Nekje je pot, nekje je sled, čeprav je mimo mnogo let! -¦
Pomenljivost teh besed, ki so jih Iškovarci nameniO v pozdrav Mizu slolim nosilcem Partizanske spomenice 1941, je bilo pravzaprav vodilo tega ie tradicionalnega srečanja prvoborcev, ki ga vsako leto neposredno pred občinskim praznikom pripravijo skupščina in občinske družbenopolitične organizacije. Maks Kianšek je pri-sotne pozdravil in jim v krajšem orisu predstavil priza-devanja, ki so bila storjena v pretečenem letu dni na področju razvojnih usmeritev ter stabilizacijskih napo-rov v naši družbenopolitični skupnosti. Pozidravu se je pridružil ludi predsednik krajevnega odbora ZZB NOV. Tudi sicer so Iškovarci pripravili res prisrčen in topel sprejem. Ubrana je bila pesem domačega pev-skega zbora, iskreno doživel je bil recital pionirjev, skrbno je bila pripravljena razstava o vseh tistih doma-činih, aktivistih in borcih, ki so padli v času narodno-osvobodilne borbe. Krajanke Iške vasi so za prijetno srečanje poskrbele kot najboljšc gostiteljice. Tovariški stiski rok, na prsih rdeči nageljni, klena beseda in mnoštvo spominov trpkih in radostnih, tiha ubrana partizanska pesem - nekje je pot, nekje je sled, čeprav je mimo mnogo let.