas skoraj ne poznamo njihovih glasbenih dosežkov. Morda je vse, kar se je v teh dne spletlo v Tbilisiju le začetek boljšega in trajnega medsebojnega poznavanja narodov. Življenje je pač prekratko in ljudje smo ustvarili preveč lepot, da bi bilo moč spoznati vse. Lotevalo se nas je domotožje. Ko smo v prostem času pohajkovali po mestu, si ogledovali sicer slabo založene trgovine in kupovali razne spominke, so nas veliki panoji, ki so v gruzinščini in slovenščini sporočali, da se v mestu odvija teden kulture daljnega in prijateljskega slovenskega naroda spominjali, da smo tu sicer dobrodošli, vendar smo gostje V petek, 20. X. dopoldne, smo v dvorani gruzinske filharmonije vsi nastopajoči imeli vajo za svečano zaključno akademijo. Dvorana filharmonije je bila, kot vse, ki smo jih doslej videli, velika in tehnično izredno opremljena. Premore 2000 sedežev, vsi so opremljeni s slušalkami za simultane prevode, vsak ima na hrbtni strani vgrajen zvočnik za boljše direktno poslušanje interpretacij. Stene in strop so obdelani z lesenimi oblogami, da je dosežena maksimalna akustična sposobnost prostora. Oder je vrtljiv in pogrezljiv v posameznih delih in v celoti. Obodne stene odra so posebej obdelane z akustičnimi oblogami, da usmerjajo vse zvoke v dvorano. Vsa odrska tehnika je prirejena za elektronsko upravljanje iz rešiserske kabine. Vse dejavnosti so kontrolirane s televizijskimi kamerami in fotocelicami tako da je možno vse upravljati in koordinirati z enega mesta. Dvorana in oder nista namenjena samo potrebam filharmonije, ampak služita tudi drugim potrebam. Dvorane sploh ni mogoče primerjati z našo ljubljansko filharmonično dvorano. Priznati je treba, da je pri njih vse, kar je namenjeno družbenemu standardu, na zavidljivem nivoju. Večerno svečano akademijo je začel gruzinski filharmonični orkester, ki mu je dirigiral naš dirigent Samo Hubad. Pester program je zaključil z deveto Bethovnovo simfonijo, ki v zanesenih akordih izraža bratstvo med narodi. Trio Tartini je predstavil delček slovenske glasbene ustvarjalnosti. Sledili sta recitaciji Prešernovega Krsta prii Savici v gruzinščini in odlomkov Rustavelijeve pesnitve Vitez v tigrovi koži v slovenščini. To je odlično opravil Tone Pavček, ki je pesnitev prevedel iz ruščine. Poslušali smo gruzinsko uglasbeno pesem „Ljubljani in Ljubljančanom", katere avtor je za klavirjem spremljal tri mladinke. Seveda ni šlo brez nastopa gruzinskih folklornih in baltnih mojstrov. Naš zbor je predstavil izbor tipičnih partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov. Koroški akademski oktet pa je zapel vrsto naših ljudskih pesmi. Memorial Ivana Kočevarja Kegljaška sekcija pri Sindikalnem športnem društvu „Pionir" Novo mesto je na osnovi sklepa izvršnega odbora društva organizirala ob obletnici smrti „Memorial Ivana Kočevarja". Na tekmovanje v borbenih igrah je bilo povabljeno skupno 24 ekip po naslednjem ključu: — 16 prvouvrščenih ekip iz tekmovanja na ŠIG 79 — 7 ekip iz ožje regije — Deolenjska, Bela krajina in Posavje — 1 ekipa organizatorja. S tem sistemom je tekmovanje simboliziralo izredne zasluge pok. Ivana Kočevarja v delu, politiki in športu na področju gradbeništva v republiških razmerah in tudi ožji regiji, kjer je bil njegov delež posebno opazen. Na ta način je bila zagotovljena tudi ustrezna kvaliteta in množičnost za kar se je sam v svoji delovni in športni karieri dosledno zavzemal. Tekmovanje je bilo na kegljišču „Loka" v Novem mestu. Po dvodnevnih zanimivih in lepih športnih bojih so bili doseženi naslednji rezultati: 1. KK IMV Novo mesto 853 kegljev 2. KONSTRUKTOR Maribor 852 kegljev 3. Pionir Novo mesto 847 kegljev 4. Stavbenik Koper 844 kegljev 5. Gradis Ljubljana 826 kegljev 6. Slovenija Ceste - Tehnika Ljubljana 817 kegljev 7. Kegljaško društvo Metlika 816 kegljev 8. KSTVD Partizan Brežice 768 kegljev 9. KK. Železničar Novo mesto 767 kegljev 10. KK Celulozar Krško 765 kegljev 11. Cementarna Trbovlje 762 kegljev 12. IMP Ljubljana 761 kegljev 13. Gradbeni finalist Maribor 757 kegljev 14. Ingrad Celje 742 kegljev 15. Beton — Zasavje Zagorje 737 kegljev 16. ZRMK Ljubljana736 kegljev 17. Zarja Kamnik 736 kegljev 18. Grosuplje Grosuplje 735 kegljev 19. Tegrad Ljubljana 733 kegljev 20. KD Rudi Kepa Sevnica 699 kegljev 21. Mineral Ljubljana 574 kegljev Zmagovalec je prejel v trajno last kristalno vazo, ki jo je podarila družina pok. Ivana Kočevarja, za I, II in III mesto so bile podeljene Plakete Ivana Kočevarja, vsem udeleženim ekipam in tekmovalcem pa še spominska priznanja. Z vzorno organizacijo, športnim nastopom in dobrimi rezultati so vsi udeleženci prispevali, da je tekmovanje izzvenelo kot lepa manifestacija in skromna zahvala za velike zasluge pok. Ivana Kočevarja na področju športa in rekreacije, posebno še kegljanja, kjer je bil sam tudi aktiven član in uspešen tekmovalec. Kegljači bodo „Memorial Ivana Kočevarja" kot tradicionalen organizirali vsako leto, saj so na podlagi izkušenj in pripravljenosti letošnjih udeležencev za to podani dobri pogoji. IVAN ROVAN Delavska olimpijada v šahu Naša ekipa se je udeležila VII. delavske olimpijade, ki je bila v Puli in na kateri je sodelovalo kar 202 ekip. Igrali smo v sestavi Komelj, Matjašič, Mrvar, Mlinar in smo od devet iger dobili pet, dvakrat smo igrali neodločeno, dvakrat smo pa izgubili. Dobili smo 19,5 točk ali 54% skupaj mogočih točk, kar nam je prineslo delitev 40 — 55 mesta. Premagani smo od poznejšega zmagovalca ekipe „Rade Končar" iz Zagreba in od ekipe „21 Maj" iz Rakovice, neodločeno pa smo igrali s finalistoma Poletnih SIG Slovenije, ekipama „Konstruktor" iz Maribora in „Salonit" Anhovo. Posamični so doseženi ti re- zultati: Komelj 9 3 3 3 4,5 50 % Matjašič 9 5 13 5,5 61 % Mrvar 92 34 3,5 39% Mlinar 9 5 2 2 6 67 % Zgoraj omenjeni rezultati dobijo pravo vrednost iz podatka da smo od 36 partij, kar v 22 izgubili z igralci višjih kategorij od naših, 11 z igralci enake kategorije in smo v 3 partije z igralci nižje kategorije. Vojko Mlinar, dipl. gr. ing. Lani .30.795 rojstev in 18.417 smrti Kako se giblje prebivalstvo v SR Sloveniji? Kaj pomeni statistični podatek, da je npr. znašal lani „naravni prirastek v Sloveniji 12.378 ljudi"? Številka nam pove, da se je lani rodilo v Sloveniji 30.795 živorojenih otrok (in 187 mrtvorojenih), umrlo pa je 18.417 ljudi (od tega 500 dojenčkov). Razlika je. enoletni naravni prirast prebivalstva. Sah V Novem mestu je bilo 15. in 16. novembra odigrano ekipno prvenstvo delavcev za leto. Naša ekipa je tekmovala v I. skupini. Od prvega kola je bilo očitno, da bosta vodili boj za prvo mesto^ ekipi ,,Krka" in ,,Pionir''. Že v drugem kolu so igrali derbi srečanje prvenstva na katerem je „Krka" slavila minimalno ampak dragoceno zmago 2.5 : 1,5 in na koncu je bila prav ta zmaga odločilna, ker je zavzela prvo mesto „Krka" z 16.5 točk, sledili pa so „Pionir" z 16 točk in ,,Borac" JLA, „Novoles" IMV in „Novoteks". Ekipa „Pionirja" je igrala v sestavi Matjašič, Mrvar, Hrnjak, Mlinar, Skube. Posamezno so doseženi ti razultati: Matjašič 532 0 4 80% Mrvar 43 0 1 3 75% Hrnjak 43 0 1 3 5% Mlinar 5 40 1 4 80% Skube 2 200 2 100% Vojko Mlinar, dipl. gr. ing. Pionir uspešno končal na DŠ11979 Končale so se delavske športne igre, na katerih je nastopilo 15 ženskih in 35 moških ekip delovnih organizacij iz področja Novega mesta. Potekal je hud boj ;:a prvo mesto, med delovnimi organizacijami KRKE, IMV, Iskre, Novoteksa, Novolesa in PIONIRJEM. Toda prvo mesto je zaslužila le najboljša ekipa in ta je bila naša — moška ekipa Pionirja, medtem ko so dekleta osvojile tudi odlično drugo mesto. DŠI se začno v zimskih mesecih ko so na vrsti tekmovanja v smučanju in trajajo skozi vse leto. Na igrah tekmujejo delovne organizacije v plavanju, atletiki, krosu, odbojki, streljanju, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, smučanju in šahu. Na igrah imajo pravico nastopati vse delovne organizacije in druge delovne skupine in posamezniki, ki so člani zveze sindikatov Slovenije občine Novo mesto. Delavske športne igre so pomembna oblika športno rekreativne dejavnosti pri nas, saj se jih je udeležilo preko stopede-set delovnih ljudi iz Pionirja. In kdo so ti ljudje? To so dekleta, fantje, matere in očetje, ki zjutraj zgodaj vstajajo, preživijo osem ur na delovnem mestu, se popoldan srečujejo z vrsto težav, a si vseeno vzamejo toliko časa, da se v po- Glavni direktor Slavko Guštin govori na slavnostni otvoritvi kegijaškega memoriala v počastitev pok. Ivana Kočevarja (Foto: Katjuša Borsan) Glavni direktor Siavko Guštin govori na svečanom otvorenju kuglaškog memoriala u počast pok. Ivana Kočevara poldanskih in večernih urah. ukvarjajo s športom ali s športno rekreacijo. Spremenjeni način življenja, ko je vse manj fizičnega dela in ko se ljudje vozimo, namesto da bi hodili, pa prodira star odnos do športa: človek čuti, da njegovo mesto ni na tribuni za gledalce — zaveda se, da je tudi sam potreben sprostitve, razvedrila, gibanja. Vse bolj se uveljavlja načelo: Šport za vsakogar! K udejstvovanju vabimo tudi tiste, ki so bili desetletja dolgo zapostavljeni; otroke, ženske, slabotne, starejše in stare. DAVOR RANGUS REZULTATI PRVOUVRŠČENIH NA „DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH 1979' MOŠKI Smu- Nogo- Plava- Atle- Bali- Strel- Nam. Keglj- Skupaj Uvrstitev čanje met nje tika Kros nanje stvo tenis anje Šah točk 1.SGP PIONIR 37 44 20 27 26 25 35 26 51 39 367 2. KRKA 33 36 29 24 21 28 31 36 46 43 354 3. IMV 28 35 22 31 23 23 28 27 55 33 331 4. ISKRA 27 39 23 21 — 20 26 25 48 28 285 5. NOVOTEKS 25 31 21 22 — 23 21 32 45 32 285 6. NOVOLES 30 38 33 - - — 22 21 32 34 240 ŽENSKE Smu- Plava- Atle- Odboj- Strel- Nam. Keg- Skupaj Uvrstitev čanje nje tika Kros ka stvo tenis ljanje točk 1. KRKA 33 31 30 29 36 27 29 31 246 2. SGP PIONIR 29 20 20 22 32 31 25 27 206 3. ISKRA 26 27 26 - 25 24 22 38 188 4. IMV 22 — 23 25 29 21 20 28 168 5. NOVOLES 20 22 - — 26 20 34 122 6. NOVOTEKS 23 21 — — 22 — — 29 95 strani (TOZD GRADBENI ^ ^SEKTOR LJUBLJANA J • Disciplinska komisija TOZD je 23. in 26. novembra obravnavala 31 kršiteljev delovnih dolžnosti in izrekla 12 opominov, 8 javnih opominov in 9 prekinitev delovnega razmerja. Dva postopka sta bila ustavljena. • Inventurne komisije zajamejo vsako leto v decembru v svoj sestav več kot 50 delavcev, večinoma iz vrst tehničnih kadrov. To se v tem času zelo očitno pozna v kakovosti in v količini njihovega dela na rednih delovnih mestih. Tak način opravljanja inventure se kaže kot negospodaren in nerazu- men, saj bi glede na obsežna inventurna dela, ki jih je treba opraviti vsako leto, že lahko imeli stalne komisije. • Ljubljanska menza naj bi Novo leto dočakala v novi preobleki (ko o tem poročamo manjka do tega dne še 14 dni), če bo šlo vse po sreči. Upamo, da bo to vsaj malo utišalo stal- no kritiziranje na račun njene notranje ureditve. • Temeljni kamen za Dom občanov ljubljanske občine Moste, je bil položen v decembru. Gradbena dela pri gradnji te prepotrebne stavbe bo opravila TOZD GS Ljubljana. • Komisija za kadrovsko socialne zadeve je izdelala predlog prednostne liste prosilcev stanovanj in stanovanjskih posojil za leto 1979, ozir. za dodelitev v letu 1980. • Puščanje 6 tednov starih dojenčkov v prostorih Splošne službe TOZD, naj bi bilo po mišljenju nekaterih, najbolj učinkovit način za takojšnjo pridobitev stanovanja. Tako mislijo posamezni delavci... 0 Izredne kadrovske potrebe so se pojavile ob koncu leta 1979, to pa je logična posledica preobilnega in neplaniranega pridobivanja novih gradbenih del. • Začasni terenski dodatek v višini 75,00 din je za obračunsko enoto Vrhnika predlagala v odobritev DS Komisije za gospodarjenje. Pogoj za dodatek je prevoz, ki ga mora organizirati TOZD GS Ljubljana. Delavcem, ki stanujejo v samskih domovih naj bi se terenski dodatek izplačeval na koledarski dan, ostalim pa na delovni dan. • Osnovni šoli Brod je na nje- no prošnjo predlagala Komisija za gospodarjenje odobritev 5.000 din iz namenskih sredstev sklada skupne porabe. Pomoč je namenjena tehničnemu opremljanju šole. Gornji predlog je bil posredovan DS TOZD. TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Seja DS TOZD 16. novembra 1979 • Soglasje k predlogu Odbora za LO in DS o zamenjavi dosedanjega načelnika CZ Ivana Bučarja, ki zaradi svojih delovnih dolžnosti ne zmore te funkcije, z Živkom Radojči-čem, dosedanjim pomočnikom načelnika CZ, je dal DS. • Odločbo disciplinske komisije v zadevi Sulejmana Mehmedoviča, je DS potrdil in s tem pretresel vso dokumentacijo v tej zadevi. • Drobna mehanizacija, ki je bila doslej last TOZD Strojno prometni obrat, je bila po sklepu DS s 1. januarjem 1980 prenesena v last TOZD GS Krško. Seveda gre pri tem samo za tisto drobno mehanizacijo, ki jo je uporabljaala TOZD GS Krško. • Predlog za ureditev blagajne vzajemne pomoči bo po sklepu DS obravnavan na zboru delovnih ljudii. • Komisijo za ugotovitev škode in odgovornosti, v zvezi s škodo na avtomobilih v PDE Libija, je imenoval DS. • S predlaganimi ukrepi pri reševanju kadrovskih težav, se je DS strinjal, dal pa je tudi soglasje k osnutku družbenega dogovora o posodobljenju brežiške bolnišnice. • Komisija za kadrovsko socialne zadeve je na seji 26. novembra sprejela na delo 18 delavcev, spremenila vrednotenje delovnih opravil 20 delavcem, v 1 primeru ukinila uspešno pripravniško dobo kandidata, v 1 primeru imenovala komisijo za ocenitev pripravništva, razpravljala o 2 primerih šolanja delavcev, odobrila 2 neplačana dopusta, razpravljala o 2 stanovanjskih prošnjah in se sklenila udeležiti natečaja za pridobitev 9 stanovanj. TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB 0 Kom isija samoupravne delavske kontrole je na seji 17. novembra potrdila zapisnik prejšnje seje in razpravljala o izginulem vrtalniku, vrednem 1.842 din, ter sklenila, naj DS sprejme sklep, da se vrednost vrtalnika v obrokih izterja od delavca, ki je zadnji podpisal zapisnik o sprejemu stroja. TOZD LESNI OBRAT 0 DS je na seji 26. novembra razpravljal o treh samoupravnih sporazumih (O skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. O združitvi s stanovanjsko komunalno banko Ljubljana in o merilih, načinih in postopkih za uvoz blaga in storitev ter odliv deviz za leto 1980). in jih sklenil dati v potrditev zbora delavcev. Sklenil je naj o zapisniku 30. seje IO OOS TOZD Lesni obrat razpravlja zbor delavcev, razpravljal je o zapisniku komisije za ocenitev delovnih nalog in opravil od 13. novembra in naložil Samoupravni delavski kontroli naj preveri opravila in naloge imenovanih v zapisniku ter o tem poroča do naslednje seje, naložil pa ji je naj preveri tudi oceno Jožeta Tomca, ki se pritožuje. 0 DS je na seji 7. decembra potrdil samoupravni sporazum o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju z GG Novo mesto in določil za podpisnika sporazuma direktorja TOZD, predlagal je likvidacijo dotrajanih osnovnih sredstev po zapisniku inventurne komisije, imenoval Jožeta Vidriha v komisijo za popis obratnih sredstev in razpisal zbor delavcev za 11. december ob 13. uri. 0 Samoupravna delavska kontrola je na seji 7. in 10. decembra razpravljala o naslednjem: 0 Glede nadurnega dela pri izdelavi HV in PV je ugotovila, da je po sklepu DS obvezno, Novi Slovinovi skladiščni prostori v Brežicah (Foto: G. Rovan) Nova Slovinova skladišta u Brežicama vodje del so ga dolžni organizirati, neupravičeno odklonitev nadurnega dela pa je smatrati kot kršitev delovnih dolžnosti. 0 Varovalna in zaščitna sredstva so dolžni nositi in uporabljati vsi delavci, predpostavljeni pa so po določilih veljavnega predpisa Službe varstva pri delu dolžni postopati proti vsem kršiteljem. 0 Pri pregledu ocen delovnih nalog in opravil po zapisniku komisije od 13. novembra je SDK ugotovila, da popravki, oziroma prevedbe v višji vrednostni razred niso mogoči, ker to ni v skladu z veljavno tabelo delovnih nalog in opravil. Mogoča je edino prerazporeditev, če delavec dejansko opravlja delo, ki je v višjem razredu, vendar mora biti tudi prerazporeditev usklajena s tabelo. Glede pritožbe Jožeta Tomca je SDK ugotovila, da je ocenjen pravilno. 0 Gospodarski odbor TOZD je na seji 3. decembra odobril iz sklada skupne porabe po zaključnem računu 1978. namensko izločena sredstva v višini 8.820 din Občinski zvezi DPM za novoletno obdaritev otrok. TOZD PROJEKTIVNI BIRO 0 Komisija za kadrovsko socialne zadeve je na seji 5. decembra razpravljala o naslednjem: 0 Zavrnila je 1 vlogo za sprejem v delovno razmerje, obravnavala 1 prošnjo za stonovanje in jo sklenila obdržati v evidenci, obravnavala je pritožbo na razporeditev in osebno oceno delavca Papeža in ugotovila, da je pravilno ovrednoten in razporejen. Glede njegovih pripomb o nagrajevanju po delu pa je ugotovila, da je po odločitvi oddelka v katerem prizadeti dela nagrajevanje skupinsko. Prizadetega je glede njegovih obtožb o tem, kako nekateri preživljajo delovni čas mimo vseh pravilnikov, napotila na samoupravno delavsko kontrolo.. 0 Razporedila je na delovno mesto 1 novega delavca, mu določila 3-mesečno preizkusno delo in komisijo, ki bo to delo spremljala; izvedla je 9 prerazporeditev delavcev in razpravljala o 1 primeru občasnega nadomeščanja. 0 Razpis za vodjo oddelka elektroinstalacij z navedbo pogojev je sklenila komisija objaviti v Dolenjskem listu. 0 Pri obravnavi predloga za disciplinski postopek zoper delavca Pavliča je komisija menila, naj najprej posredujejo v zadevi direktor TOZD in Samoupravna delavska kontrola in šele če bo to brezuspešno, bo proti prizadetemu uveden disciplinski postopek. Slavljenici rada i umirov Ijenici 1979 Vsako podelitev jubilantske nagrade je spremljalo ploskanje navzočih in čestitka s stiskom roke Svaku jubilejnu nagradu pratio je pljesak prisutnih u dvorani te stisak ruke u znak čestitke U subotu 15. decembra u prostorijama Doma JNA u Novem mestu bila je svečana priredba uz podjelu priznanja za neprekinuti rad, umirovljenicima iz 1979 cjodine i zaslužnim sportašima SSD PIONIR. U kulturnom programu, koji je pratio priredbu, sudjelovali su: pjevački zbor Dušan Jereb iz Novog mesta pod vodstvom Antona Čorbiča, priznati majstor harmonike Silvester Mihelčič, Irena Vide kao recitatorka i_ učenici Osnovne škole Milka Šobar—Nataša iz Šmihela, koje je za nastup pripremila učiteljica Julka Pinter. Odličja slavljenicima dijelili su glavni direktor Slavko Guštin, koji je tom prilikom imao i počasni govor i predsjednik RS RO Jože Pres-kar, a program je povezivao rječju Lojze Jožef. Priznanje za 30 godina radnog staža dobili su: Alojz Modic iz OOUR GS Novo mesto, Marija Smolič iz OOUR Tehnička komercijala i inženjering i iz RZZS: Anica Filipčič, Milka Pungerčar i Alojz Pavlič. Priznanje za 25 godina radnog staža dobili su: Iz OOUR—a GS Novo mesto: Marjan Filipčič, Alojz Gider, Miha Jalovec, Ivan Jožef, Stanislav Klobčar, Stanislav Ravbar in Jože Rešetič. Iz OOUR GS Ljubljana: Zora Mohar, Štefka Pirnat in Jože Miklič, iz OOUR GS Krško: Miran Gorišek in Ivan Vidmar, iz OOUR GS Zagreb: Ranko Jankovič, iz OOUR Togrel: Ciril Puntar, iz OOUR Mehaničko—kovinski pogon: Rudolf Kralj, iz OOUR Strojarsko— prometni pogon: Anton Gazvoda, iz OOUR Tehnička komerciala in inženjering: Martin Pungerčar, Danijel ing. Štirn in Anton Volk, iz RZZS: Ivanka Hrovat in Štefka Jurečič. Priznanje za 20 godina radnog staža dobili su: Iz OOUR GS Novo mesto: Adolf Čelič, Janez Dragan, Franc Gorišek, Martin Jenič, Alojz Kastelic, Janez Koračin, Mijo Kostanjevac, Alojz Krive, Jože Luzar, Alojz Malnar, Vinko Murgelj, Milan Rajak, Gregor Rupar, Anton Šre-brnjak, Stanko Turk in Franc Gal, iz OOUR Drvni pogon: Alojz Božič, Janez Gorjanc, Edvard Kukman, Alojz Medic in Stane Miklavčič,iz OOUR Tehnička komercijala in inženjering: Anton Bučar, iz RZZS: Cvetka Knap, Marinka Vesel, Franc Radej in Franc Redek, iz OOUR GS Ljubljana: Husein Bajraktarevič, Jože Bobnar, Muhamed Đafič, Milan Fistrič, Niko Kamenarič, Zvonko Petschauer, Franjo Poslek, Sveto Rodič, Ciril Spol jar, Alojz Vukšinič in Ivan Živič, iz OOUR GS Krško: Rozka Fakin, Jože Andrejaš, Ivan Kene, Franc Kodrič, Jože Križman, Franc Meke, Anton Petrišič, Ivan Rovan i Anton Leskošek, iz OOUR GS Zagreb: Muhamed Kovačevič i Franjo Vrbanac, iz OOUR TOGREL: Avgust Pavšič, iz OOUR Mehaničko—kovinski pogon: Anton Jerič, Milan Knap, Alojz Simonič i Polde Sinkovič, iz OOUR Strojarsko—prometni pogon: Alojz Bele, Ludvik Bobnar i Ivan Jeriček. Priznanje za 10 godina radnog staža dobili su: Iz OOUR GS Novo mesto: Marko Abramušič, Satih Husa-kovič, Mirko Injac, Franc Jerman, Peter Jovovič, Hasan Kamenčić, Marjan Krašovec, Salih Kusur, Milivoj Letič, Franc Martinjak, Avdo Omerhodič, Dušan Ostojič, Husein Ponjevič, Jože Preskar, Fadil Sarajlič, Osman Sima-novič, Božo Usbotič, Anton Turk in Janez Vavpič, iz OOUR GS Ljubljana: Ferid Agič, Božidar Bajec, Vjekoslav Biščan, Marko Bojanič, Franc Brudar, Zdravko Del—Fabro, Alija Džinič, Meho Harbaš, Milan Ilič, Janez Klemenčič, Anton Klemenčič, Mehmed Mehimo-vič, Radivoje Mijič, Velimir Mirkovič, Adem Mujič, Jože Podkrižnik, Savo Spasojevič, Ilija Stavič, Ale Vilič, Žarko Vukovič in Rašid Veladič, iz OOUR GS Krško: Maks Rudman, Jožefa Volk, Jasim Bajrakterivič, Šalim Bešič. Ante Bjelopavlovič, Franc Grmovšek, Alaga Hamulič, Hasan Hamulič, Mure Hamulič, Mašo Hodič, Alija Hotič, Esad Hotič, Muharem Hotič, Idriz Husič, Novo Ignjič, Martin Keresman, Zlatko Kuševič, Franjo Palčec, Ivan Pavlovič, Franc Podgoršek, Dragutin PrekraL Ivan Pšeničnik, Ivan Šutar, Živko Todorovič, Jože Urbanč, Vekoslav Videc, Janez Žiberna in Franjo Pomper, iz OOUR GS Zagreb: Katica Majer, Šefik Abdič, Slavko Bajič, Began Begič, Savo Đurić, Dušan Maleševič, Muhamed Ramič, Mato Štaba in Nedeljko Vučič, iz PRE Libija: Gavro Arsič, Mustafa Delič, Smail Delič, Izudin Krdalič, Muharem Mujagič, Veljko Trifkovič, in Mičo Udovčič, iz PRE Poljska: Ibrahim Ridžal, Aleksander Strupeh in Fuat Matrič, iz OOUR TOGREL: Franc Arh, Martin Barbič, Franjo Funtak, Rade Maksimovič, Alojz Sinkovič, Anton Urbanč in Alojz Božič, iz OOUR Mehaničko— kovinski pogon: Martin Becele, Roman Pirnar, Ludvik Saje i Alojz Virant, iz OOUR Strojarsko—prometni pogon: Feliks Cesar, Jože Fink, Milan Jure-kič, Slobodan Kitanovič, Jože Kraus i Vinko Robek, iz OOUR Drvni pogon: Jože Judež, iz OOUR Projektivni biro: Ignac ing. Žbontar, iz OOUR Tehnička komerciala in inženjering: Tončka Anzeljc, Vladimir Dobrota i Avgust Cujnik, iz DSSS: Frančiška Rovan, Stane Kaplan i Željko Gerbec: Umirovljenici iz godine 1979. Iz OOUR GS Novo mesto: Adolf Čelič, Anton Jankovič, Abdija Kovačevič, Dorde Ristič, Leopold Jarc, Janko Peričak, Dore Kren i Alojz Malnar, iz OOUR GS Ljubljana: Klara Balgač, Avgust Kundih, Ale Vilič i Martin Rihtar, iz OOUR GS Krško: Rozika Fakin, Ibrahim Bajraktarevič, Mijat Bujalič, Franjo Pleterski, Karel Peterkoč i Andrija Sabo, iz OOUR Mehaničko—kovinski pogon: Lojze Selak, iz OOUR Drvni pogon: Simon Taferner, Alfonz Božič i Franc Juvane, iz OOUR Tehnička komerciala in inženjering: Jože Vide, iz OOUR GS Zagreb: Dušan Filipovič. Posebno priznanje Izvršnog odbora Sportskog društva PIONIR za postignute rezultate u streljaštvu, kao republičke prvakinje i državne rekorderke, dobile su streljačice: Julka Bratož, Martina Bračko, Metka Bučar, Sonja Medle i Štefka Šega. Priznanja su dobili sljedeće sportašice i sportaši: Sonja Antič, Julka Bratož, Martina Bračko, Anica Oražem, Vida Sofronov in Pavla Tojagič ter: Zoran Arh, Jože Ban, Marjan Filipčič, Slavko Guštin, Bogdan Hren, Albin Hrovat, Štefan Hrovat, Lojze Jožef, Franc Junterz st., Marjan Kos, Milan Knap, Vladimir Kežman, Milan Matjašič, Marjan Matjašič, Martin Pungerčar Ivan Rovan, Viktor Rudman, Jože Ribič, Ivan Štepec, Marjan Venta st, Alojz Vukšinič st., Franc Židanek, Rudi Fabjan, Miha Duh i Romih Robert. Zasjedalo je rukovodstvo sindikata RO U ponedjeljak 11. decembra sastao se je na sjednici Sekretarijat Konferencije sindikalnih organizacija SGP „PIONIR". Raspravljao je o više važnih stvari, između ostalog i o našem vjesniku. Pa lijepo, pođimo redom, kao što je tekao dnevni red. Govoreći o pripremama na glavnijim skupštinama sindikalnih organizacijama Sekretarijat je utvrdio, da su u nekim OOUR već počeli sa pripremama, a u drugima još ne. Okrajni rok, do kojega moraju biti objavljene glavne skupštine osnovnih organizacija sindikata oredio je 31. januar. Na glavnim skupštinama sve OOS moraju izabrati po 1 kandidata u Konferenciju OOS SGP „PIONIR" i po 1. delegata za problemsku konferenciju sindikata GIPOSS. Glavna skupština Konferencije sindikalnih organizacija SGP PIONIR mora se obaviti do 10. februara. Tom prilikom Sekretariat je zaključio, da zbog priprema za tu glavnu skupštinu treba pozvati predsjednika Milana Šinkovca iz PRJ u VVaršavi, kdje radi, u koliko radovi u VVaršavi ne budu završeni. Problemska konferencija sindikata, koju pripremi GIPOSS bit će sazvana do kraja februara. Gradivo za tu konferenciju dostavit će se svim OOS, koje o njemu trebaju da razspravljaju na glavnim skupštinama. U drugoj točki razvila se je opširna i zagrijana rasprava o novogodišnjem darivanju radnika. Bilo je predloženo da u cijeloj RO darivanje bude jedinstveno i da svi radnici dobiju bon u vrijednosti 300 din i novogodišnju čestitku SGP PIONIR. Predstavnik OOUR-a GS Novo mesto rekao je da je kod njih već prihvaćen zaključak, da svaki radnik dobije bon od 500 din. Objasnio je da su u OD na predzadnjerp mjestu među građevinskim OOUR, i ako su po uspjehu bolji od drugih i da imaju u fondu zajedničke potrošnje, jer su tokom godine njime štedljivo ekonomizirali, dovoljno novca za toliko isplatu. Zatim je bilo objašnjeno da su neke OOUR bez novca u fondu zajedničke potrošnje, a da je u tom fondu u svim OOUR ukupno 1,300.000 din, što bi uz solidarnu podjelu bilo dovoljno za isplatu svim radnicima u iznosu 300 din. Delegat OOUR GS Krško, koji nema novca u fondu zajedničke potrošnje rekao je, da su kod njih raspravljali o tome da bi svakom radniku dali bon za 300 din i kalendar u vrijednosti 40 din. Naglašeno je bilo i to, da su obzirom na potrošnju sredstava fonda zajedničke potrošnje prihvaćena zajednička stajališta, a sada su bez novca u tom fondu upravo one OOUR koje tokom godine ta stajališta nisu uzimale u obzir i naravno sada očekuje solidarnost. Kada je prijedlog za jedinstveno novogodišnje darivanje radnika bonom od 300 din i značkom bio dat na glasanje, 8 prisutnih glasalo je za taj predlog, delegati iz OOUR Projektivni biro i iz OOUR GS Novo mesto glasali su protiv. Na raspravi je između ostalog bilo izraženo i mišljenje, da je usklađivanje za novogodišnje darivanje počelo prekasno. Obzirom na ostvarenje nacrta djelovanja SSZ u nagrađivanju po radu, utvrdili su, da su odgovarajuće komisije bile imenovane i da djeluju, i ako još nije učinjeno sve što bi se moralo. Naglasili su da će među građevinskim OOUR trebati više usklađivanje i da bi ocjenivanje radnika trebalo obaviti 3 do 4 puta godišnje, tako kako to rade u drugim građevinskim poduzećima. Također je bilo rečeno, da je ocjenjivanje bilo gdje i bilo kada previše osobno i da je na ocjene jako puno pritužbi. Sve komisije trebaju taj nacrt da ostvaruju i dograđuju. Zatim, kada je Sekretarijat saslušao izvještaj o teškoćama kod izlaženja vjesnika PIONIR, u cjelosti je podupro stajališta uredničkog odbora vjesnika, složio se namještenjem glavne i odgovorne urednice Katjuše Borsan, kao profesjonalne radnice u vjesniku i dao suglasnost za smanjenje formata lista te za 14-dnevno izlaženje. Kada su raspravljali o gradivu obzirom na formiranje odbora za zaštitu na.radu u OOUR, mislili su, da privredni odbor i Komisija za zaštitu na radu kao izvršni organi nisu obavili svoje zadatke u zaštiti na radu. Sekretariat je predložio da Opća služba odmah prouči sva potrebna usklađenja i dopune u samoupravnim propisima i da o tome pripremi izveštaj do glavne skupštine Konferencije OOS SGP PIONIR. Sekretarijat je takodjer načeo pitanje namještenja plaćenog radnika za kulturnu djelatnost u RO. Mišljenja je, da bi bilo u okviru svih OOS osnovati komisije za kulturnu djelatnost, koje bi svaka za sebe prihvatil programe i ostvarivale ih. Za područje Novog mesta osim tih komisija za područne OOUR osnivali bi još koordinacijsku komisiju. Skok cijena i u oktobru U usporedbi sa septembrom u oktobru ove godine su ukupni životni troškovi narasli za 1,4 posto. U usporedbi sa oktobrom prošle godine životni su stroški u oktubru ove godine bili viši za 26,8 posto. U oktobru so udjeći i obuća poskupile u zemlji za 4,6 posto. U manjem obliku i češće Opet je prošla godina i poslije malo duljih novogodišnjih praznika opet smo se vratili na rad. Pred vama je prvi broj „PIONIRA" u 1980 godini i njim počinje XIV godina izlaženja. Ako hoćemo biti precizni, naš je časopis zapravo napunio 13 godina i stupio u 14. već juna prošle godine. Službeno svoju XIV godinu počinje u novoj godini sa dvije izmjene: odsada će vas posjećivati u nešto manjem obliku i češće. Što to znači? Ako drukčije kažemo: zbog teškoća sa tiskanjem bili smo prisiljeni smanjiti format vjesnika (PIONIR je ranije tiskan u dimenzijama 21 x 29,5 cm, a sada je tiskan u dimenzijama 19,5 x 28,5 cm), ovo je objašnjenje obzirom na manji oblik. Učestalošću dolaženja među vas ovako je: odsada bi PIONIR bio 14-dnev-nik, što znači da će umjesto 1 put svakog mjesaca ili 12—puta godišnje, izlaziti svakih 14 dana i doći među vas 26 puta godišnje. Pogodbeni način smo upotrijebili zbog toga, jer da bi omogućili 14—dnevno izlaženje, sve RZ OOUR-a i RZZS, a zatim RS RO moraju potvrditi veći troškovnik, kojeg je dostavio Urednički odbor na Med gradnjo Doma XIV. divizije na Senovem (Foto: G. Rovan) Za vreme gradnje Doma XIV. divizije u Senovom odobrenje. List će redovno izlaziti na 16 strana. Najprije ukratko o uzrocima za to. Zbog velikog obima i srazmjerno visoke naklade, te nešto većeg formata nego što ga upotrebljavaju svi drugi tvornički časopisi, sa grafičkom pripremom i tiskanjem dosadašnjeg vjesnika bile su velike teškoće. Ako prelistate prošlogodišnje brojeve, ustanovit ćete, da je PIONIR prošle godine izlazio na prosječno 21 strani, a to zahtijeva mnogo stavaka, kako zovu u stupce poslaganim tekstovima u slovoslagačnici tiskare. Zbog nekoliko (samo slaba 2 cm razlike!) većeg formata u tiskari su mogli odjednom tiskati samo po 4 strane PIONIRA i iz istog razloga bilo je potrebno i ručno slaganj^ strana. Odsada će moći odjednom tiskati 8 strana našeg vjesnika i slagati ga strojem. Za manji smo se format odlučili i zbog toga, jer naš dosadašnji ne bi u tiskari mogli tiskati na ofset rotacijskom stroju, kojeg namjeravaju kupiti. Bez sumnje naš će vjesnik češćim 14—dnevnim izlaženjem lakše posredovati svježija i više svježih obavještenja i time poboljšati, obavještenost. Kao što je rečeno list će od sada izlaziti na 16 strana i tokom cijele godine izaći će na ukupno 416 strana, što je za 166 strana više nego tokom cijele prošle godine. Naravno, troškovi izlaženja vjesnika time će se povećati i RS OOUR i RZZS već je posredovan prijedlog za nov način izlaženja PIONIRA sa svim potrebnim obrazloženjima. RS se 0 tom prijedlogu moraju izjasniti do 20. januara. Svim OOUR i RZZS posredovali su ga Uredniški odbor i Služba za organizaciju i razvoj poslovanja. Uvjereni smo da će samoupravni organi shvatiti veliki značaj i napredek u obavještavanju, koji će omogućiti nov način izlaženja i da će usvojiti predloženo. Jer će 4—dnevnim izlaženjem vjesnika biti mnogo više posla nego dosadašnjim jednomjesečnim izlaženjem, Urednički odbor je predložio da bi glavnu 1 odgovornu urednicu vjesnika Katjušu Borsan odmah namjestili kao profesionalnu radnicu, koja bi se samo bavila vjesnikom. Do početka naredne godine treba u okviru RZZS pripremiti sve potrebno da bi mogao početi sa radom odjel za obavještavanje. U nešto kraćem obliku to je sve što je Urednički odbor predložio samoupravnim organima za odobrenje. Pomenimo još i to, da je o namještenju Katjuše Borsan za profesionalnu radnicu već raspravljao Sekretarijat Konferencije OOS SGP PIONIR na sjednici 11. novembra 1979 i prijedlog potvrdio. Neće biti naodmet ako sada i malo pobliže pogledamo zadatke, koje pred sve nas postavlja PIONIR kao 14—dnevnik. Prije svega moramo utvrditi da će za 14—dnevno izlaženje trebati više gradiva nego do sada, a također i više slika. 14—dnevnim izlaženjem nećemo više objavljivati tako stare stvari, kao što smo to dosada radili u mjesečniku. Dakle, za-datek svih je da tekuće izvještavaju o vnijim događajima u poduzeću. Također nećemo moći objavljivati jako duge sastavke, zbog nešto manjeg formata, jer takvi članci u manjem časopisu djeluju mnogo više zamorno. Kada već govorimo o tekućem izvještavanju, moramo načeti pitanje zapisnika sa sastanaka družbeno—političkih organizacija i sa sjednica samoupravnih organa. Pogledajmo na stvarnim primjerima, kako obzirom na to teku stvari: zapisnik sjednice Komisije za kadrovsko socijalna pitanja OOUR Građevinski sektor Ljubljana, koja je bila 7. novembra prošle godine, dobili smo kao gradivo za ovaj broj (u vrijeme objave gradivo bi već bilo staro više od 2 mjeseca!), u istom smo roku primili zapisnik sjednice RS OOUR Projektivni biro, koja je bila 14. novembra prošle godine, iz OOUR GS Zagreb poslali su 16. novembra zapisnik sjednice RS, koja je bila 6. oktobra i zapisnik sjednice IO OOS, koja je bila 25. oktobra, dok su 28. novembra prošle godine poslali zapisnik sjednice RS, koja je bila 26. oktobra i zapisnik sjednice RS, koja je bila 1. novembra! Takav način dostavljanja gradiva za objavljivanje u našem vjesniku možemo samo nazvati nemarnost i slab odnos prema obavještavanju. Gore navedena gradiva izdvojili smo i o njima nećemo izvještavati, a ubuduće ćemo vraćati sve zapisnike, ćije gradivo prilikom izlaska broja bude starije od 14 dana! Naime, iz datuma koju su na zapisnicima shvatamo da su napravljeni najviše 3 — dana poslije pojedinih sjednica ili sastanaka i da dolaze u ruke našem uredništvu s takvim zakašnjenjem samo zbog toga, jer leže negdje po ladicama! Društveno—političke organizacije koje bi morale biti nosioc brige za tekuće obavještavanje, ne postupaju ništa bolje: kao gradivo za ovaj broj dobili smo zapisnik zajedničke sjednice predsjedništava SSOS OOUR GS Novo mesto i RZZS, koja je bila 24. oktobra prošle godine, zapisnik sjednice IO OOS OOUR Tehnička komercijala i inženiring, koja je bila 14. novembra prošle godine i zapisnik IO OOS OOUR Drvni pogon, koja je bila 23. novembra prošle godine. Gradivo sa tako starim datumima nije za objavljivanje u vjesniku već je za urednički koš! Svima, koji šalju fotografije: na poleđini slike čitljivo napišite svoje ime i prezime te OOUR u kojem radite i ukratko opišite motiv kojeg ste snimili. Bez vašeg imena neće biti ni honorara! Svim autorima sastava: na kraju sastava najprije se potpišite imenom, a zatim prezi-memom, dakle: IVAN ZA- LETEL, a ne Zaletel Ivan, kako se uglavnom svi potpisujete! Pisaćom mašinom pišite tako, da iza svakog napisanog reda budu dva reda prazna, da bi bilo dovoljno mjesta za moguće ispravke! Svima vama želimo mnogo sreće u pisanju sastava, a nam poplavu gradiva! UREDNIČKI ODBOR Pismo umirovljenika Dragi drugovi. Zahvaljujem se poduzećj SGP „PIONIR" Novo mesto na pažnji, koju mi ukazuje kao svom nekadašnjem radniku, sada umirovljeniku. Veliku čast, zadovoljstvo i veselje pri-činjava mi, kada na moja vrata pokuca pismonoša sa velikom omotnicom u ruci. U toj omotnici je vjesnik SGP „PIONIR", a njega čitam sa zadovoljstvom i upoznajem se sa razvojem, uspjesima i dostignućima svog nekadašnjeg kolektiva i poduzeća. To sam poduzeće nekada volio iznad svega, s ljubavlju sam devet godina radio po raznim gradilištima i dijelio dobro i zlo sa svojim poduzećem. Jako mi je žao, što i dalje nisam mogao ostati u redovima PIONIROVACA, ali ništa se nije moglo napraviti, jer je došla bolest, koja me je prije vremena otjerala u mirovinu kao invalida rada sa teškom bolešću. Od srca se zahvaljujem osoblju SGP „Pionir", koje me nije zaboravilo, več mi šaljete svoj vjesnik. Svima vama želim sretnu, zadovoljnu i sa puno uspjeha Novo 1980 godinu. Molim vas da objavite ovo moje pismo, da bih mogao da ga pročitam u naslednom broju. Nadam se da^ ćete udovoljiti mojoj želji. Šaljem drugarske pozdrave svima, koji me se još sjećaju i nisu me zaboravili. Vaš umirovljenik BOŽIDAR ĐORĐEVIČ Vase A Ibanca 180 19360 SVRLJIG Gornji posnetek, narejen je bil v Libiji bolj za šalo kot zares, dokazuje, da je težave z majhno postavo lahko odpraviti, najbrž laže kot težave ob veliki postavi in prazni glavi . . . Gornji snimak, bio je snimljen u Libiji više za šalu ne za ozbiljno dokazuje da se lako mogu ukloniti teškoće niskog rasta, vjerojatno lakše nego teškoće koje prate visoki rast i praznu glavu . . Komunisti u OOUR TKI raz pravijali su 5. decembra bio je sastanak Osnovne organizacije S K OOUR-a tehnička komercijala i inženjering. Na sastanku su primili na znanje gradivo o ocjeni odn osa djelovanja političkog sistema samoupravljanja u općini Novo mesto, informaciju o VI. konferenciji nesvrstanih zemalja u Havani i zadacima SK s njom u vezi, te informaciju sa zajedničke sjednice Predsjedništva CK SKJ i SFRJ. Raspravom o obavještenju stručnog kolegija SGP „Pionir" o isplačanim OD za oktobar 1979, utvrdili su, da je dostavljena lista isplata bez objašnjenja i da organizacija, takodjer nije upoznata sa zaključkom stručnog kolegija. Utvrdili su da svaki radnik za prekovremeni rad mora dobiti odobrenje pretpostavljenog na propisanom obrazcu i to odobrenje tekuće dostavljati. Predložili su da Opća služba u našem vjesniku objavi spisak svih samoupravnih propisa, koji su bili utvrdjeni. Zahtijevali su objašnjenje, što je sa zaključkom o tiskanju samoupranvih općih propisa u obliku brošure. Obzirom na kooperante bio je utvrdjen zaključak, da gradje-vinske OOUR pregledaju ugovore sa njima obzirom na cijene, da sa njima obračunavaju obavljene radove prema postojećim normativima i dogovorima. Prekršaje treba predati na postupak Samoupravnoj radničkoj kontroli. Utvrdili su da treba postići bolju suradnju cijelog kolektiva sa OOUR—om TKI i u tu svrhu predložili su sastanak OOUR—a sa Općom službom i SLužbom za organizaciju i razvoj. Jer je 8. novembra prestao djelovati aktiv SK u OOUR—u TKI, koja od tada ima osnovnu organizaciju SK, u sekretarijat OOSK bili su izabrani: Martin Pungerčar, Karel Košir, Vesna Čibej, Avgust Murn, Marjan Šonc i Vojko Mlinar, a za sekretara organizacije Martin Pungerčar. Stanovništvo 10 najvećih slovenskih gradova Krajem avgusta o ve godine deset najvećih Slovenskih gradova imalo je prema općinskim registrima stalnog stanovništva slijedeći broj ljudi; Ljubljana 262.908, Maribor 128.557, Celje 38.395, Kranj 32.227, Jesenice 18.431, Trbovlje 16.710, Koper 22.320, Nova Gorica 18.442, Novo mesto 14.987 i Velenje 17.275. Riječ, dvije u susret novoj godini Jer je ovoga puta sugovornik glavni direktor Slavko Guštin, sigurno ga ne treba posebno predstavljati i opisivati. Odazvao se je našoj molbi i ocijenio prošlu godinu te također nešto rekao o obećanjima o uvoj, koju smo upravo počeli: — Najprije bih rado naglasio da smo prošle godine postigli nekoliko lijepih rezultata u građevinskim sektorima, u pogonima, u RZZS i u Projektivnom birou, a da smo ujedno pro-živjeli i dosta teškoća. Bogatiji smo za nova iskustva, koja smo dobili na domaćem i inozemnom tržištu. Među velike uspjehe možemo ubrojiti uspjeh u Varšavi, koji je potvrđenje naše sposobnosti za vođenje inženjeringa na izozemnom tržištu. Uspješno smo prebrodili početne teškoće i postigli efikasno operativno djelovanje u Poljskoj. Svi koji su radili na tom poslu, zaslužuju puno priznanje. Nebih navodio pojedince, koji imaju zasluge za ponudu, realizaciju i projektiranje. OOUR Tehnička komercijala i inženjering, OOUR Projektivni biro i OOUR GS Krško, imaju velike zasluge za novu referencu i za nastavak radova, koji nam se obećavaju u Poljskoj. 0 gradnji, koju smo preuzeli u Libiji, ne bih posebno govorio, rekao bi samo, da nas teškoće sa kojima se tako bodemo ne smiju plašiti. Na radove, koje moramo preuzeti u trećem svijetu zbog međuna- rodnih stajališta SFRJ, moramo gledati dugoročno. Privreda ponekad mora preuzeti i gorke zadatke. Libija, Irak i još neke zemlje srednjeg i bliskog istoka su područje, gdje će u budućnosti biti na ponudu radova. Prošle godine smo zalaganjem postigli bolje rezultate i obračun će pokazati da smo postigli planirane zadatke za 1979 godinu i time ostvarili čvrstu osnovu za 1980 godinu. U godini, koja je pred nama, odlučno ćemo se morati uhvatiti u koštac sa nedisciplinom na radu, sa izostancima sa rada, pre-malom zainteresiranošću, zadacima organizacije rada i sa povećanjem produktivnosti. Moraćemo stati na prste svima, koji su krivi za nabrojene greške, iako se kad kada pokušavaju skrivati iza samoupranvih kulisa i gesla. Ti će zadaci tražiti velika nastojanja političkih organizacija i samoupravnih organa, ali siguran sam da ćemo to smoći uz veću potporu koju očekujemo od cijelog društva. 1980 godina bit će godina borbe protiv lijenčina i svih onih, koji pokušavaju živjeti na račun drugih! Moramo biti svjesni činjenice, da će teškoće u vanjskotrgovinskoj bilanci SFRJ, poskupljenje nafte i prevelika ulaganja, od kojih pobolijevamo u Jugoslaviji, imati odjek posebno u građevinarstvu! Zato moramo davati prednost izgradnji energetskih objekata, infrastrukture i stambenoj gradnji, sa posebnim naglaskom na radove u inozemstvu. Mnogo radova, koje već imamo ugovorene, daju nam na jednoj strani lijepa obećanja, a na drugoj strani ne smijemo zaboravljati da su cijene zamrznute i da će biti teško pokrivati materijalne troškove. Ne smijemo previdjeti opasnosti, da bi zbog nedostatka stručne radne snage mogli jako brzo postati nesolidni kod ugodovnih rokova, što bi slabo utjecalo na reference poduzeća, posebno u očekivanom kriznom razdoblju u 1980 godini. U krizi ne igra ulogu samo najjeftiniji, već također i povjerenje u RO i pojedinice, koji su takvo povjerenje već zadobili u prethodnem radu sa nekom radnom organizacijom, samoupravnom ili društve- no-političkom zajednicom. Toga moramo već danes biti jako svjesni i opredjeliti se za perspektivne investitore, kod kojih nećemo smjeti raditi greške u kvaliteti, u još manje kod ispunjavanja ugovorenih rokova! Siguran sam da premalo naglašavamo uspjehe naših OOUR—a i službi i da smo kod tog ocjenjivanja ponekad previše kritični. To bi se, kako mislim, moralo odražavati i u našem vjesniku. Za postignute rezultate u 1979 godini zaslužni su svi naši radnici, zaposleni na gradilištima širom Jugoslavije, Poljske i Libije, stručnjaci u biroima i u službama. Kada gledamo u 1980. ne smijemo previše očekivati u jednoj godini, već kod toga moramo biti realni. Za svaki postotak poboljšanja bit će potrebno uložiti mnogo znanja i napora. Tvrdo sam ubjeđen, da je uvjet za uspjeh svake OOUR ili službe i za RO kao cjelinu, jedinstvenost kolektiva, i zato tome treba na svim nivoima posvetiti veliku brigu i pažnju. Svi vjerujemo da će novo kolektivno vodstvo RO dati svoj doprinos tješnjoj suradnji među službama i OOUR, koje su u raznim gradovima, te pripomoći da se RO razvija kao cjelina i da time ostvari osiguranje za nove uspjehe i za socijalnu sigurnost svih zaposlenih u SGP PIONIR! Sjednica IO OOS zajedničkih službi Na sjednici 6. decembra Izvršni odbor sindikata u RZZS dao je suglasnost predlogu za imenovanje za v. d. direktora interne banke Mira Bergera dipl. iur. U novi izvršni odbor OOS evidentirao je: Alberta Račečiča, Jožeta Bariča, Irenu Vide, Milicu Božovič, Mariju Šenica, Citu Bračko, Milana Šinkovca, Nevenku Stankovič i Metku Bučar, a u nadzorni odbor Lojzeta Jožefa, Mariju Žagar i Staneta Barboriča. Do formiranja interne banke kao povjerenik sindikalne grupe financijske službe i nadalje ostaje Slavko Štepec. Prihvaćen je zaključak da se Općinskom savezu DPO pošalje za novogodišnje darove po 70 din na zaposlenog. Obzirom na nagrađivanje vanjskih delegata disciplinske komisije IO je bio mišljenja, da je to počasna delegatska dužnost i predložio je da bi vanjskim članovima osigurali samo troškove prevoza. Utvrdili su da su poslovne prostorije ove godine slabo grijane i mišljenja su da Opća služba obzirom na to pismeno posreduje kod GS Novo mesto te da poduzme disciplinske mjera, ukoliko se stanje ne popravi. Bilo je zaključeno da povodom Nove godine treba posjetiti radnike, koji su duže vremena na bolovanju i predati im skromne poklone. Izvršni odbor sindikata 00UR TKI Na sjednici su utvrdili da OOS OOUR Tehnička komerciala i inženjering, obzirom na to da je bila osnovana tek proljetos 1979, nije dužna da obavi opći zbor, več se mandat izabranim organima produžuje za dvije godine. IO je zaključio da na javnu razpravu na zbor radnika treba dati Samoupravni sporazum o ekonomskim stanarinama u općini Novo mesto, a na zboru radnika raspravljat će se i o prijedlogu pravila o organiziranosti OOS u OOUR—u Tehnička komercija-la i inženjering. Bilo je prihvaćeno upozorenje, koje je bilo adresirano na sve članove OOS obzirom na izvođenje dužnosti NZ. Razgovarajući o zaključku stručnog kolegija RO o isplatama najviših OD za oktobar 1979, IO je predložio da se uzme u obzir preporuka Općinskog sindikalnog savjeta i Općinske konferencije SK Novo mesto, da vodeći i vodstveni radnici nemaju pravo na plaćene prekovremene sate. Ali, ukoliko su prekovremeni sati potrebni, prethodno treba izdati odgovarajuća rješenja. Izvršni odbor sindikata OOUR Drvni pogon Izvršni odbor je na sjednici 25. novembra zaključio, da će opći zbor OOS biti 28. decembra i da broj članova Izvršnog i nadzornog odbora ostaje neizmijenjeno. Pojedince je zadužio za pripremu izvještaja o radu organizacije, financijskog izvještaja i financijskog nacrta, izvještaj nadzornog organa i za sve potrebno za nesmetani tok zbora. Zaključio je da će na raspravu zboru radnika dati Samoupravni sporazum o prelazu na ekonomske stanarina u općini Novo mesto. Općinskom savezu DPO treba doznačiti iz sredstava zajedničke potrošnje po 70 din po zaposlenom za novogodišnje darivanje djece. Obzirom na nagrađivanje vanjskih delegata disciplinske komisije, mišljenja je, da to nije potrebno. Na pritužbu Jožeta Tomca obzirom na ocjenu njegovog radnog mjesta utvrdio je, da je ocijenjeno pravilno, a predložio je da Samoupravna radnička kontrola ponovo raspravlja o tom predmetu. Utvrdio je zaključak da će radnici umjesto novogodišnjih paketa biti obdareni bonovima. ZA KOORDINACIJSK SAVJET SSOS Na zajedničkoj sjednici predsjedništva osnovnih organizacija SSOS OOUR Građevinski sektor Novo mesto i RZZS bili su u pripremi odbor za koordinacijski savjet SSOS na nivou RO imenovani: Ivan llijanić kao predsjednik, a kao članovi: Dušan Dević, Igor Čampa, Avgust Murn i Vojko Mlinar. Pripremni odbor mora pripremiti poslovnik o radu koordinacijskog savjeta, predlog programa rada savjeta i izvesti utemeljenje koordinacijskog savjeta. „Ošodo - doviđenja Tbilisi!” 0 PIŠE: IGNAC ŽBONTAR, dipl. ing. arh. Među zanimljivim eksponatima spomenimo fotografiju, koja prikazuje vojnike Crvene; armije, koji podižu zastavu na Reichstagu. Jedan od te dvojice vojnika bio je Gruzijanac. U vitrini je prostrijeljena knjig, koja je spasila život vojniku, koji ju je nosio u rancu. Taj je srečnik još živ i predstavili su nam ga u muzeju. Predstavili su nam također još nekoliko živih veterana, među kojima i bolničarku, sada liječnicu, koja je sudjelovala u našoj partizanskoj epopeji. Predstavili su nam heroja Jugoslavije i Sovjetskog saveza, penzionisanog generala avijacije, koji je prevezao sa avionom druga Tita iz Bosne na otok Vis. Naša je NOB predstavljena u tematskom djelu zajedničkog sudjelovanja sovjetskih i drugih naroda u borbi protiv zajedničkog neprijatelja. Završena je sa fotografijami oslobođenja Beograda, gdje su sudjelovale i jedinice Crvene armije. Prilikom našeg posjeta u Tbilisiju su počeli pripremiti tematsko novo odjeljenje sudjelovanja veterana u sadašnjem mirnom razdoblju. Tamo su već bile fotografije sa naših nastupa u Tbilisiju, nastup prilikom polaganja vijenca u Parku pobjede te snimci prilikom susreta sa veteranima. Uveče smo bili na predstavi opere „Abesalom i Etera" gruzijskog skladatelja Mirian-švilija, koja je bila posvećena tjednu slovenske kulture. Dvorana a također i pozornica su nas preuzeli prije svega zbog svoje prostranosti. Glazba i libreto su na romantično prijatan i impresivan način dočarali Ijubavu priču sa elementima narodnog otpora protiv zavo-jivača Gruzije. Posebni doživljaj bili su baletni umetci vojnika i grupe priprostog gruzijskog naroda. Scena je bila zasnovana jednostavno, moderno i veoma funkcionalno. Kostimi su nam ponovno predstavili svojo bogatstvo i raskošnost gruzijske narodne nošnje. Cijela predstava nas je uvjerila, da gruzijska glazbena umjetnost baš ništa ne zaostaje za vrhovima evropskih ostvarenja takve vrste. Još više, sa nadahnućem tonalnih i ritmičkih elemenata istočnjačko obojenih glazbenih oblika značila je za nas još posebnu draž. Solisti, zbor i orkestar bili su izvanredno lijepo sliveni u cjelinu. Tvrdim, da je šteta, što kod nas skoro da ne poznamo njihovih glazbenih dostignuća. Možda je sve, što se je u tim danima splelo u Tbilisiju početak boljeg i trajnijeg međusobnog poznavanja naroda. Život je ipak prekratak, a ljudi smo ostvarili previše ljepota, da bi ih bilo moguće sve upoznati. Hvatala nas je čežnja za domovinom. Kada smo u slobodnom vremenu lunjali po gradu, ogledavali si doduše slabo opskrbljene trgovine i kupovali razne suvenire, su nas veliki panoji, koji su obavještavali na gruzijskom i slovenskom jeziku, da se u gradu odvija tjedan kulture dalekog i prijateljskoga slovenskog naroda podsjećali, da smo doduše tu dobrodošli, ali smo gosti. U petak, 20. X. prije podne, imali smo u dvorani gruzijske filharmonije svi nastupajoći vježbu za svečanu zaključnu akademiju. Dvorana filharmonije je bila, kao i sve, koje smo dosada vidjeli, velika i tehnički izvanredno opremljena. U nju stane 2000 sjedišta, svi su opremljeni slušalicama za simultane prevode, svako ima na leđnoj strani ugrađen zvučnik za bolje direktno slušanje interpretacija. Zidovi i strop obloženi su drvenim oblogoma, da može biti dostignuta maksimalna akustična sposobnost prostora. Pozornica se može okretati i spuštati u pojednim djelovima i u cjelini. Obodni zidovi pozornice su posebno obloženi sa akustičnim oblogama, da usmjeravaju sve zvukove u dvoranu. Sva pozornička tehnika je priređena za elektronsko upravljanje iz režiserske kabine. Sve su djelatnosti kontrolirane televizijskim kamerama i fotoćelijama tako da je moguće sve upravljati i koordinirati sa jednog mjesta. Dvorana i pozornica nisu namjenjeni samo potrebama filharmonoje, već služe i drugim potrebama. Dvoranu uopće nije moguće uspoređivati sa našom ljubljanskom filharomonijskom dvoranom. Treba priznati, da je kod njih sve, što je namjenjeno društvenom standardu, na zavidnom nivou. Svečanu večernju akademiju započeo je gruzijski filharmonijski orkestar kojemu je dirigirao naš dirigent Samo Hubad. Memorial Ivana Kočevara Pogled z vrha žerjava na stavbo hotela Soleč v Varšavi Perspektiva hotela Soleč u Varšavi sa vrha krana Kuglaška sekcija u Sindikalnom sportskom društvu „Pionir" Novo mesto, na osnovu zaključka izvršnog odbora društva, organizirala je uz obljetnicu smrti „Memorijal Ivana Kočevara". Na takmičenje u igrama ukupno je bilo pozvano 24 ekipa po slijedećem sistemu: — 16 prvouvrštenih ekipa sa takmičenja na SIG 79 — 7 ekipa iz uže regije — Dolenjska, Bela Krajina i Posavje — 1 ekipa organizatora, Ovim sistemom takmičenje je simboliziralo izuzetne zasluge pok. Ivana Kočevara u ridu, politici i sportu na području građevinarstva republičkim razmjerima, a također i u užjoj regiji, gdje se posebno opažalo njegove učešće. Na taj je način bio osiguran i odgovarajući kvalitet i veliki odaziv, za što se je dosljedno zalagao u svojoj radnoj i sportskoj karijeri. Takmičenje se održalo u kuglani „Loka" u Novom mestu. Poslije dvodnevnih zanimljivih i lijepih sportskih nadmetanja postignuti su slijedeći rezultati: 1. KK IMV Novo mesto 853 kegle 2. Konstruktor Maribor 852 kegle 3. Pionir Novo mesto 847 kegle 4. Stavbenik Koper 844 kegle 5. Gradis Ljubljana 826 kegli 6. Slovenija Ceste — Tehnika Ljubljana 817 kegli 7. Keglaško društvo Metlika 816 kegli 8. KS TVD Partizan Brežice 768 kegli 9. KK Železničar Novo mesto 767 kegli 10. KK Celulozar Krško 765 kegli 11. Cementarna Trbovlje 762 kegli 12. IMP Ljubljana 761 kegli 13. Gradbeni finalist Maribor 757 kegli 14. Ingrad Celje 742 kegli 15. Beton — Zasavje Zagorje 737 kegli 16. ZRMK Ljubljana 736 kegli 17. Zarja Kamnik 736 kegli 18. Grosuplje Grosuplje 735 kegli 19. Tegrad Ljubljana 733 kegle 20. KD Rudi Kepa Sevnica 699 kegli 21. Mineral Ljubljana 574 kegle Pobjednik je u trajno vlasništvo dobio kristalnu vazu, koju je poklonila obitelj pok. Ivana Kočevara, za I. II. i III. mjesto bile su dodijeljene Plakete Ivana Kočevara, a svim ekipama koje su učestvovale i takmičarima sportska priznanja. Uzornom organizacijom sportskim nastupom i dobrim rezultatima svi učesnici su do-prinjeli da je takmičenje imalo odjek lijepe manifestacije i skromne zahvale za velike zasluge pok. Ivana Kočevara na području sporta i rekreacije, a posebno keglanja, gdje je i sam bio aktivan član i uspješan takmičar. Kugiaši će „Memorijal Ivana Kočevara" kao tradicionalan organizirati svake godine, jer su za to dati dobri uvjeti na osnovu iskustva i spremnosti ovogodišnjih učesnika. IVAN ROVAN Iduće godine. porast za pribl. 4 posto Poslije osnutka resolucije o politici izvođenja društvenog plana RS Slovenije u 1980 godini moguće je očekivati porast realnog društvenog proizvoda za 4 posto, a nominalnog za oko 19 posto. K tom okviru tebalo bi se iduće godine industrijska proizvodnja povećati za oko 4 posto, a poljoprivredna proizvodnja za oko 2 do 3 posto. Na novim ispražnjenim radnim mjestima trebalo bi se zaposliti oko 33.000 novih radnika, čime bi za 2,5 posto postigli veći porast zaposlenih u udruženom radu. Porast investicija u osnovna sredstva iznosit će oko 5 posto u uvjetima manjih mogućnosti za zaduživanje u inozemstvu. Radnička olimpijada u šahu Naša ekipa učestvovala je na VII radničkoj olimpijadi koja je održana u Puli i na kojoj su učestvovale čak 202 ekipa Igrali smo u sastavu Komelj, Matjašič, Mrvar, Mlinar i od devet mečeva dobili smo pet, dva puta igrali smo nerješeno, a dva puta smo izgubili. Osvojili smo 19,5 bodova ili 54% ukupno mogućih bodova, što nam je donijelo diobu 40—55 mjesta. Porazi su doživljeni od kasnijeg pobjednika ekipe „Rade Končar" iz Zagreba i od ekipe ,,21 Maj" iz Rakovice, a nerješeno smo igrah s finalistima ovogodišnjeg ŠIG—a Slovenije ekipama „Konstruktor" iz Maribora i „Salonit" Anhovo. Pojedinačno postignuti ovi rezultati: Komelj 9 3 3 3 4,5 50 % Matjašič 9 5 13 5,5, 61 % Mrvar 9 2 3 4 3,5 39 % Mlinar 9 5 2 2 6 67% Gore navedeni rezultati dobivaju pravu vrijednost iz podatka da smo od ukopno 36 partija u čak 22 igrali s igračima viših kategorija od naših, u 11 s igračima iste kategorije a samo u 3 partije s igračima niže kategorije. VOJKO MLINAR, DIPL. GRAD. ING. DOSLIJEDNO ZA MIR „Mislim da danas nije više potrebno nekoga ubjeđivati u to, da smo dosljedni i ustrajni borci za mir u svijetu. Savez komunista Jugoslavije je uvijek zastupao stajalište, da je za razvoj socijalizma i napredak čovječanstva neophodan mir. Naši narodi ne žele rat, ali također nismo defetistični pacifisti . . . Naši napori i cjelokupna djelatnost na međunarodnom i unutarnjem planu usmjerena je protiv politike sile i rata . . . ." TITO u izvještaju na desetom kongresu SKJ Šah V Novom mestu je 15. in 16. 11. odigrano ekipno radničko prvenstvo za ovu godinu. Naša ekipa takmičila se u I skupini. Od prvog kola bilo je vidljivo da će borbu za prvo mjesto voditi ekipe „Krka" i „Pionir". Već u drugom kolu odigran je derbi susret prvenstva u kojem je „Krka" slavila minimalnu ali dragocijenu pobjedu od 2,5:1,5 i na kraju je upravo ta pobjeda bila presudna jer je prvo mjesto osvojila „Krka" s 16,5 bodova, a dalje slijede „Pionir" s 16 bodova pa „Borac"—JNA, „Novoles", „IMV" i „Novo-teks". Ekipa „Pionir"—a igrala je u sastavu Matjašič, Mrvar, Hrnjak, Mlinar, Skube. Pojedinačno postignuti su ovi rezultati: Matjašič 5 3 2 0 4 80 % Mrvar 4 3 0 1 3 75 % Hrnjak 4 3 0 1 3 75 % Mlinar 5 4 0 1 4 80 % Skube 2 2 00 2 100% VOJKO MLINAR, ING. REZULTATI PRVOUVRŠTENIH NA „RADNIČKIM SPOR IŠKIM IGRAMA 1979' aoMii uspešno završio na RS11979 Završile su se radničke sportske igre, na kojima je nastupilo 15 ženskih i 35 muških ekipa radnih organizacija sa područja Novog mesta. Vodila se ljuta borba za prvo mjesto izmedju radnih organizacija KRKE, IMV, Iskre, Novoteksa, Novolesa i PIONIRA. Ali prvo mjesto je zaslužila samo najbolja ekipa a to je bila naša — muška ekipa Pionira, dok su djevojke takodjer osvojile odlično drugo mjesto. RSI počnu u zimskim mjesecima, kada su na redu takmičenja u skijanju traju tokom cijele godine. Na igrama se radne organizacije takmiče u plivanju, atletici, skijanju i šahu. Na igrama imaju pravo da nastupe sve radne organizacije i druge grupe i pojedinci, koji su MUŠKARCI Srnu- Nogo- Uvrštenje banje met 1. SGP „PIONIR" 37 44 2. KRKA 33 36 3. IMV 28 35 4. ISKRA 27 39 5. NOVOTEKS 25 31 6. NOVOLES 30 38 ŽENE Srnu- Uvrštenje ćanje 1. KRKA 33 2. SGP „PIONIR" 29 3. ISKRA 26 4. IMV 22 5. NOVOLES 20 6. NOVOTEKS 23 članovi saveza sindikata Slove- nije općine Novo mesto. Radničke sportske igre važan su oblik sportsko rekreativne djelatnosti kod nas, na njima je čak učestovalo preko sto-pedeset radnih ljudi iz Pionira. A tko su ti ljudi? To su djevojke i momci, majke i očevi, koji rano ujutru ustaju, provedu osam sati na Pliva- Atle- Bača- nje tika Kros nje 20 27 26 25 29 24 21 28 22 31 23 23 23 21 - 20 21 22 — 23 33 — — — Pliva- Atle- Odboj- nje tika Kros ka 31 30 29 36 20 20 22 32 27 26 — 25 — 23 25 29 22 — — 26 21 — 22 radnom mjestu, popodne se susreću sa nizom teškoća, ali ipak odvoje toliko vremena, da se u popodnevnim i večernjim satima bave sportom ili sportskom rekreacijom. U izmijenjeni način života, kada je sve manje fizičkog rada i kada se ljudi voze umjesto da hodaju, prodire stari odnos prema sportu: čovjek osjeća da njego- Strelja-stolni Kugla- U kup. štvo tenis nje- Šah bod. 35 26 51 39 367 31 36 46 43 35/ 28 27 55 33 331 26 26 48 28 285 21 32 45 32 285 22 21 32 34 240 Strelja- Stolni Kugla- Ukupno stvo tenis nje bodova 27 29 31 246 31 25 27 206 24 22 38 188 21 20 28 168 20 — 34 122 — ' 29 95 vo mjesto nije na tribini za gledavće — svjestan je da ie i njemu potrebno kretanje, ra-zomoda, gibanje. Sve više dolazi do izražaja načelo: Spoit za svakoga! Pozivamo i one da učestvuju, one koji su desetljećima bili zapostavljeni: djecu, žene, slaba-čke, starije i stare. DAVOR RANGUS Sa svih strana iOOUR GRAĐEVINSKI j I SEKTOR LJUBLJANA • Disciplinska komisija OOUR je 23. i 26. novembra raspravljala o 31 kršiocu radnih dužnosti i izrekla 12 opomena, 8 javnih opomena i 9 prekida radnog odnosa. Dva postupka bila su obustavljena. • I nveturne komisije svake godine uzimaju u svoj sastav više od 50 radnika, većinom iz redova tehničkih kadrova. To se u tom vremenu jako poznaje u kvaliteti i količini njihovog rada na redovnim radnim mjestima. Takav način obavljanja inventure pokazao se kao neekonomičan i nerazuman, jer bi obzirom na obimne inventurne radove, koje treba obaviti svake godine, morali već imati stalne komisije, • Ljubljanska menza trebala bi da Novu godinu dočeka u novom ruhu ako sve bude sretno išlo. Nadamo se da će to bar malo stišati stalno kritiziranje na račun njenog unutarnjeg uređanja. • Temeljni kamen za Dom mještana ljubljanske općine Moste, bio je položen u decembru. Građevinski radovi kod gradnje te neophodno potrebne zgrade obavit će OOUR GS Ljubljana. • Komisija za kadrovsko socijalna pitanja izradila je prijedlog prednosne liste molitelja stanova i stambenih kredita za 1979 godinu, odnosno za dodjeliva-nje u 1980 godini. • Ostavljanje 6 tjedana starih beba u prostorijama Opće službe OOUR—a, trebao bi po mišljenju nekih, da bude najdjelotvorniji način za brzo dobijanje stana. Tako misle pojedini radnici.... • Izuzetne potrebe za kadrovima pojavile su se krajem 1979 godine, a to je logična posljedica preobimnog i neplaniranog dobivanja novih građevinskih radova. • Privremeni terenski dodatak u visini 75,00 din za obračunsku jedinicu Vrhnika RS je predložila za odobrenje Komisija za privređivanje. Uvjet za dodatak je prijevoz, kojeg mora organizirati OOUR GS Ljubljana. Radnicima, koji stanuju u samačkim domovina teresnki dodatak bi se trebao isplaćivati za kalendarski dan, ostalima za radni dan. • Osnovnoj školi Brod je Komisija za privređivanje na njenu molbu predložila odobrenje od 5.000 din iz namjenskih sredstava fonda zajedničke potrošnje. Pomoć je nan.ženjena tehničkom opremanju škole. Gornji predlog bio je posredovan RS OOUR—a. : DOPISUJTE V SVOJE | GLASILO !!! Sjednica RS OOUR 16. novembra 1979 • Suglasnost predlogu Odobra NO i RS o zamjeni dosadašnjega načelnika CZ Ivana Bučara, koji zbog svojih radnih dužnosti ne može obavljati tu funkciju, drugom Živkom Radojčićem, dosadašnjim pomoćnikom načelnika CZ, dao je RS. • Rješenje disciplinske komisije po pitanju Sulejmana Mehmedoviča, potvrdio je RS i time odbio prigovor pogođe-noga.Uz to RS je ponovo pregledao i pretresao svu dokumentaciju po tom pitanju. 9 Sitna mehanizacija koja je do sada bila vlasništvo OOUR Strojarsko prometni pogon bila je zaključkom RS s 1. januarom 1980 prenešena u vlasništvo OOUR GS Krško. Naravno, tu se radi samo o onoj sitnoj mehanizaciji, koju je upotrebljavala OOUR GS Krško. • Predlog za uređanje blagajne uzajemne pomoći bit će po zaključku RS raspravljan na zboru radnih ljudi. .. • Komisiju za utvrđenje štete i odgovornosti, u vezi štete na automobilima u PRJ Libija, imenovao je RS. 9 Sa predloženim mjerama za rješavanje kadrovskih teškoća, složio se RS, a dao je i suglasnost za osnutak društvenog dogovora o osuvremljenju bre-žičke bolnice ,.. • Komisija za kadrovsko socijalna pitanja je na sjednici 26. novembra primila na rad 18 radnika, izmjenila vrednovanje radnih zadatake 20 radnika, u 1 primjeru u 1 primjeru ukinula uspješan pripravnički staž kandidata, u 1 primjeru imenovala komisiju za ocjenjivanje pripravništva, raspravljala o 2 primjera školovanja radnika, odobrila dva neplaćena dopusta, raspravljala o 2 stambene molbe i zaključila da sudjeluje na natječaju za dobijanje 9 stanova ... • Kom isija samoupravne rad-ničkte kontrole je na sjednici 17. novembra potvrdila zapisnik prethodne sjednice i raspravljala o bušilici, koja je nestala, a stajala je 1.842 din, te zaključila da RS prihvati zaključak, da se vrijednost bušilice u ratama utjera od radnika, koji je zadnji potpisao zapisnik o primitku stroja. I OOUR DRVNI POGON J Prošle godine: 30.795 rođenja i 18.417 smrti Kako se kreće stanovništvo u SR Sloveniji. Što znači statistički podatak, da je npr. „prirodni" prirast u Sloveniji iznosio prošle godine 30.795 živo rođene djece (i 187 mrtvorođenih), a umrlo je 18.417 ljudi (od toga 500 dojenčadi). Razlika je. jednogodišnji prirodni porast stanovništva. • RS je na sjednici 26. novembra raspravljao o tri samoupravna sporazuma (o zajedničkim osnovama i mjerilima za raspoređivanje čistog dohodka i za raspodjelu sredstava za osobne dohotke u građevinarstvu, O udruženju u stambenu komunalnu banku Ljubljana i O mjerilima, načinima i postupcima za uvoz robe i usluga te odlivu deviza za 1980 godinu) i zaključio, da ih da na potvrđenje zboru radnika. Zaključio je, da o zapisniku 30. sjednice IO OOS OOUR Drvni pogon treba da raspravlja zbor radnika, ras-prevljao je o zapisniku komisije za ocenjivanje radnih zadataka i poslova od 13. novembra i stavio u dužnost Samoupravnoj radničkoj kontroli da provjeri poslove i zadatke imenovanih u zapisniku te o tome izvjesti do naredne sjednice, a stavio joj je u dužnost i da provjeri ocjenu Jožeta Tomca, koji se pritužuje. • RS je na sjednici 7. decembra potvrdio samoupravni sporazum o međusobnoj poslovno tehničkoj suradnji sa GG Novo mesto i za potpisnika sporazuma odredio direktora OOUR—a, predložio je likvidaciju dotrajalih osnovnih sredstava prema zapisniku inveturne komisije, imenovao Jožeta Vidriha u komisiju za popis obratnih sredstava i objavio zbor radnika za 11. decembar u 13. sati. • Samoupravna radnička kontrola je na sjednici 7. i 10. decembra raspravljala o slijedećem: • Obzirom na prekovremeni rad kod izrade HV i PV utvrdila je, da je po zaključku RS obavezan. Vođe radova su dužni da ga organiziraju, a neopravdano odbijanje prekovremenog rada treba smatrati kao kršenje radnih dužnosti. • Sredstva za zaštitu i zaštitna sredstva dužni su da nose i upotrebljavaju svi radnici, a pretpostavljeni su dužni da po odredbama važećeg propisa Službe zaštite na radu, da povedu postupke protiv prekršitelja. 9 Prilikom pregleda radnih zadataka i poslova prema zapisniku komisije od 13. novembra SDK je utvrdila da popravci, odnosno prenosi u viši vrednostni razred nisu mogući, jer to nije u skladu s važećom tabelom radnih zadataka i poslova. Jedino je moguće preraspoređenje, ako radnik stvarno obavlja posao koji je u višem razredu, ali i preraspoređenje mora biti usklađeno sa tebelom. Obzirom na ptiružbu Jožeta Tomca SDK je utvrdila da je pravilno ocijenjen. 9 Privredni odbor OOUR—a je na sjednici 3. decembra iz fonda zajedničke potrošnje po završnom računu 1978 odobrio namjenski izdvojena sredstva u visini 8.820 din Općinskom savezu DPO za novogodišnje darivanje djece. OOUR PROJEKTIVNI BIRO v___________________________y 9 Komisija za kadrovsko socijalna pitanja je na sjednici 5. decembra raspravljala o slijedećem: 9 Odobrila je 1 molbu za prijem u radni odnos, raspravljala o 1 molbi za stan i zaključila da je zadrži u evidenciji, raspravljala o pritužbi na raspoređenje i živa kronika V času od 1. decembra 1979 do 31. decembra 1979 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI I: Masnik Valter iz TOZD grad. sekt. Krško DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: DDSS: Majes Jože — strojni tehnik TOZD ZAGREB: Tandara Anton — upravni referent, Softič Mirsada — administrativni tehnik TOZD MKO: Hrastar Marjan — pleskar, Sintič Radoslav - avtoklepar, Tomič Tomo — avtomehanik, Krošelj Zvonko — avtoklepar, Kočman Edi — avtonahanik, osobnu ocjenu radnika Papeža i utvrdila da je pravilno vrednovan i raspoređen. Obzirom na njegove primjedbe o nagrađivanju po radu utvrdila je da je odlukom odjela, u kojem dotični radi, nagrađivanje grupno. Oštećenog je, obzirom na njegove pritužbe o tome kako neki provede radno vrijeme jmimo svih pravilnika, uputila na samoupravnu radničku kontrolu. 9 Rasporedila je na radno mjesto 1 novog radnika, odredila mu 3-mjesečni probni rad i komisiju, koja će pratiti taj rad; obavila je 9 preraspoređenja radnika i raspravljala o 1 slučaju privremenog zamjenjivanja. 9 Natječaj za vođu odjela elektroinstalacija uz navođenje uvjeta komisija je zaključila da objavi u Dolenjskom listu. 9 Raspravljanjem o prijedlogu za disciplinski postupak protiv radnika Pavliča, komisija je mišljenja da po tom pitanju najprije treba da posreduje direktor OOUR—a i Samoupravna radnička kontrola; tek ako to bude brezuspešno, da se protiv dotičnog povede disciplinski postupak. Mešinovič Nurija — delavec TOZD SPO: Gorenc Zvonko — strojnik TGM, Atić Hrusto - voznik, Jerele Iztok — avtomehanik IZ JLA SO SE VRNILI: Lipar Jože — avtomehanik iz TOZD MKO, Nadarevič Rasim — delavec iz TOZD LO, Kovačevič Hasan — avtomehanik iz TOZD MKO V JLA SO ODŠLI: Kramar Zvonko — avtomehanik iz TOZD MKO, Kovačič Tomaž — gr. ing. iz TOZD PB, Lušina Franc — strojnik iz TOZD SPO, Kamenarič Dušan — varilec iz TOZD MKO, Lenart Matjaž - varn. ing. iz DSSS, Tomljanovič Gorazd — dipl. gr. ing. iz TOZD TKI UPOKOJILI SO SE Juvan Franc iz TOZD LO, Vide Jože iz TOZD TKI Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje v naši OZD in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel, tovarišema, ki sta odšla v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva. PIONIR je glasilo kolektiva SGP Pl ON IR Novo mesto, izhaja en krat na mesec v nakladi 4500 izvodov, glavni in odgovorni urednik je Katjuša Borsan, tehnični urednik je Miloš Jakopec, člani uredniškega odbora so: Ivan llijanič za TOZD GS Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD GS Ljubljana, Ivan Markovič za TOZD GS Krško, Antun Tandara za TOZD GS Zagreb, Peter Bračko za TOZD Strojno prometni obrat, Erna Logar za TOZD Mehansko kovinski obrat, Rudi Robič za TOZD Projektivni biro, Bruno Potokar za TOZD TOGREL, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat in Vida Saje za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP PIONIR, 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3. Stavek, filmi in tisk: ČZP Dolenjski list Novo mesto.