Najprej
Naj bo odtiskov kar največ!
S prenovljenimi Novicami gremo torej naprej. Začasnost urejanja Logaških novic je porodila tudi opazno drugačno upodobitev. Eni pravijo, daje tako bolje, drugim je bolj všeč značilna časopisna oblika. Kakor se pač rado zgodi med ljudmi mnenja so različna, in tako je tudi prav. Na vsak način pa želi krog dopisnikov kar najbolj skrbno odtisniti v Novicah utrip dogajanj na Logaškem. Naj bo odtiskov kar največ. Zato velja tudi naglasiti, da so Novice odprte za vsakogar, ki bi rad ponudil zanimivo sporočilo ali mnenje bralcem.
Takega mnenja je bil na majski seji tudi občinski svet, ki je po dokaj razgibani razpravi odločil, da bo Logaške novice še naprej izdajala občina, ki bo z javnim razpisom iskala odgovornega urednika, z izbranim urednikom pa bo sklenila ustrezno pogodbo.
Smo sicer sredi rožnika, meseca, ki se bujno razcveta. Od tod pa do srede julija, ko se spet srečamo, se nam ponuja vse polno zanimivih in tudi pomembnih dogodkov: odprtje prenovljene Nove ljubljanske banke, prenovljenega Petrolovega bencinskega servisa, prenovljenega trgovskega središča Kmetijsko gozdarske zadruge; začelo se bo glasbeno poletje. Kresna noč nas bo od prireditve Ob vodnjaku in hotenjskega kresovanja popeljala k počastitvi 11. obletnice slovenske državne samostojnosti, ki jo je bilo treba izbojevati tudi z vojno. Slovencev po svetu pa z logaškega konca jih ni ravno malo če drugače ne, se spomnimo vsaj na prvo julijsko nedeljo dan Slovencev po svetu. Poleg poletne klime, bo nekaj temperature naraslo tudi ob svetovnem nogometnem spopadu v deželah vzhajajočega sonca pa tudi ob šolskih spričevalih. In še to in ono se nam bo ponudilo.
Vsem, ki boste že počitnikovali ali se boste odpravljali na dopust pa prijetne in zdrave telesne in duhovne sprostitve in osvežitve.
Začasni urednik
Dobri človek z Madagaskar j a
Misijonar Peter Opeka, ambasador dobrote, na obisku v Logatcu
V maju se je mudi v Sloveniji Peter Opeka, človek, ki je že 30 let misijonar na Madagaskarju. Znano je njegovo vztrajno prizadevanje za gradnjo naselja vasi za revne, obubožane prebivalce tega otoka. To naselje jim omogoča poleg strehe tudi najnujnejšo zdravstveno oskrbo, izobraževanje, zaposlitev...
»Njegovo« naselje ima v tem trenutku več kot 5000 prebivalcev. Sredstva za gradnjo pridobiva od dobrih ljudi, največ iz Evrope, predvsem i/. Francije, Avstrije, Nemčije. V zadnjem času podpira finančno njegovo delo tudi Evropska zveza.
Madagaskar je kot država v veliki gospodarski in politični krizi. Življenje prebivalcev je iz dneva v dan težje, in boj za vsakodnevno preživetje postaja i/ dneva v dan trši. Čuti se nazadovanje predvsem na področju osnovnega zdravstva (premalo je zdravstvenih domov in bolnišnic), izobraževanja (več kot polovica prebivalcev je nepismenih). Dela ni možno dobiti niti za preživetje.
Tudi Slovenci pomagamo s svojimi prispevki misijonarju Opeki. Tuje zelo aktiven naš Andrej Žigon, ki je ob pomoči dobrih ljudi obiskal Petra Opeko na Madagaskarju avgusta 2000, zbira pa sredstva v podporo misijonarju po Sloveniji, organizirajoč dobrodelne prireditve / geslom »Slovensko srce /a Madagaskar«.
Misijonarja Petra Opeko je 24. maja letos sprejel tudi logaški Župan Jane/ Nagode in se z njim zadržal v daljšem pogovoru.
Naj
Zupan sprejel misijonarja Petra Opeko.
Najprej
Klic vpijočega?
Od 1996, ko so občinski svetniki sprejeli tolažilne sklepe, je z Gorenjsko cesto vse slabše. Sprva so se zadeve s cesto malce umirile (nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha) in očitnejših javnih tožb pač ni bilo. Navidezno umirjenost pa je v letu 1999 zmotila osebna zahteva za prestavitev semaforja. Občinski urad je izdal odločbo za postavitev talne oznake, ki tovorne avtomobile ustavlja pri semaforju. Stvari so se nekako umirile do leta 2001, ko so prebivalci Gorenjske ulice podpisovali sicer neodposlano peticijo za pričetek ponovnega postopka glede zaprtja peskokopa in njegove sanacije.
Cesta do nadaljnjega odprta Foto: M. Tršar
V maju 2002 pa je zadeva ponovno potrkala na občinska vrata v zvezi s koncesijsko pogodbo med Gradnikom, p.o., v stečaju in vlado Republike Slovenije za izkoriščanje peskokopa v nadaljnjih 20 letih. Zahteve prebivalcev Gorenjske ceste, ki so bile predstavljene občini v 13 točkah, so ponovili na zboru krajanov na zadnji letošnji majski dan.
Osrednji poudarki iz zahtev prebivalcev so terjali prenehanje izkoriščanja naravne dediščine z zaprtjem kamnoloma, zaščito zdravih in kvalitetnih vodnih virov na Smolevcu ter zagotovitev postopne sanacije kamnoloma. Albin Čuk
Dober dan - gospod župan!
Majski obiski pri županu
- Najprej so se 7. maja pri županu sešli predstavniki Direkcije za ceste in lastniki zemljišč zaradi odkupa zemljišč za ureditev krožišča pri Klamu. Ob pridobitvi ustreznih zemljišč bi bilo moč urejati prepotrebno krožišče že letos.
- S predstavniki izvajalca del (Cestno podjetje Ljubljana), s projektantom, z upravljavcem smetišča (Komunalno podjetje Logatec) in z, nadzornim inženirjem je 10. maja tekel pogovor o nekaterih spremembah pri rekonstrukciji in prenovi smetišča Ostri vrh.
- Predstaviki Tini impexa, projektant in direktor Komunalnega podjetja so se 14. maja srečali zaradi prenove vodovoda iz Turkove grape, kjer bo zgrajen vodohram za 150 m.3 vode; naprej bo obnovljen vodovod proti Logatcu, ki bo usmerjen skoz Ceste in tako omogočil vodovodno oskrbo tudi domačijam v KS Log-Zaplana.
Predstavniki podjetja TUŠ, ki namerava zgraditi trgovski center na Trohovem vrtu (bivša zadružna žaga), so obiskali župana 15. maja. Po mnenju investitorja so za nadaljnje odločitve pomembne uskladitve z. Ministrstvom za notranje zadeve, ki načrtuje tod zgraditev poslovnih prostorov za potrebe logaške upravne enote.
Naslednji dan je župan sprejel predsednika Fundacije za šport (iregorja Juraka s sodelavci. Ob prisotnosti poslanca Stanislava Hrenčiča so si ogledali gradnjo večnamenske športne dvorane in se dogovorili za možnost dodatnega sofinaciranja. Poleg že odobrenih 25 milijonov tolarjev naj
Občinski svetniki si ogledujejo novogradnjo športne dvorane. Foto: M. Tršar
bi Fundacija namenila nekaj sredstev po jesenskem rebalansu ali pa naslednje leto prek ponovnega razpisa.
- Istega dne popoldne se je župan sestal v osnovni šoli 8 talcev s predvidevanimi uporabniki nove športne dvorane; dogovorili so se, da bodo vsi interesenti pripravili predloge svojih časovnih programov do 10. junija.
- Predtavniki Primorja so 17. maja seznanili župana, da bodo vsa pogodbena dela končali do roka, kar pomeni, da bo večnamenska športna dvorana lahko odprla svoje dveri ob začetku letošnjega šolskega leta.
Najprej
In županovi majniški obiski
- Župan seje 6. in 13. maja udeležil sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor. Na prvem obiskuje bila predstavljena prečiščena Uredba o Regijskem parku Snežnik, ki je upoštevala kar nekaj predlogov županov in občinskih svetov. Uredba bo v jeseni predstavljena po posameznih krajih, ki jih zadeva načrtovani krajinski park. - Ob drugem obisku pa so sodelovali še vrhniški župan Vinko Tomšič ter direktorja komunalnih podjetij iz Logatca in Vrhnike. Skupno so se dogovorili, da bo »smetiščno« takso 1,78 tolarja za kilogram (zaradi obremenjevanja okolja z odlaganjem odpadkov) vrhniška komunala nakazovala logaški, ta pa občinskemu proračunu.
- Z ravnateljem gornjelogaške šole Borutom Feferjem in Marjetko Trevnovo, svetovalko za investicije, je župan 8. maja obiskal Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost zaradi reševanja prostorske stiske, ki se ponuja šoli ob uvedbi devetletke. Kaže se rešitev zadreg z rekostrukcijo sedanjih
Pod Ostrim vrhom, smetišče za troje občin. Foto: Janez Ttirk
šolskih prostorov. Investicija, kiji mora botrovati tudi resorno ministrstvo, bo izvedena med letnimi počitnicami 2003.
Špela Istenič
Izza svetniških klopi
Kavčičeva domačija z usklajenim ureditvenim načrtom
Občinski svetniki so 28. junija po hitrem postopku sprejeli Odlok o Spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3-»OB POTOKU« v naselju Logatec. Ta dopolnjuje Odlok o ureditvenem načrtu Skladišča C3-»OB POTOKU« v naselju Logatec, ki je bil sprejet že marca leta 2000.
Predlagane spremembe so bile javno razgrnjene lani od sredine septembra do sredine oktobra v avli knjižnice, sledila je tudi javna razprava. Spremembe so bile potrebne zaradi uskladitve ureditvenega načrta s projektno dokumentacijo posameznih projektov. S sprejetjem sprememb je (bo) občinski svet omogočil investitorju ureditev vse potrebne dokumentacije za območje Kavčičeve domačije in tako posredno olajšal lastnikom stanovanj ureditev njihovega lastništva.
Za prijazno in koristnejšo podobo Trohovega vrta
V prvem branju so svetniki sprejeli tudi predlog Odloka o ureditvenem načrtu DL-J3-C2 Trohov vrt v Logatcu. Gre za prostor, omejen z Vrtnarsko potjo. Staro cesto. Tovarniško ter Tržaško cesto. Na območju opuščene zadružne žage se s tem načrtom nameravajo urediti nove površine za namen trgovske dejavnosti in javnega programa. Z ureditvenim dokumentom bo omogočena uskladitev grajenih in odprtih površin, racionalna izraba prostora, dopolnitev in sanacija komunalnega in prometnega omrežja ter varovanje in zaščita naravnih značilnosti kulturnega in naravnega okolja. Tudi postopek sprejemanja tega ureditvenega načrta je šel prek
Svetniki glasujejo za ureditev novega oddelka otroškega vrtca.    Foto: M. Tršar
poprejšnje javne obravnave. Upajmo, da bo Trohov vrt čim prej dobil novo, bolj prijazno podobo, s katero bomo lahko vsi zadovoljni.
Tudi vrtec je treba razširiti - hvala Bogu!
Svetniki so soglasno podprli predlog o odprtju novega oddelka otroškega varstva VV/, Kurirček v enoti Tabor. Vsako leto se občina ob majskih obravnavanjih prošenj sooča s problemom sprejema predšolskih otrok v redno varstvo. Čeprav je ta čas v otroško varstvo zajetih dvoje več kot 500 predšolskih otrok, je vsako leto zavrnjenih kar nekaj otrok. To, seveda, predstavlja hudo zadrego /a (pre)zaposlcne starše. Ob iskanju rešitve zanje se je izoblikovala ideja o pripravi in opremi dodatnega oddelka v Gorenjem Logatcu.
Izza svetniških klopi
Še naprej bo Logaške novice izdajala občina s pogodbenim urednikom
Svetniki pa niso bili tako enotnega mnenja glede organiziranja nadaljnjega izhajanja Logaških novic. Pripravljena predloga (prevzem izdajanja in distribucije po pogodbi in izdajanje Logaških novic na osnovi pogodbe z odgovornim urednikom) imata vsak svoje prednosti in slabosti. Po daljši razpravi in argumentih za in proti predlaganima možnostima je bil izglasovan sklep, da se objavi javni razpis za mesto odgovornega urednika..
O čem so svetniki spraševali župana?
Da je bila seja zanimiva, pričajo tudi številna svetniška vprašanja in pobude, ki se nanašajo na denacionalizacijski postopek Tržaške 15 in 13, na dejavnosti, ki se bodo odvijale v Zapolju, na odnos občinske uprave do problema peskokopa Smolevec, na zaidalni načrt Grapovčnik, na smrad, ki se širi iz čistilne naprave in Jačke, na prazno stavbo na Tržaški 105... Na večino vprašanj je odgovarjal župan; na nekatera vprašanja bodo pripravljena tudi pisna pojasnila.   Alenka Gorza Jereb
Dr. Jože Skvarča sprašuje župana po dejavnostih v IOC Zapolje Foto: M. Tršar
Gospodarske diagonale
Iz razgovora z. gospo Danijela Rus, direktorico podjetja KIJ Logatec
Je recesija končana?
Prilagajanje sedanjim trgom in iskanje novih - sejemske predstavitve - in nove programske, organizacijske in tehnološke usmeritve lahko pomorejo iz recesije.
Največji trg, kamor KLI Logatec Se vedno izvozi 70 % svojih stolov, je v Ameriki. Že pred usodnim 11. septembrom so se na tem velikem in raznolikem trgu pojavljali znaki recesije, le da si je javno niso upali priznati. Po II. septembru pa je bilo tO jasno občutiti, in za premagovanje nastalih težav je bilo treba veliko naporov. Kupci so povečevali zahteve po kvaliteti in dobavnih rokih. Vedno večja je bila tudi raznolikost naročil in le dobro organiziranemu servisiranju in sledenju rokov se lahko zahvalijo, daje KLI ostal pri svojem koščku kruha. Ta v lesni industriji nikoli ni bil posebno debelo odrezan. V teh prizadevanjih za obstanek ni mogel KLI kaj prida pričakovati od izvoza v bivše dežele Jugoslavije in Rusijo, kjer je lani večina slovenskih izvoznikov nadomeščala
Nova kuhinjska garnitura "Klas"
izpade na zahodni evropsk trg. Zaupati so morali v svoje lastne sposobnosti in se spoprijeti z iskanjem možnosti za povečanje prodaje prav na tem trgu.
Letos je vsekakor več optimizma. Počasi se opaža ponovna rast naročil. Zanimivo je, da se KLI v svoji bitki za trg predstavlja zlasti na specializiranih lesnih sejmih, denimo v Kolnu, kjer je obiskovalcev sicer manj, je pa med njimi več resnih kupcev. Letošnji obisk je, žal, upadel predvsem zato, ker je bilo na sejmih dosti manj proizvajalcev kuhinjskega pohištva. Prav zato so bile dobro sprejete zlasti novosti s področjajedilniškcga pohištva. Seveda, razstavlja KLI tudi na domačih sejmih: v Ljubljani ali v Gornji Radgoni, kjer so Klijevi razstavljala prejeli znak kakovosti v graditeljstvu za lesena okna. Zanimivo je tudi, da so bili edini slovenski predstavniki na prav tako specializiranem sejmu v Bologni, kjer je bil predstavljen samo program stolov. Skratka, razstavljajo povsod tam, kjer pričakujejo vzpostavitev novega trga, zato, denimo, tudi na Reki.
Za uspešnejši prodor na trg in obvladovanje celostne ponudbe so lansko jesen pričeli tudi s programsko reorganizacijo. Že v letu 1999 so kupili tovarno stolov v Martinjaku, ki sojo z letošnjim 1, januarjem pripojili KLI-ju. Tako sedaj združujejo v matični družbi programsko celoto proizvodnje stolov. Jeseni pa so lesena okna združili z okni iz umetnih mas v enoten program "OKNA KLI LOGATEC". Vse kaže, da bo podjetje z novo organizacijo, kvaliteto in primernim servisiranjem uspešno prešlo iz recesije.
Albin Čuk
■j
&0
Gospodarske diagonale
Kdaj najeti posojilo
Krepko smo že zakorakali v junij; s 1. julijem pa Banka Slovenije napoveduje odpravo temeljne obrestne mere (TOM) za vse bančne posle, ki imajo ročnost do enega leta. Tako tudi za posojila.
Prehod teh na t.i. nominalno obrestno mero (NOM) že dolgo buri duhove med občani. Banke zagotavljajo, da z uvedbo in izračunavanjem NOM ne bo kakih bistvenih pretresov. Ker pa je prehod napovedan že kar nekaj časa, se poslovne banke nanj zavzeto pripravljajo s postopnim zniževanjem realnih obrestnih mer. Vse banke so si
enotne prav v dejstvu, da bo NOM zagotovo nižja od sedaj veljavnega TOM in realne obrestne mere. Znižanje realne obrestne mere pa se bo gotovo še nekoliko nadaljevalo tudi skladno s postopnim zniževanjem inflacije.
NOM je v osnovi preračunana iz TOM in realne obrestne mere. V bodoče pa bo izračun obresti sestavljen samo iz NOM.
Zanesljiv nasvet bančnim komitentom: najbolj ugodno je najeti posojilo prav takrat, ko ga najbolj potrebujejo. Vse ostale podrobnosti pa so le malenkosti. S.N.
m Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Brez ustrezne strokovne usposobljenosti
ne bo šlo
Po Pravilniku o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Url. 72/01) mora biti nosilec dopolnilnih dejavnosti usposobljen tako, da ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo (IV. Stopnja) ustrezne smeri ali da ima ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem ter s preizkusom strokovne usposobljenosti.
Certifikatno izobraževanje je možno opraviti iz dejavnosti, kot so: predelava mleka, mesa, sadja, peka kruha ali potic oboje iz krušne peči, turizem na kmetiji, čebelarstvo, storitve s kmetijsko ali gozdarsko mehanizacijo in opremo, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov.
Kmetijsko svetovalna služba ima nalogo organizirati izobraževanje za pridobitev prej omenjenih certifikatov. Za predelavo lesa in vrtnarjenje ni certifikatnega izobraževanja; potrebna je ustrezna izobrazba.
V pripravi so izobraževanja za pridobitev certifikatov  za predelavo
Košara dobrot iz kmečke hiše
mesa, mleka, sadja, peko kruha in potie. Izobraževanje bo potekalo predvidoma v izobraževalni sezoni 2002/03, glede na število prijav.
Vsi, ki boste pri razvoju svoje dopolnilne dejavnosti potrebovali ustrezen certifikat, se čimprej prijavite pri enoti Svetovalne službe za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti I .ogatee - tel.: 7542 933 ali 041 591 129.
Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
Za
■fl
prijaznejšo podobo vasi
Lažani in Jakovčani o programu CRPOV, o kabelski TV, o železniškem prehodu, o regijskem parku in še o čem
Vaščani Laz in Jakovicc so I S. maja ob prisotnosti župana razpravljali o prenekaterih krajevnih težavah in željah. Iz programa CRPOV je bila lani postavljena javna razsvetljava v I.azah, poslej naj bi posvetila še v Jakovico, kjer bo treba urediti tudi kanalizacijo za padavinske in odpadne vode.
Razpravljavci so opozorili tudi na železniški prehod na Ravniku, ki mora ostati; z. železnico bo potreben razumen sporazum glede plačila za vzdrževnje prehoda, (ilede zavarovanih območij načrtovanega krajinskega parka Snežnik je župan napovedal, da bo v jeseni možna razprava ob javni razgrnitvi projekta. Kakih 75 vaščanov, pripravljenih na sofinanciranje kabeske televizije, si želi čim prejšnjo možnost priključka.
Nasploh pa so bili udeleženci sestanka prepričam, da bi bilo treba navdušiti vaščane za prijaznejše urejevanja naselij; turistično društvo pa naj bi pripomoglo s svojimi iniciativami. Na vsak način pa bi bilo treba primerno urediti poslopje ob šoli, ki naj bi bilo namenjeno shajanju mladih.
z.u.r.
T
Miovice
1 Bom j 'SMbbbbhMMHI
Ob dnevu državnosti čestitajo vsem občanom svetniki občinskega svela in župan občine Logatec
Gospodarske diagonale
Ugled - kaj to
w
J
Revija Kapital je maja objavila rezultate aprilske raziskave ugleda podjetij. Raziskave potekajo že osem let. Med 250 najuglednejšimi slovenskimi podjetji sta tudi obe logaški delniški družbi KLI in Valkarton. Vredno ponosa vsakega Logatčana! Posebej še, če sta vsako leto domači podjetji med najuglednejšimi pri nas.
Raziskava temelji na anketnih odgovorih nekaj manj kot tisoč deležnikov iz poslovnega sveta in iz t.i. splošne javnosti. Deležniki so skupine posameznikov z istim osebnim interesom, ki jih imajo s podjetjem. Poglavitni deležniki so, npr., zaposleni, tem je poglavitna vrednota resnicoljubnost, inestitorjem kredibilnost, potrošnikom zancscljivost, lokalni skupnosti odgovornost.
Morda nekoč kar ugledni mopedi; do konca aprila, kakor je veleval zakon, se jih je na Logaškem registriralo 240. Pa še kje je kateri. Foto: M. Tršar
Ugled je težko merljiva vrednota (katera vrednota pa ni težko merljiva?). In zelo občutljiva. Tudi standardizirana ni. Zagotovo pa močno in razpršeno vpliva na poslovne rezultate podjetja. Kakovost vodenja, inovativnost in finančna stabilnost so najpomembnejši kriteriji za ocenjevanje ugleda. Na ugled podjetja vpliva ugled njegovega direktorja oz. predsednika uprave. Sposobno vodstvo je eden temeljnih kriterijev pri ocenjevanju stopnje ugleda podjetja med poslovno in splošno javnostjo.
In kako komentirata uglednost vodilna v obeh podjetjih?
Danijela Rus, direktorica družbe KLI Logatec, d.d.: "Že vsa leta raziskav smo med uglednimi visoko uvrščeni. Ob ugledu nam, ki skorajda tri četrtine proizvodnje izvozimo, veliko pomeni evropska in svetovna primerljivost konkurenčnosti in umeščanje med največja slovenska podjetja."
Franc Jerina, generalni direktor Valkarton, d.d.: " Razvrščanje podjetij po ugledu je lahko tudi nezanesljivo. Strategija Valkartona je evropska primerljivost s podjetji podobnega proizvodnega obsega; z novo investicijo jo bo dosegel."
Da bi bilo še dolgo moč pisati o dobrih rezultatih, ugledu in trdnosti naših podjetij! Jan Turk
Povest o jari kači
Reševanje gorenjske ceste še vedno na mrtvi točki
Že davnega 25.5.1978 so prebivalci ob Gorenjski cesti vložili protest na občino Logatec glede neurejenega prometa po njihovi ulici. Tedaj seje pričela tudi povest o jari kači. Kaj vse so stanovalci poleg prahu in hrupa še požirali, velja za posebno zgodbo.
Pa si ponovno preberimo odmev oblastnikov, zapisan v Logaških novicah iz leta 1980; "Naj nam bo pa vendar dovoljeno tudi povprašati, kako je moč z oznako "občani "privatiziran in kako je moč v imenu občanov, mimo organiziranih subjektivnih sil, kot so vaški in ulični odbori SZDL, krajevna konferenca SZDL, krajevna skupnost, interesna skupnost, kako se sme torej mimo teh, pa tudi vseh drugih vzvodov delegatskega sistema v samoupravni družbi postavljati vprašanja povsem anonimno?"
Takšen je bil takraten odgovor pristojnih na protest prebivalcev. No, anonimnost je še vedno razvidna iz pritožbene dokumentacije, ki jo je hranil zdaj že pokojni Vinko Pctkovšek. V bogati dokumentaciji je polno raznih pisnih zahtev, zapisnikov, še posebej s sestanka vaščanov v gasilskem domu v letu 1980, in tudi idejnih rešitev njihovih zahtevkov.
Ko so Logaške novice ob njihovi zadnji cestni zapori 21.6.1996 pisale o njihovi zahtevi in ker so prebivalci vztrajali pri svoji odločitvi za ureditev ceste, je pozornost temu vprašanju namenil tudi občinski svet na 19. seji 1996. leta. V Logaških novicah beremo v povzetku zapisnika s te seje:
V sklopu odgovorov na svetniška vprašanja..., ki so bila vezana na izkoriščanje peskokopa Smolevec, je občinksi svet kar precej časa posvetil obravnavi problematike stanovalcev Gorenjske ceste. Le-ti že vrsto let neuspešno zahtevajo rešitev problema težkih tovornjakov, ki odvažajo pesek skozi strnjeno naselje. Zato so se prizadeti krajani poslužili tudi skrajnega sredstva zapore ceste. V razpravi je sodeloval tudi g. Čerin, na katerega je prešla pravica izkoriščanja peskokopa, kije obljubil svoje sodelovanje pri razrešitvi tega problema, saj je pripravljen materialno podpreti gradnjo NOVE INDUSTRIJSKE CESTE. Občinski svet je pooblastil s svojim sklepom župana in občinsko upravo, da se nemudoma začnejo vse potrebne aktivnosti za gradnjo industrijske ceste do peskokopa Smolevec. Župan občine Logatec naj s krajani doseže dogovor, ki bo omogočal nemoteno uporabo Gorenjske ceste do zgraditve nove ceste.
Dogovor je bil sicer dosežen, omejena je bila tudi tonaža težkih tovornjakov. Nove ceste pa nikjer.
Albin Čuk
o
c
3
o
jO
rt
OD O
seboj
Otiščanci
Kaj vas ta čas najbolj tišči?
i------
Husein Mahmutovič, upokojenec: Premalo skrbi za človeka, posebej za malega človeka. Oblast bi morala bolj kot zase skrbeti za ljudi... za delavce, za otroke. A ni to hudo, da se ženske bojijo otrok, ker se bojijo, da bi bile zaradi nosečnosti na cesti? Sploh pa, če nisi delodajalcu všeč, ti takoj ponudi knjižico.
Frančiška Gantar, gospodinja: Najbolj hudo je to, da sem v hiši sama za vse... In tako je dela venomer preveč.
Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov:
Turistično društvo Logatec, Tržaška 13, 1370 Logatec.
GLASOVNICA
»MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA«
Najbolj urejena stanovanjska hiša: Najbolj urejena ulica:
Najbolj urejena javna stavba z okolico:
Mitja Kupnik, strojni tehnik: Povsod je čutiti premalo skrbi za vzgojo otrok. Nasploh je tudi premalo ekološke vzgoje, skrbi za okolje. Smeti in odpadkov je zato vsepovsod več kot preveč.
Aljoša Jureš, dijak elektrotehnike: Vročina.
2. letnika
Najbolj urejena kmetija:
Najlepši balkon:
Najlepši blok:
Drugo
Milenu ilerblan Gostiš*, učit. slovenskega jezika in zgodovine: Ogromno dela. Se posebej ogromno dela je s pripravo šolskega časopisa in zgoščenke Lepa beseda nikomur ne preseda in literarnega večera, ki ga prepletamo s pesmimi Neže Maurer in Nika Grafenauerja
Jožef Nagode, Mizarstvo, s.p.: Največja težava, s katero se ubadam kot delodajalec, so delavci. Silno težko je dobiti dobre delavce; še teže je dobre delavce obdržati. To je zelo zelo slabo. In nič še ne kaže na bolje.
Adolf Bogataj, (ne)upokojeni kmet: Ja,
veste, let se je nabralo preveč. Ko bi mogel kam odložiti kakih petnajst let, bi bilo življenje ob pokojnini pa še Z nekaj premikanja sem in tja prijetnejše. A, seveda.
Ime in priimek glasovalca:
Naslov:
Špela Istenič
Občina Logatec
Komisija /,i mandatna vprašanja, volitve in imenovanji
vabi k sodelovanju kandidata /tko za
ODGOVORNEGA UREDNIKA/UREDNICO LOGAŠKIH NOVIC
Poleg pogojev, določenih v zakonu (Zakon o medijih, Url. RS,
štev.35/2001) mora kandidat/tka izkazovati še:
dve leti izkušenj na enakem ali podobnem delovnem področju,
poznavanje dela z računalnikom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z življenjepisom in
opisom svojih znanj, delovnih izkušenj In s svojimi pričakovanji naj
kandidati/tke pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov:
Občina Logatec. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, Tržaška cesta 15,1370 Logatec.
Kandidati/tke naj predložijo tudi razvojno vizijo občinskega glasila.
Z izbranim kandidatom/tko bo sklenjena pogodba
Kandidati/tke bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po opravljenem
postopku.
Med seboj
Vse več diagnostike
Zdravstveni dom Logatec bo skrajšal prenekatero pot do
boljšega zdravja.
.3
Dr. Katarina Turk. ko ni v ordinaciji. Foto: J. Dirk
Dr. Katarina Turk, direktorica logaškega Zdravstvenega doma, ni skrivala zadovoljstva zaradi pravkar opravljenih prostorskih razširitev, namenjenih otroškemu dispanzerju, čeprav se kažejo nekatere izvedbene nerodnosti; tla namreč kličejo po nekaterih reklamacijah.
Prepričljivo navdušujoče pa je direktorica govorila o ultrazvočnem aparatu (kupljenje bil, kot jc znano, z mnogoterimi donacijami podjetij, zavodov, premnogih ljudi dobre volje...), ki je poslej na voljo ne le za ginekološko, temveč tudi za diagnostiko trebušnih organov. To diagnostiko bo opravljala praviloma ob sredah izjemoma ob sobotah    dr. Marija
Dolenšek, specialistka radiologije. Žal, zdravstvena zavarovalnica nc poravnava tovrstnih diagnostičnih pregledov, zato bodo na voljo pacientom le samoplačniško. Enkratni pregled vseh trebušnih organov velja 5800 tolarjev. Ker pa ne bo treba več v Ljubljano k tovrstni diagnostiki, bo vendar storitev cenejša vsaj za prihranek potnih stroškov.
Se pa v Zdravstvenem domu pripravljajo tudi na nujno prenovo zobotehničnega laboratorija. "Še vse drugače pa bi zadihali, ko bi lahko prišli še do tretje ambulante, ki bi naj bila umeščena v okolje doslejšnjih ambulant", je prepričana dr. Katarina Turk.
Marcel Stejaneie
Mm
Novi gasilski častniki
V petek, 26. aprila 2002, je bila v Hotedršici svečana podelitev listin o napredovanju v gasilske častnike. Priprave na tečaj so potekale že od lanske pomladi. Na seji sveta notranjske regije je bilo dogovorjeno, da se organizira tečaj za vodje enot, predvsem za društvene poveljnike in podpovcl j nikc, ki tovrstnega izobraževanja še niso opravili.
Do 30. oktobra 200 1 je prispelo 69 prijav. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja prijavljenih so se 16. novembra začela predavanja v gasilskem domu v Gorenjem Logatcu, kasneje tudi v predavalnici krajevne skupnosti Naklo. Tečaj jc obiskovalo I 3 tečajnikov iz cerkniške (iasilske zveze, 36 iz logaške zveze ter II tečajnikov iz vrhniške zveze. Program izobraževanja, ki je trajal do konca marca, jc obsegal 65 ur teoretičnega pouka, 15 ur praktičnega usposabljanja, izdelavo ter zagovor operativno taktične naloge in uspešno opravljene izpile.
V prijetnem ambientu gostilne Turk je listine o napredovanju novim častnikom izročil podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Franc Pance. V svojem nagovoru je pohvalil prizadevnost tečajnikov, ki se zavedajo pomembnosti dobre intervencijske pripravljenosti gasilcev. Tudi prisotna župana Janez Nagode iz Logatca in Vinko Tomšič z Vrhnike sta izrazila zadovoljstvo ob večji strokovni usposobljenosti gasilcev za opravljanje javne gasilske službe.
Za prijetno vzdušje in razpoloženje so poskrbeli Moški pevski zbor iz I lolcdršicc in članici Kulturno turističnega društva prav tako iz. Hotcdršicc.
M. Cempre Turk
Po slavnostni podelitvi listin o napredovanju v gasilske častnike.
Med seboj
|&!T<-
Na pomoč - tudi z najmlajšimi
Mladi gasilci naše občine so se srečali na preizkušnjah že dvaindajsetič
V nedeljo, 2. junija, se je v Dolnjem Logatcu odvijalo že 22. Srečanje mladih gasilcev logaške občine. V organizaciji domačega PGD se je 105 mladih z lepim številom mentorjev pomerilo v različnih gasilsko-športnih disciplina na različnih koncih Logatca.
Pri Zdravstvenem domu je potekalo praktično preverjanje poznavanja prve pomoči. Pošteno seje bilo treba potruditi pred Narodnim domom, kjer so hiteli s prenašanjem vode do vedrovke in na koncu izbijali tarčo. V gasilskem domu se je bilo treba izkazati s poznavanjem gasilskega orodja in opreme. Vsem je šlo dobro od rok. Nato je pot vodila ekipe tudi na Koš do poligona presenečenj. Disciplina je sodelujoče ob lepem in vročem vremenu še dodatno pregrehi. Zato je bil zaključek pri Domu tabornikov na Naklu zelo dobrodošel. Tam so se sicer preverjale lokostrelske sposobnosti; vsi sodelujoči pa so tam dobili tudi prijetno okrepčilo.
Kdo bo spretnejši?
Za razliko od prejšnjih srečanj je bilo letošnje še nekoliko bolj preventivno obarvano. Ekipe so se že v pripravah po društvih pogovarjale o požarih v naravi m izdelale plakat na to temo. Plakate so na srečanju tudi razstavili. Na slavnostnem zaključku so razglasili najbolj uspešno ekipo; ta je bila iz Gornjega Logatca.
Poveljnik PGD Dolnji Logatec ter predsednica in poveljnik GZ Logatec so ob koncu vsaki ekipi podelili spominski strešnik z motivom gasilskega doma.
Vsekakor je treba reči, da je tudi letošnje srečanje minilo v zdravem družabnem vzdušju, kar pa je bil osnovni namen tudi dosedanjih srečanj. Mladi gasilci pa se že veselijo prihodnjega srečanja v Gornjem Logatcu.
Matej I idmar
Medvejski gasilci - vedno pripravljeni
Za gasilstvo znajo navdušiti tudi najmlajše
Saj gre.
Prav 20. aprila, ko so v Logatcu pripadniki CZ izvajali vajo Ujma 2002, so sc pred šolo v Rovtarskih Žibršah ustavili gasilci GD Medvedje Brdo in pripravili presenečenje. Na povabilo šole so se odzvali v nepričakovanem številu in v popolni opremi.
Prikazali so, kako bi reševali učenec in učitelje iz šole v primeru požara ter jih seznanili s pravilnim ravnanjem ob nevarnostih. Nato je bil na vrsti ogled gasilskega vozila, opreme in aparatov; gasilci pa so pridno razložili, kako sc z vsem ravna. Potlej so lahko vsi prisotni mladi opazovalci poizkusili in »gasili«, da je bilo veselje. Na koncu so gasilci s svojim gasilskim kombijem vse otroke varno popeljali na njihove domove.
Navdušenje otrok je bilo nepopisno; veliko so se naučili in obenem dobili kar nekaj veselja do gasilstva. Nič čudnega, da Gasilskemu društvu Medvedje Hrdo ne primanjkuje mladih gasilcev. Anica /.akcij
Vas obvestijo o dogajanjih na Logaškem, kakor vas ne obvestijo nikjer drugje.
s____/
Med seboj
Za večjo pozornost, toplino in prijateljske vezi
Ob koncu izobraževanja in usposabljanja za vodenje skupin starejših ljudi za samopomoč - za medgeneracijsko sožitje
Skupina 18 požrtvovalnih žensk je 23. maja zaključila izobraževanje in usposabljanje za skupinsko delo s starimi ljudmi, za medgeneracijsko sožitje.Sedanji časi prinašajo veliko sprememb v medsebojne odnose. Vedno manj se poznamo med seboj; živimo vedno bolj zahtevno. Vse manj časa pa jc, da bi ga posvečali starim ljudem. In tako se vse več starih ljudi srečuje v domovih starostnikov. Osebnostno so ti koraki lahko zelo boleči. In prav blaženju in prilagajanju novemu načinu življenja so namenjeni medgeneracijski tabori, ki ponujajo veliko možnosti zbliževanja, znanslva in prijateljstva.
Združenje za socialno gerentologijo in gerentagogiko Slovenije, ki deluje od leta 1995, je nevladna, neprofitna nacionalna organizacija s človekoljubnimi cilji na področju socialnega varstva. Poslanstvo organizacije je     V skupini za medgeneracijsko sožitje.
v ustvarjanju pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov, medgeneracijskega povezovanja in priprave srednje generacije na lastno starost. Delujoče družijo etična načela prostovoljstva, načelo smiselne starosti, načelo sodelovanje vseh generacij, načelo medsebojne povezanosti in sloge v združenju ter temeljne naklonjenosti navzven ter načelo prilagoditve konkretnim razmeram v okolju.
Na pobudo Centra za socialno delo seje v Logatcu zbrala skupina žensk (vanjo so vključene predstavnice vseh treh logaških domov za ostarele), pripravljenih za usposobitev za delo s starejšimi enkrat tedensko. Delo vodi voditeljski par praviloma iz. srednje generacije. Temeljna dejavnost v skupini so pogovori; med vzporedne dejavnosti pa sodijo: branje, petje, telovadba, izleti, srečanja z gosti, molitve, ustvarjalni pohodi itd. Njihovo delo je podprla tudi občina.
Za vse tabore v Sloveniji je značilna enaka metodologija. In prav tej je bilo namenjeno tudi izobraževanje, saj srečanja niso namenjena le mimobežnemu druženju predstavnikov vseh treh generacij, temveč osebnemu povezovanju..
A.Č
Prizidek pri gasilskem domu kmalu pod streho
Že pred štirimi leti so se začela prizadevanja, da bi gasilci v Dolenjem Logatcu pridobili nove prostore. Dobro leto je minilo, da so pridobili vsa ustrezna dovoljenja za prizidek r|
Z zgraditvijo prizidka bodo gasilci za daljši čas rešeni prostorske stiske. V pritličju bosta dve garaži in <~i delavnica za polnjenje jeklenk, lina garaža bo za terensko vozilo, ki bi ga potrebovali za gašenje gozdnih požarov. V .3 nadstropju bo predavalnica za gasilske tečaje in izobraževanje ter konferenčna soba, na podstrešju pa pisarna    . 'd za Gasilsko zvezo in prostor za arhivsko gradivo. Vsa navedena dela vrednotijo na 20 milijonov tolarjev, ki jih nikakor ne bi zmogli brez. prostovoljnega dela in prispevka M obrtnikov. Dela bi radi v celoti dokončali v letu 2003, ko Novi prostori za gasilce. bodo slavili 125-letnico društva. Albin Čuk
obrtnikov. Dela bi radi v celoti dokončali v letu 2003, ko
Med seboj
-anketa-anketa-anketa--anketa-anketa-anketa--anketa-anketa-anketa-
Kaj menijo bralci?
Aprilska anketa kaže, da bralci pričakujejo večje prostore za boljše delovne pogoje v knjižnici
Pri tritedenski aprilski anketi, ki jo je pripravila in obdelala Bibijana Mihevc, je odgovarjalo 295 naključnih obiskovalcev. Vzorec je zajel 12 % članov logaške knjižnice, od tega 29 % osnovnošolcev, 11 % dijakov, 12 % študentov, 37 % zaposlenih, 7 % upokojencev in 4 % ostalih.
Iz ankete je knjižnica želela izvedeti, kako so uporabniki zadovoljni z njenimi storitvami, katero gradivo naj bi imelo prednost pri nabavi in kaj menijo o možnostih reševanja prostorske stiske.
In glavne ugotovitve ankete?
Anketiraci najbolj pogrešajo samostojno čitalnico, želijo ločitev oddelka za mlade in starejše ter večji prostor in več računalnikov. Kar 44 % anketiranih predlaga, da se naj prostorska stiska rešuje v okviru Narodnega doma (OŠ, visoka šola), 50 % pa jih meni, da bi bila ustreznejša nova lokacija v trgovsko-poslovnem centru (dijaki, študentje); med zaposlenimi je skoraj enako razmerje za prvo ali drugo varianto - vsi pa želijo večji prostor za boljše pogoje dela v knjižnici. Po mnenju anketirancev bo morala knjižnica dodatno izobraževati uporabnike računalniškega kataloga v sistemu COBISS. Zelo pozitivno pa so anketiranci ocenili prijaznost in ustrežljivost knjižničarjev ter njihovo sposobnost svetovanja.
Podrobni rezultati ankete so na razpolago v knjižnici. Več podatkov o knjižnici pa lahko preberete na spletni strani knjižnice WWW.LOG.SlK.Sl
AI.Fu.
Spet smo pri vas doma in spet brezplačno.
Medvejci so v domačem kraju s pestrim sporedom sooblikovali televizijsko oddajo
Volja najde pot
Na Medvedjem Brdu je nastajala zadnja predpočitniška televizijska oddajo Volji, ki najde pot; ob tej priložnosti je pot srčne dobrote našla invalidno osmošolko Mirjano
V sončnem sobotnem jutru, 18. maja, so se na Medvedjem Brdu pred kmetijo odprtih vrat Šinkovc začeli zbirati invalidi, ustvarjalci oddaje Volja najde pot. V tej oddaji, ki jo že 2 leti vodi Jasna Tepina, so invalidi zaupali gledalcem TV Slovenija svoje življenjske zgodbe, izkušnje, veselje in žalosti. Na družabnem srečanju je nastajala zadnja letošnja oddaja pred počitnicami.
Na začetku je vse zbrane pozdravil župan Janez Nagode in jim zaželel prijetno druženje. Nato je ansambel Blagor gluhim zaigral na doma izdelane instrumente na obisk je prišla botra Pehta s Kckccm in Mojco. Na to srečanje so se skrbno pripravili tudi člani KSI) Trate, ki so se predstavili s pestrim družabnim m zabavnim programom; najbolj pa so bili obiskovalci navdušeni nad nastopom domaČe glasbene skupine Sestre. Praznično podobo je dopolnila skupinica otrok iz Zavoda za usposabljanje Janeza I.evca z igrico o čustvih. Nato pa je sledil recital literarnih umetnikov, članov Zveze paraplegikov Slovenije. Svoj biserček so srečanju dodali tudi učenci PS Rovtarske Žbirše in prisrčno zaigrali igrico na bededilo Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico; pevski zbor KŠI) Trate pa je srečanje zaključil z ubranim petjem.
Umetniki-invalidi pa so pripravili razstavo likovnih del. Ob tem se človek kar ne more znebiti občutka, da se ravno ob najtežjih situacijah rodijo imenitni umetniki, te bi jim narava \ žela še la dar, bi sklonjenih glav oveneli ko cvetje brez vode. Vsak od njih, ki ustvarja z rokami, nogami ali z usti, vgrajuje v vsako svoje delo, del sebe, del svojega srca, tlel svojega notranjega bogastva - svoje lepote. Primerjamo jih lahko s školjko, saj invalidi umetniki so znali tujek, ki seje vrnil v njihovo življenje (bolezen, nesrečo) sprejeti, ga preseči in spremeniti - kot školjka, ki v svoje živo tkivo sprejme kamenček in ustvari biser. Prav gotovo so imela vsa likovna dela, ki smo jih videli, in besede, ki smo jih slišali, svoj kamenček z. izvirno bolečino.
Mislim, da tega čudovitega dne ne bomo pozabili, še posebej ob spoznanju, da bi se marsikdo popolnoma zdrav zgledoval po volji in ustvarjalnosti invalidov. Zagotovo pa tega dne ne bo pozabila osmošolka Mirjana, deklica, ki boleha za mišično atrofijo; Mirjani so namreč ob koncu srečanja v prisotnosti ministrice za šolstvo dr. Lucije Čok izročili stOpniSčni vzpenjalnik, ki ji bo omogočil nadaljevanje šolanja na gimnaziji. Anica /akcij
Turistične panorame
Tudi v turizmu živahnejši koraki
Turistično drušvo Logatec odpira svoja informacijska vrata tudi z uradnimi urami
Danes je na Trohovem vrhu Se tako.
V zadnjih majskih dneh seje sestal i/vršni odbor Turističnega društva Logatec in prevetril dejavnost prvega polletja /. ugotovitvijo, da je društvo dobro delalo (med drugim: (iregorjev sejem, predavanje o turizmu, akcija »Moja dežela lepa in gostoljubna« ter udeležba na državnem srečanju turističnih delavcev v Velenju...).
Posebej so se pogovarjali o postavitvi turistično informativnega centra ter o načrtih za prihodnje mesece. Vsekakor pa načrtujejo občinsko srečanje turističnih delavcev, javni natečaj za najboljše turistične spominke, publikacijo o rimskem
obzidju, sodelovanje pri izvedbi poletnih koncertov...
V svojo turistično bodočnost pa vabijo tudi nove člane in vse, ki jih zanima turizem. Letna članarina znaša 1.500 tolarjev za odrasle, 500 pa za dijake in študente ter 200 tolarjev za otroke do 15. leta starosti. Pisarna s turističnimi publikacijami in informacijami je na Tovarniški cesti 3, v prvem nadstropju stavbe Kmetijske zadruge (vhod z. dvoriščne strani).
Uradne ure so vsak četrtek od 17. do IS. ure.
Tedaj lepo povabljeni v turistično družbo!
NevMa
Koristna izmenjava turističnih
izkušenj
Srečanja turističnih društev Slovenije, ki sta ga 18. maja organizirala v Velenju Turistična zveza Slovenije in tamkajšnje Turistično društvo, so se udeležili tudi predstavniki TD Logatec in si dodobra ogledali zanimivo, precej mlado mesto.
Po pozdravnem nagovoru župana in predsednika TD Velenje sta društvenim delavcem veliko spodbudnih besed namenila tudi predsednik TZS Marjan Rožič ter predsednik državnega zbora Borut Pahor, kije tudi obljubil, da bo poskušal vplivati na zakone in predpise, ki mnogokrat omejujejo uspešno organizacijo raznih turističnih prireditev.
Po pestrem kulturnem programu je bil organiziran obhod Velenja v spremstvu lokalnih turističnih vodnikov, nato je bila še možnost ogleda velenjskega gradu, Kavčnikove domačije ali Muzeja premogovništva. Koristnega srečanja, ko se izmenjajo mnoge ideje bolj ali manj izkušenih društev, ne bi nikakor kazalo obiti ne to pot nc kdaj drugič.
s mesec
■ «•>--"*—-— .....—-.......- ' —-™.....— .............
Uspešen nastop na sejmu kulinarike
V aprilu je podjetje Puc iz llotedršicc povabilo Turistično društvo Logatec, da se je udeležilo Sejma kulinarike v Ljubljani. Ob sicer precej poprečni ponudbi razstavljavcev je bilo opaziti le skromno število izvirnih predstavitev. Vsekakoir pa je zbujalo zanimanje hotenj sko podjetje, ki je
svojo dejavnost predstavljalo skupaj s Srednjo agroživilsko šolo in picerijo Jurman. Praktična predstavitev ob pokušini hrane, pripravljene z gostinskimi pripomočki znanih izdelovalcev, je navdušila mnoge strokovne obiskovalce pa tudi mnoge druge. smesec
Turistične panorame
Kam pojdejo priznanja za najlepše urejena okolja?
Iz zapiskov ocenjevalne komisije za najlepše urejena okolja v
logaški občini
Ocenjevalna komisija seje v majskih dneh znova podala na pot in si natančno ogledovala dele naselij, ki izstopajo po svoji urejenosti. Kot že rečeno, ocenjevanje poteka trikrat letno, in sicer po sistemu izločanja. Ob prvem obisku se popišejo vsi urejeni elementi; ob vsakem naslednjem obiskuje oko komisije še strožje, saj ocenjuje le elemente, ki jih je popisala že prvič.
Komisija je tudi tokrat obšla vsa naselja občine, če pa se ji je morda še kaj skrilo, vas vabi, dajo opozorite na to z glasovnico natisnjeno na str. 8 in se tako hkrati potegujete za lepe nagrade. Ne ocenjuje se bogastvo, temveč le prijetna urejenost, za katero je
Da hi zeleno ostalo tudi zeleno.
Foto: .1. iurk
potrebna predvsem dobra volja, ocenjevanja je na vpogled v pisarni
Rezultati akcije bodo znani TD Logatec med uradnimi urami, v septembru, ko bodo na prireditvi Isti prejemnik ne more
ob občinskem prazniku podeljena dobiti priznanja v dveh zaporednih
tudi      priznanja.      Pravilnik letih. smesee
Tudi javna dela za boljšo kakovost življenja
Ocenjevalna komisija seje v majskih dneh znova podala na pot in si natančno ogledovala dele naselij, ki izstopajo po svoji urejenosti. Kot že rečeno, ocenjevanje poteka trikrat letno, in sicer po sistemu izločanja. Ob prvem obisku se popišejo vsi urejeni elementi; ob vsakem naslednjem obiskuje oko komisije še strožje, saj ocenjuje le elemente, ki jih je popisala že prvič.
Komisija je tudi tokrat obšla vsa naselja občine, če pa se ji je morda še kaj skrilo, vas vabi, dajo opozorite na to z glasovnico in se tako hkrati potegujete za lepe nagrade. Ne ocenjuje se bogastvu, temveč le prijetna urejenost, za katero je potrebna predvsem dobra volja.
Rezultati akcije bodo znani v septembru, ko bodo na prireditvi ob občinskem prazniku podeljena tudi priznanja. Pravilnik ocenjevanja je na vpogled v pisarni TD Logatec med uradnimi urami.
Isti prejemnik ne more dobiti priznanja v dveh zaporednih letih.
smesee
Ko rožice sadijo.
Foto:./. Iurk
Kulturni razgledi
Naj se te s pesmijo dotaknem
Abonmajski koncert Adoramusa je bil 1. junija dvakrat prazničen: prvič zaradi zborove 15-letnice, drugič zaradi predstavitve njegove prve zgoščenke Naj se te s pesmijo dotaknem. Brez zadrege pa bi lahko rekli, da je bil trikrat prazničen: tretjič za naš kraj in našo občino. Tako dobrega zvočnega zapisa pevske dejavnosti v Logatcu še ni bilo in je - mimo Adoramusa - še dolgo tudi ne bo.Vsaj kar zadeva tehtnost, zahtevnost in izvedbeno usklajenost pevskega sporeda ne.
Na zgoščenki jc 9 skladb in šestdelna maša. Prva med posnetimi skladbami je Laudate Dominum (solistka Rebcka Hren), ki jo je v zahvalo Gospodu za 15-letno glasbeno pot tega izvrstnega pevskega ansambla zložil Adoramusov zborovodja in dirigent Marjan Grdadolnik; posneta ob spremljavi godalnega ansambla logaške glasbene šole. Sledi ji Gallusova Resonet in laudibus, tej pa Vodnjanskcga Rorando cocli dcfluant z izvrstnimi solisti Te jo Saksido, Mihaclo in Janezom Gostišem ml. ter Benjaminom Možinom. Sledijo skladbe sodobnejše zvočnosti: dve skladbi Damijana Močnika Christus est natus in Jubilej 2000, Vrabčeva Bila je noč in Missonova Boga, ki zemlja ga časti -zadnje tri z orgelsko spremljavo Mihaele Gostišč, Florjančeva Oče naš z neimenovanim solom Teje Saksidc ter skladba Knula Nvsledta Laudate.
V llolbeckovi Missi Rotni je
Marjan Grdadolnik sprejema prvo zgoš zbora Janez Čuk
zbor in odlična solista Evo Hren in Janeza Gostiša ml. spremljal trio Jaka Pucihar z elektronskim klavirjem, Vid Sark z bas kitaro in Gašper Peršl s tolkali. Številčno večino skladb jc posnel tonski mojster Rado Cedilnik s producentom Borisom Rcnerjem v cerkvah v Sori in na Škofljici, časovno večino pa tonski mojster in producent Janez (iostiša ml. v Studiu 25 Glasbene šole Logatec.
Na ovitku zgoščenke lahko preberemo podatke o zborovih dosežkih, predstavitev zborovodje ter popotnico izpod peresa Marcela Štefančiča, ki je na njemu lasten, prepoznavno občuten način izrekel zahvalo ustvarjalcem: »In če velja, da 'po njih delih jih boste spoznali', smemo reči, da smo po njih delih
cenko Adoramusa; ob njem predsednik Foto: M. Tršar
prepoznavni tudi mi, da smo po njih vpeti v svet plemenite govorice srca. Hvala vam tedaj, pevke in pevci, ne le za pctnajstletje zvestobe pesmi, temveč in predvsem za popotovanje v odčarani svet omamno lepega...".
Ob poslušanju dovršenega petja in usklajene instrumentalne spremljave začutimo vso širino in bogastvo žlahtne glasbene govorice, kakršno zmore Mešani pevski zbori Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Logatec je z Adoramusovo zgoščenko, ki odseva njegovo 15-letno glasbeno pot, dobil prepoznaven spominek, ki je vsakemu obdarjencu z. njim v zares spoštljivo pozornost in iskreno radost.
Jan Turk
Veris 2002
Dvanajst glasbenih dni na Logaškem
Nekaj več kot stotim prireditvam, ki so se v iztekajoči se sezoni odvijale v dvoranah logaškega Narodnega doma se je konec maja pridružil 2. Veris, glasbeni festival (veris lat. pomlad). Vzorno ga je pripravila Glasbena lola Logatec.
Na šestih prizoriščih seje v 12 dneh zvrstilo 18 koncertov, po trikrat pa sta se izživeli glasbena klepetalnica
in matineja za učence vseh treh osnovnih šol. Koncerte manjših skupin in solistične koncerte je spremljalo sicer komorno število poslušalcev, na jazzovskem koncertu Adoramusa pa jih je bilo več kot tristo.
Festival naj bi bil namenjen druženju in izmenjavi izkušenj med glasbeniki, popestril pa naj bi tudi pomladni utrip Logatca. Za druženje in
izmenjavo izkušenj z logaškimi glasbenimi poustvarjalci so še posebej zainteresirane nekatere glasbene šole, denimo vrhniška in postojnska, koncertni nastopi pa so dobrodošli vsem posameznikom in manjšim skupinam, ker jim omogočajo izmenjalne koncertne nastope. Zanimivi pa so - po dobrohotnem odzivu sodeč - tudi sponzorjem. Kljub temu da nastopajoči
Kulturni razgledi
za sodelovanje zvečine ne zahtevajo honorarja, je organizacija festivala ogromen organizacijski in finančni zalogaj.
In še troje festivalnih utrinkov
V gornjelogaški farni cerkvi je koncertiral Celjski godalni orkester. Godalnemu orkestru moremo na Logaškem malokdaj prisluhniti. Razen domačega iz Glasbene šole na naše odre komaj še kakšen zaide. Primerna zvočnost sakralnega avditorija, izbrani program in odlična solista - Jernej Brence na violini in Zoran Mitev, profesor, ki poučuje fagot na logaški GS - so poslušalcem duhovno obogatili sicer deževni petkov večer 24. maja.
V dolnjelogaški cerkvi pa so sopranistka Marta Močnik, trobcntar Urban Fele in organist Primož
Malavašič po telovski procesiji z izbranim sakralnim programom in odlično izvedbo še dodatno napolnili srca poslušalcev, ki so jih nagradili z izdatnim aplavzom. Poudariti velja, da so bile na koncertu kar tri krstne izvedbe skladb za sopran, trobento in orgle: Florjančeva Aleluja, Troštova Pojte Gospodu novo pesem ter Močnikov Svet iz njegove Nove maše '97. Koncertu je prisluhnil tudi Jože Trošt, avtor ene od novitet.
Na trgu sv. Nikolaja je Adoramus 1. junija navdušujoče odpel jazz .koncert. Hkrati je predstavil svojo zgoščenko.
Zborovodja in dirigent Marijan Grdadolnik je s koncertnim večerom še enkrat dokazal svoje mojstrstvo vodenja pevcev in inštrumentalistov. Dokaj vešče improvizirana režija
dogodka je poudarjala mladostno zanesenost in velike zmožnosti tega ansambla. Na trenutke je dogodek izzvenel skoraj kot nekakšen jam-ses-sion: v vlogi solista se je lahko predstavil ta ali oni, četudi kar med izvajanjem skladbe iz zbora poklicani pevec, pa zaradi tega izvedba ni trpela, če ni bila še bolj atraktivna. V eni od skladb sta se plesno izvrstno predstavili Katarina Janjić in Sandra Horvatič. Pičico na i je postavil gostujoči pevec Urban Lenarčič, nekoč tudi član zbora. Skladba z njegovim solom Srečni dan, v izvirniku f I a p p y day, je postala Adoratnusova sklepna pesem, kot je Radeckijeva koračnica sklepni "bis" novoletnih koncertov dunajskih filharmonikov. Program sta povezovali Tina Černigoj in Nina Skvarča.
Jan Turk
Večer z Nežo Maurer
Neža Maurer med bralci
V ponedeljek, 13. maja, so v Knjižnici odprli vrata pesnici in pisateljici Neži Maurer in vsem tistim, ki jim je njena poezija blizu.
Na srečanju bralnega študijskega krožka Beremo z Manco Košir so se namreč ob branju poezije Neže Maurer odločili, dajo povabijo v goste. Saj njena poezija odpira
vrata življenju, četudi ne vstopa le kot radost, ampak tudi kot bolečina.
Člani krožka so na večeru z Nežo Maurer brali tiste njene pesmi, ki so bralce najbolj nagovorile. Pesnica pa je v pogovoru povedala marsikatero zanimivo misel. Večer so z odličnimi dcklamacijami pesničinh otroških pesmi popestrili otroci prvih štirih razredov osnovne šole 8 talcev, s svojimi likovnimi izdelki pa so pripravili tudi živahno sceno in razveselili pesnico z zgoščenko, na katero so posneli njene pesmi in pesmi Nika Grafenaucrja; pesnika so namreč spoznali učenci višjih razredov. Delo otrok pa sta vodili učiteljici Milena Herblan Gostiša in Marija Urbas.
Pesnica pa je ta večer predstavila tudi svojo novo zbirko otroške poezije Velik sončen dan, kije izšla pri Založbi Mladinska knjiga. Za glasbeno spremljavo večera sta poskrbela kitarista Glasbene šole Logatec Neža Kampijut in Mario Kurtjak.
Bil je lep večer, ki je odmeval v verzih pesnice: / menoj hi šel,/pa hi videl, kako majhne so razlike.
Andreja ( ušin Gostiša za študijski krožek
Beremo z Manco košir
Že šestič je pesem srca vnela
Na 6. Srečanju pevskih zborov od Čedada do Logatca so se v nedeljo 2. junija srečali pevci pod vsakoletnim geslom Ko pesem srca vname. V množici pevskih zborov sta se predstavila tudi MePZ Pevskega društva Logatec in OMePZ »Notranjska«. Številno poslušalstvo je vneto pozdravljalo vse pevce in druge nastopajoče v bogatem kulturnem programu, pa tudi slavnostnega govornika pesnika Cirila Zlobca in Petra Rzpcta iz Cerknega, ki dovolj zahtevno prireditev v celoti skrbno organizira leto za letom.
Kulturni razgledi
Novi-stari svet
Vsaka od 58 območnih izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti ima svoj svet, ki je posvetovalno telo vodje sklada. Svet daje predhodna mnenja k aktom območne poslovne politike, daje predloge in pobude vodji in nadzornemu svetu sklada za obravnavo vprašanj, ki zadevajo njihovo območje, daje predloge in pobude za sklepanje pogodb z lokalnimi skupnostmi, daje mnenje k imenovanju vodje izpostave.
V svetu logaške območne izpostave je pet članov; njihov mandat se izteče v letošnjem septembru. Ob koncu zbiranja predlogov za novi svet je bilo jasno, da so bila kulturna društva zadovoljna s prvo sestavo, saj so želela zamenjati le enega člana. Tako bodo v svetu Območne izpostave še naprej Marko Škrlj, Vera Tratnik, Robert Albreht, Bojana Levinger; pridružil pa se jim bo novi član Albin Čuk.
Sedanji člani sveta so v svojem štiriletnem mandatu sodelovali pri izbiri vodstva izpostave in pri realizaciji programov. Prav pri tem so največ kritičnih misli namenili izvedbam medobmočnih srečanj v Loškem potoku, Litiji in na Vrhniki. Predlagali so tudi spremembe pri strokovnema spremljanju revij, saj seje izkazalo, da otroci in mentorji doživljajo območna srečanja kot tekmovanje, kar da škodi dejavnosti. Otroci so ob »slabi uvrstitvi« razočarani. Zato so predlagali, da se vsaka skupina, ki si želi uvrstitve na medobmočno srečanje, na to raven prijavi - tam pa naj izbire žirija. S tem bi se srečanja lahko oblikovala v tekmovalni in v netekmovalni del.
Ob razpisu »kulturni tolar« za investicije in nakup opreme pa so člani sprejeli pobudo, da se na razpis prijavijo kulturna društva s skupno prošnjo za potrebe vseh ljubiteljskih kulturnih skupin. Tako bi si pridobili več sredstev iz državnega proračuna in si izboljšali pogoje delovanja
NevMa
34. občinska revija v Logatcu je privabila 230 pevcev iz osmih zborov
Praznik pevskih zborov
V petek, 10. maja, so v Narodnem domu nastopili zbori iz. vseh koncev občine: Cerkveni mešani pevski zbor Mozaik I lotedršica pod vodstvom Staneta Nagodeta, Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec pod vostvom Karoline Medvešček, Moški pevski zbor I lotedršica pod vodstvom Matije Logarja, Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec in Moški pevski zbor pod vodstvom Lovreta (iroma. Ženski pevski zbor KI) Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka, Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« pod vodstvom Janeza (iosliša in Mešani pevski zbor Adoramus pod vodstvom Marjana (irdadolnika. Vsak zbor je zapel po tri pesmi: ljudsko, umetno in pesem po lastni izbiri.
Med poslušanjem ubranega petja so poslušalci ljubitelji zborovskega petja v dvorani, spoznavali lastnosti, spomine in želje zborovodij, ki jih je v veznem besedilu nizala Mateja Perpar.
Petje pa je strokovno spremljal sodelavec Javnega skladi) RS za kulturne dejavnosti Andraž llauplman, član državnih ter mednarodnih strokovnih žirij. Zborovstvo v Logatcu je pohvalil, saj skupine delujejo perspektivno in dopadljivo. Nekatere pa kar izžarevajo prizadevnost in ljubezen do prepevanja. »Izbrani program pesmi je bil inleresanten, saj je vseboval precej »inovativnih« pesmi. Zbori so na kvalitetni ravni. Viden je tudi napredek pri posameznih ansamblih. V Logatcu je res lepa kvaliteta petja,« je ob koncu revije menil Hauptman. Obenem je
Ženski zbor Tabor z dirigentom Zdravkom Novakom. Foto: M. Tršar
čestital organizatorju za odlično izvedbo prireditve.
Za nastop na medobmočni reviji odraslih pevskih zborov, ki bo novembra v Zagorju, pa je izbral MePZ Adoramus, ŽPZ KO Tabor in Obrtniški MePZ »Notranjska«.
Praznično vzdušje, ki so ga na začetku revije pričarali slovesni zvoki članov trobilnega kvarteta pod vodstvom Roberta Albrehta in pozdravni nagovor vodje Območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti, seje po koncertu iz, dvorane preselilo z obiskovalci na njihove domove, z nastopajočimi pevci in njihovimi zborovodji pa v šolsko jedilnico, kjer so vsi skupaj še nekaj časa sproščeno klepetal i, prepevali in praznovali.
NevMa
rt O
o
r\l
c
3
M
>l/! CS
o —1
Kulturni razgledi
Vse bolj navdušujoči uspehi
Kljub utesnjenim vadbenim prostorom in skromni denarni podpori Logaške mažorete sredi sijajnih kakovostnih vzponov
Logaške mažorete izvajajo pod vodstvom pridne in vztrajne Vere Tratnik zahteven program, ki ga zelo uspešno plešejo na tekmovanjih. Udeležujejo se jih v klasičnih kategorijah in v twirlingu. Ob tem pravijo, da bi bila njihova izvedba tekmovalnih koreografij še boljša, če bi zato imele primerne vadbene prostore. Njihova velika pričakovanja so usmerjena v jesenski čas. ko se bodo odprla vrata nove športne dvorane in bo tako manj zasedena telovadnica OS »8 talcev«. Do takrat pa jih čaka še nekaj tekmovanj, za katera se bodo pripravljala v Narodnem domu ali v šolski telovadnici ali pa v Ljubljani.
Eden izmed pomembnih njihovih nastopov je bil tudi 11. in 12. maja, ko so nastopale na 2. Odprtem državnem prvenstvu Mažoretne zveze Slovenije v Trebnjem in dosegle 1. mesto v kategoriji C junior, 2. in 3. mesto v kategoriji A junior. Med posameznicami pa Mihaela Merlak 1. mesto v kategoriji solo B senior, Miranda Trnjanin 1. mesto v kategoriji solo B junior, Sara Pečkaj in Lara Fcrbišek 1. mesto v kategoriji duo A junior. Maša Urbančič in Maja Stagličič 2. mesto v kategoriji duo A junior, Jerca Korče in Irena Stepanovič 1. mesto v kategoriji duo B junior, Nika Grom in Klara Križaj 3. mesto v kategoriji duo B junior.
Po vrnitvi domov so dekleta v sodelovanju z. Območno izpostavo JSKD pripravila 9. Medobmočno srečanje mažoretnih skupin, ki so se ga udeležile Mažorete godbe Cerknica, Mažorctna skupina PD I lorjul, Mažoretna skupina godbe Kočevje, Tvvirling klub Icnarških mažoretk, DMG Mažoretna skupina Logatec, Mažorete HIT G PO Nova Ciorica, Mažoretna skupina Povir Sežana, Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, KUD OPO Trebnje Trebanjske mažorete KD in Plesna skupina mažoret Trbovlje. Parado in skupna nastopa vseh tristo mažoret je
Mažoretno medobmočno srečanje v Logatcu. Foto: M. Tršar
spremljal gostujoči Občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom dirigenta Igorja Teršarja.
Žc 19. maja pa so logaška dekleta odhitela na Madžarsko na seminar za sodnike. Z novimi spoznanji o mažoretnih pravilih so naše mažorete zadnji teden v maju preživele v Slavonskem Brodu na odprtem mednarodnem tekmovanju v tvvirlingu. Domov so se vrnile z. odličnimi uvrstitvami: starejša skupina je dosegla 2. mesto, mlajša skupina pa četrto. Kot najboljša mažoretna skupina v Sloveniji so se v začetku junija udeležile še državnega srečanja mažoretnih skupin, ki gaje organizirala v Trbovljah tamkajšnja izpostava sklada za kulturne dejavnosti.
»Nagrada za vse so mažoretam le doseženi rezultati in uspehi ter zadovoljno občinstvo, kijih navdušeno sprejema na nastopih doma in na gostovanjih,« pravi Vera Tratnik.
NevMa
!7Q
Koncert pri štajerskih prijateljih
Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec je prepeval v mariborski
unionski dvorani
Mešani zbor Pevskega društva Logatec, v katerem pojejo tudi pevci Pevskega društva Ivan Cankar z Vrhnike, je gostoval 25. maja v Mariboru in pel na letnem koncertu tamkajšnjega Moškega pevskega društva NKBM. Po krajšem ogledu štajerske prestolnice in tonski vaji so ob osmih zvečer logaški pevci poti vodstvom Lovra Groma začeli spored koncertnega večera, na katerem so peli še pevci in pevke moškega in ženskega zbora NKBM.
Koncert je bil dobro obiskan, poslušalci pa so pevce bodrili s ploskanjem. Sploh velja nastop v Unionski dvorani za posebno
na
doživetje.   Prijetno je  bilo tud pokoncertnem družabnem srečanju.
Pevci so prenočili v Radljah ob Dravi. Naslednjega dne so prepevali pri maši v cerkvi sv. Petra na Kronski gori pri Šentjanžu. Po kosilu so si pevci ogledali še nekatere zgodovinsko kulturne zanimivosti. Zvečer so se vrnili domov zadovoljni in z bogatimi vtisi.
Kulturni razgledi ip|
v prenovljeni Poslovalnici Logatec
Obiščite nas v prenovljenih prostorih poslovalnice, kjer vam bomo
od 24. junija do 5. julija podrobneje predstavili poslovanje.
V zahvalo za zaupanje vas bomo nagradili z drobnimi pozornostmi.
Poslovni čas:
od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Veselimo se vašega obiska.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Poslovalnica Logatec
SI o v e n s k a I j u d s k a s tra n k a
Beethovnov« 4, 1000 Ljubljana Slovenca Telefon (01)24 18800;laku (01)25 II Ml F.'pošta t.affwstvo«*»!s si; http //«wks!ssi
Občinski odbor SLS Slovenska ljudska stranka Logatec vsem občankam in občanom čestita ob praznovanju Dneva državnosti in jim želi prijetne počitniške dni.
Prvi orgelski koncert
Na pobudo organistke Gabi Nagode je
župnija Dol. Logatec v soboto, IS. maja, pripravila v cerkvi Sv. Nikolaja prvi orgelski koncert. Nastopili so organisti s. Polona Svigelj, Polona Gantar, Vinko Kralj, Gabi Nagode, Veronika Rupnik, Metka Jereb in solistki sopranistka Alenka Gantar in altislka Urška [Stenic. S klarinetom jih je spremljal Primož Peterim. Poslušalcem so predstavili dela Kreka, Griesbacherja, llaendla, Ramovša, Bacha, Rheinbeigerja, Kuchaija,
Mozarta m 1 .anglaisa,
Koncert / meditativnimi skicami je povezoval Jože (iostiša.
NevMa
Glasbeno poletje v Logatcu
Julij
KONCERT TROBILNEGA KVARETA LOGATEC
Vodja Robert Albreht KONCERT SKUPINI; JAZZY BROTHERS Glasbene šole Logatec Vodja Matjaž Albreht
Avgust
KONCERT SKUPINE »4SAXESS« Vodja Lev Pupis
V programu lahko pride do spremembe. Prosimo /a razumevanje. Informacije:
Javni sklati KS za kulturne dejavnosti OBMOČNA IZPOSTAVA LOGATEC
Tržaška U, lilII Logatec, tel: 01/7M 06 10, e-mail: oLlogatec@slkd.si
Kulturni razgledi
MSmi-
Gledališko glasbeni abonma tudi za mladino
Novo šolsko leto v znamenju abonmaja za dijake, študente in tudi učence
višjih razredov osnovne šole
Mladinski abonma sicer ni zaživel, zaživela pa je tej podobna pobuda: popoldanski obiski mladinskih predstav v Ljubljani. Tako so si učenci višjih razredov vseh treh logaških osnovnih šol ogledali pet predstav: Marv Poppins v Mladinskem gledališču, Kar hočete Williama Shakespearea v Mestnem gledališču, Ekvinokcij Marjana Kozine v ljubljanski Operi, koncert filharmonikov v Cankarjevem domu s Fantazijsko uverturo Petra lljiča Cajkovskega in baletno suito Romeo in Julija Sergcja Prokotjcva, nato še
Kreftove Kranjske komedijante v Šentjakobskem gledališču. Območna izpostava JSKI) pripravlja za naslednje šolsko leto ponovno program ogledov Primorskega gledališča v Novi Gorici, Opere in baleta. Slovenske filharmonije ter drugih gledališč v Ljubljani. Vsak abonent bo prejel vstopnico, gledališki oziroma koncertni list in obvestilo o organiziranem odhodu na prireditev.
Učenci višjih razredov osnovnih šol in dijaki! C'e želite postati abonenti, pokličite na Območno i/postavo Javnega sklada RS /a
kulturne dejavnosti Logatec, tel: 01/759 06 10, ali pa vprašajte po e-mailu: oi.logatec@slkd.si. NevMa
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
V___J
IMP KLIMA cl.o.o. Proizvodnja klima sistemov, (iOI)OVIČ
R A Z P I S U J E
KADROVSKI! ŠTIPENDIJE /A ŠOLSKO LETO 2002/2003
Naziv poklicne oz. strokovne izobrazbe   št. šlip. OBLIKOVALEC KOVIN 4 STROJNI TEHNIK 2 UNIV. DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO 2
Pisne vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov IMP KLIMA d.0.0., Godovič 150, 5275 GODOVIČ do 31. 07. 2002.
Vlogi je potrebno priložiti spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih tekočega letnika, potrdilo o vpisu, potrdilo o bivanju v dijaškem o/, študentskem domu, oz. izjavo, da ste vozač.
Dodatne informacije dobite v kadrovski službi med h. in 14. uro oz. na tel. Št. 05 37 34 /26 ,//; 109.
Kulturne prireditve v juniju
Petek, 14. junij 2002, ob 20. uri v avli POS 1 lotedršica
34. OHČINSKA REVIJA MALIH PIVSKU I SKUPIN
Strokovno spremljanje: Andraž llauptman
Org. in info.: Ol JSKI) Logatec, tel.: 01/759 06 10
Sobota, 15. junij 2002, ob 18. uri v Narodnem domu v Logatcu
MAŽORETN1 NASTOP ob zaključku šol. leta Org. in info.: DMG Mažorctna skupina Logatec, tel.: 041/416 I OS
Sobota, 22. junij 2002, ob 20. uri na ('evici 19. VEČER PRI VODNJAKU Org. in info.: Pevsko društvo Logatec, tel.: 031/769 448.
Nedelja, 23. junij 2002, od 10. ure dalje v llotedršici KRLSNA NLDLLJA z nastopom ljudskih pevcev in godcev ter prikazom ljudskih običa|c\ Org. m info.: Kil) Hotedršica, tel.: 755 91 42
Nedelja, 30. junij 2002, popoldne, na trgu pred cerkvijo Sv. Nikolaja »CERKEV Sli ŠIRI«
harni dan župnije Sv. Nikolaja Logatec z zanimivimi gosti, s pevskimi /bori, / ansamblom Samokres m športno zabavnimi igrami.
Org. in info: Pripravljalni odbor ŽPS, tel.: 01/ 7541 757 _
Duhovni razgledi
->Y*1
Kovačeva kapelica
Skoraj natanko tam, kjer se razcepita poti: ena navzgor v osrčje Rovt in druga navzdol proti Smrečju, stoji desno v gosti senci med »pristriženima« kostanjema zelo slikovito oblikovana kapelica, ki jo je bržčas dal postaviti ali jo je celo sam postavil tam okoli leta 1900 nekdanji gospodar Matija Čuk, mojster kovaštva, po potrebi tudi zoboder, urmoher in celo živinski zdravnik. Povsem razumljivo, če vemo, da so se njega dni malo bolj razgledani ljudje, denimo izučeni kake obrti, udinjali poleg svojega poklica še z marsičem drugim. Vsaj tako je prostodušno razkladal svojo pripoved sedanji gospodar Lojze Čuk, slikopleskarski pojster, sicer vnuk kovača Matija.
Natančnega vzgiba za postavitev te lepe kapelice se ne da določiti; ustno izročilo je pač tu zatajilo že dolgo tega. Ker se je pa kapelica že od nekdaj uporabljala za potrebe procesij evangelijski postanki se da sklepati, da je od vsega začetka bila namenjena po vsej verjetnosti »drugemu« evangeliju.
Za Kovačevo kapelico (dimenzije: tloris 210x210 cm, višina do slemena 395 cm, do kapa305 cm) je značilna dokaj razkošna izdelava čelnih stebričev, ki so izoblikovani s središčnimi simsi in vrhnjimi kapiteli. Zelo lepe so tudi štukaturc na zunanjih stranskih stenah, med kapiteli, podobnim pročelnim, krog obokanih zastekljenih oken, sredi katerih so vgrajene svojevrstno poenostavljene rozete
Kovačeva kapelica v Rovtah       Foto: M. Tršar
(premer 70 cm). Tudi obokani vhod (širine 130 cm, višine 240 cm) je dokaj umetelno izdelan. Nad njim pa so svisli iz pravega razkošja trioglatih simsov tik pod dvokapno streho z opečno kritino. V kapelici stoji na 82 cm visoki »oltarni« mizi 150 cm visok lesen kip Srca Jezusovega, ki mu je tudi posvečeno znamenje. Nad kipom preberemo priprošno sporočilo: Srce Jezusovo bodi naš odrešenik. Kovačeva kapelica velja skoraj za domačijsko, saj jo Čukovi tudi redno vzdržujejo, pa tudi za njeno prenovo je pred kakimi pet-najstimi leti poskrbela prav sedanja Čukova družina. Marcel Štefančič
Vremenarji med ljudskimi svetniki
Vsi so imeli radi Boga in ljudi, vsi so blaženi, vsi so sveti, in vendar so se nekateri še posebej približali ljudem, da so se k njim radi zatekali s priprošnjami, da so se po njih pogosto poimenovali, da so postali skoraj nujni spremljevalci življenja, navad, pričakovanj...
Skratka, postali so na poseben način ljudski svetniki, zelo pogosto znanilci vremena in drugih življenjskih sopotnosti. Med take svetnike sodijo tudi trije junijski vremenarji.
Sveti Medard, 8. rožnika
Kakršno vreme na Medarda kane, takšno štirideset dni ostane. Če na svetega Merdarda deži, se grozdje do brente kazi. Če se svetega Medarda kislo drži, do konca meseca ni pravih sončnih dni. Sveti Vid, 15. rožnika
Sveti Vid - češenj sit. Dež ob svetem Vidu ni ječmenu k
pridu. Dež svetega Vida za strn ni nič prida.
Sveti Janez Krstnik/Krcsnik   šentjanževo, 24. rožnika
C) kresi se dan obesi. O kresi se vsak grozd obesi. Kakršno je delo kresnic, takšno bo tudi žanjic. Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa s sabo vlači.
maŠ
Praznik župnijskega občestva
Letošnji farni dan, ki bo 30. junija na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja, bo namenjen ustaljenemu družabnemu srečanju farnega občestva ob obilju kulturnega in rekreativnega dogajanja. Iztržek tega dne bo namenjen razširitvi župnijske cerkve.
Obeta pa se letos še poseben dogodek. Prišlo bo do pobratenja dolnjelogaške župnije z župnijo Batie iz afriške dežele Burkina 1'asso v Gornji Volti. Idejo za pobratenje je ponudil logaški »Afričan« Gabrijel-Llo Verbič, nekdaj živeč v Afriki, zdaj na Irancoskem.
Smemo pričakovati, da se utegne cerkvena raven pobratenja zliti tudi s svetno ravnjo.
m A š
Športni kalejdoskop
Letos že 31. tek prijateljstva
Športno društvo Hotedršica je 25. maja 2002 izpeljalo organizacijo že prav zavidljivo tradicionalnega 31. Teka prijateljstva, ki je registriran tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Prav tako je tek veljal tudi za Pokal Slovenije; potekal je končno tudi v sklopu akcije Slovenija teče za zdravje.
Tek prijateljstva, vseskozi ob odlični organizaciji, velja za ponos kraja. Organizator vedno poskrbi, da se tekmovalci in njihovi spremljevalci odlično počutijo. Kar 70 ljudi je bilo potrebnih, da je 412 prijavljenih tekačev v 35-ih kategorijah brez težav uspešno preteklo svojo pot. Največ tekmovalcev je prispelo s Primorske, saj je tek veljal tudi za t.i. Pokal Sobote; posamezni klubi in tekmovalci pa so prispeli iz cele Slovenije. Resda je bilo letos osem tekačev manj kot prejšnje leto, vendar je treba upoštevati, da je sočasno potekal v Radencih tudi Maraton treh src. Prireditelji so se vsemu navkljub potrudili in tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev, ki se temu tekmovanju po besedah predsednika Športnega društva Hotedršica Franca Nagodeta radi odzovejo. Tako so vsi tekmovalci-zmagovalci prejeli pokale in medalje, praktične nagrade; brez teh zadnjih pa menda ni ostal niti najmlajši tekmovalec.
Tudi letošnji rezultati so bili izredni, saj je absolutni zmagovalec na najdaljši progi 13000 m Boštjan Hrovat (Dali šport Begunje) le za 22 sekund zaostal za že starim rekordom Romana Kejžarja, ki pa se zaradi tekme v
Uspešen tudi letošnji tek prijateljstva
Radencih tega tekmovanja, žal, ni udeležil. Drugi na najdaljši progi je bil Jožko Petkovšek ( Valkarton Logatec), tretji pa Mitja Kosovel (TK Kobarid).
Da za spremljevalce in obiskovalec prireditve vse skupaj ne bi bilo preveč dolgočasno, je Kulturno turistično društvo I lotedršica organiziralo pohod, dolg približno 7000 m do cerkve sv. Barbare na Ravniku. Pohodnikom so ponudili tudi dobrote kmečkih gospodinj in jim razkazali krasote naše okolice.
Komaj se je napetost ob koncu Teka prijateljstva 2002 nekoliko umirila, organizatorji že mislijo, kako bodo izpeljali prireditev v naslednjem letu. S.Nagode
Notranjski planinci v deželi blagajane
S srečanja notranjskih planincev v Polhovem Gradcu
Planinci z Notranjske so sc zbrali v jutranjih urah l(). maja na Dvoru pri Polhovem (iradcu. Tu so si pod vodstvom gospe Kavčič ogledali najimenitnejši spomenik »cesarsko« cerkev sv. Petra, ki šteje med najlepše poznogotske spomenike v Sloveniji V cerkvi je ogromna 22 m široka ladja, raven kasetiran strop z dvema slovenskima napisoma iz leta 1577. Cerkev bogatijo imenitne freske, zlati oltarji in druge umetnostne znamenitosti. Glavni oltarje iz Pacijeve delavnice i/, leta 1759. Posebno lep pa je kamnoseško oblikovan glavni portal s prizori i/, narave, stavbarstva, evangelijev delo Gregoriusa Buckensteina iz leta 1544.
Po zanimivem ogledu cerkve so se planinci odpravili na debelo uro oddaljeno polhograjsko Grmado (H9X m); v toplem in sončnem vremenu so se pošteno prepolili. Vse naokrog so valovala polja in travniki, nad njimi pa hribovje, nad katerimi se dvigujejo Pasja ravan (1029 m), Tošc (1021 m) in Veliki Babnik (905 m). Po daljšem počitku so sc pohodmki odpravili po dveh smereh   eni mimo prenovljene cerkvice sv. Uršule    proti mestu srečanja notranjskih planincev.
Gostitelji so poskrbeli za krajši kulturni program in pogostitev. Družabno srečanje so popestrile domače viže. Proti večeru so preteči oblaki pospešili povratek planincev do Polhovega Gradca, kjer jih je čakal avtobus. Zares je bilo lepo, lepo v deželi, kjer so pred 150 leti odkrili rožo blagajano.
Športni kalejdoskop
-
Z vitlom do čarov logaškega
podzemlja
Letošnji, že 33. spust v Logaško jamo - dobesedno pod streho
Letošnji spust v Logaško jamo za javnost je spremljalo močno deževje, vendar ni preprečilo užitkov tistim, ki so se odločili za jamarski izlet. In teh je bilo glede na neodjenljivi dež proti vsemu pričakovanju. Pravzaprav je celotna priprava kar zajeten zalogaj za jamarje. Pa naj bi vsa prizadevanja skazilo slabo vreme!? Nak! Saj jamarji lahko v nekaj minutah prekrijejo prostor nad jamo in krog nje. In v nedeljo, 26. maja, je bilo vse pod streho.
Bolj ko je padal dež, bolj se je zgrinjala množica avtomobilov po »tankovski« cesti ! nedaleč stran. Prvi obiskovalci so prihajali z Bleda, z Javorniškega Rovta, iz Celja in Ljubljane, kasneje šc od mnogokod. Vsega si je jamo ogledalo kar 122 gostov.
In odkod toliko zanimanja za Logaško jamo? Mnogim pomenijo veliko ustna sporočila. Letos pa so se za spust v jamo zanimali tudi novinarji. Mnoge preseneča, da je spust v Logaško jamo le enkrat na leto; nekaterim se zdi, da bi se z drugače urejenim dostopom in pogostimi obiski I dalo dobro zaslužiti. Vendar logaški jamarji ostajajo pri svoji posebnosti: so edini na svetu, ki ljudem razkazujejo čare podzemlja na tak način z vitlom, ki mu zaupajo prav vsi obiskovalci, letos celo tri in pol leta mlad Vrhničan.
Jamarji pa se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji letošnjega spusta predvsem županu Janezu Nagodetu, Bernardu Mlinarju, Janezu
Za prenovo logaške velikanke
Predsednik Smučarsko skakalnega kluba I .ogatee Janez Turk in oba trenerja Viki Tršar in Samo (iostiša so se 15. maja sestali pri županu, kjer so se skupaj dogovarjali 0 možnostih za pridobitev (prilastitev) zemljišča za potrebe prenove 50-mctrske skakalnice na Sekirici.
Špela /stenic
Z vitlom v Logaško jamo
Turku in njegovi ekipi, domačemu Zdravstvenemu domu, pa vsem tistim Logatčanom, ki so že obiskali jamo in to pot odstopili prostor v vrsti drugim ljubiteljem, da so poiskali tudi tam spodaj potrditev samih sebe. Drago Korene
Zmagovalna trojka
Trije učenci 6. razreda z osnovne šole Rovte: Bert Logar, Špela Modrijan in Jože Treven so postali prve dni junija letošnji absolutni zmagovalci v finalu Malih sivih celic na slovenski televiziji. Čestitke. Čestitke. Čestitke.
Ivica Mer lak
Športni kalejdoskop
S pohoda na Blegoš
Logaški planinci so se 12. maja udeležili že 26. spominskega in rekreativnega pohoda na Blegoš (1563 m). Kljub megli se je razgled širil na vse strani. Potem ko so se oči napasle vrhov Škofjeloškega, Polhograjskcga in Posavskega hribovja do Snežnika, celo do Triglava in Karavank, je bilo videti iznad meglic tudi Kamniške planine...
Po ogledu in počitku so se planinci spustili do koče Škofjeloškega odreda pod Blegošem, kjer je bila ob 11. uri priložnostna svečanost s kulturnim programom. Na vpisnih mestih so planinci potrdili izkaznice pohoda in kupili spominske značke. Tuje bilo dovolj priložnosti za srečanje in pogovore z znanci in prijatelji.
Ker je vremenska napoved obetala nevihte, nebo pa so že prikrivali črni oblaki, so se logaški planinci še pravočasno vrnili do avtobusa in ušli dežju ter se v popoldanskih urah srečno vrnili domov. Pred razhodom se je tajnica društva zahvalila vodji pohoda za lepo vodenje, pohvalila najmlajšega udeleženca pohoda, 6-letnega Luko Merlaka, in povabila planince na srečanje notranjskih planincev 19. maja v Polhov Gradec.
Marinka Petkovšek
M     Mladi odboj kar j i odlično
Mladi odbojkarski upi v tekmovalni sezoni premagali vse tekmece in potrdili prvo mesto v državni B ligi
V soboto, 18. maja 2002, so odbojkarji v Poljčanah na sklepnem turnirju v kategoriji dečkov končali tekmovalni del letošnje sezone - z odliko. Premagali so vse ekipe in tako potrdili prvo mesto v državni B ligi.
Rezultat je še toliko pomembnejši, ker so naši odbojkarji za celo leto mlajši od ostalih tekmecev, kar pomeni, da lahko v prihodnjem letu pričakujemo njihov vstop v državno A ligo in preboj med najboljše klubske ekipe v Sloveniji. Pod vodstvom Gašperja Podjeda so Jurij Švajncer, Andrej Gostiša, Matej Pogačnik, Klemen Kenk, Aljoša Novak, Janez Nagode ter Boris Pečkaj z odlično igro presenetili leto starejše in za glavo višje nasprotnike. Z.
zanesljivim servisom, s čvrsto igro v obrambi in pametno igro na mreži so mladi logaški odbojkarji prišli do najboljšega klubskega rezultata do sedaj.
V logaškem Odbojkarskem klubu menijo, da je vzpon odbojke v naši občini na dlani, in prav generacija, ki prihaja, bo pokazala, kakšen je njen potencial. Seveda, z rezultati pridejo vedno novi izzivi in naloge na organizacijskem področju. Škoda bi bilo fante, ki pridno trenirajo in nedvomno tudi uspešno tekmujejo, zaradi finančno organizacijskih razlogov v njihovem srednješolskem obdobju izpustili iz odbojkarsko-šporlnega objema.
Spela Istenič
OV1CC
Ob dnevu državnosti
čestitamo vsem občanom
in tudi vsem našim rojakom po svetu,
ki jim je slovenska domovina v srcu.
Uredništvo
Obljuba dela dolg
krožišče funkcionira, okolica Loke pa nekam čudno zaudarja.
Če se peljemo proti krožišču na Martinj hribu, se i/ avtomobila nikjer ne opazi mlakuža, ki se nabira iz izstopnega jaška pod cestiščem. Ob večjem deževju pa se naredi cela mlaka. Komu tega mar, razen tamkajšnjim prebivalcem, ki jim onesnaževalna mlakuža povzroča tudi neprijeten smrad!?
Ivan Povalej z občine je bil že v marcu seznanjen z navedenim onesnaževanjem. V zapisniku pristojne službe stoji, cla bo sistem odvajanja voda povezan in združeno speljan do skupnega jaška z lovilcem olj, od tod pa naprej v Logaščico. Doslej ni bilo še nobenih ustreznih ukrepov, čeprav obljuba, tudi napisana, dela dolg.
AI bič
Ne nazadnje
Bralci pišejo
»
Smrdi za bruhat
«
Zadnje čase je okolico čistilne naprave zajel smrad, ki se vse bolj umešča v naš vsakdan. Ogroženi prebivalci smo najprej vihali nosove, kasneje smo se ob močnih udarih smradu zatekali v zaprte prostore in zapirali okna; zdaj pa že ni več kam uteči.
Že septembra 1999 je bilo naslovljeno županu pismo, kije opozorilo na naš problem in prosilo za rešitev. Župan je pismo odstopil direktorju Komunalnega podjetja. Avgusta leta 2000 je sedemnajst gospodinjstev podpisalo peticijo. Julija 2002 je bil direktor Komunalnega podjetja pisno povprašati, zakaj se rekonstrukcija čistilne naprave še ni pričela, čeprav sojo obljubili v svojem dopisu 14. 9. 1999.
Prebivalci se osebno in telefonsko obračajo na župana in direktorja Komunale ob vsakem povečanju smradu, pa nič ne zaleže. Zato se je
sedmerica prebivalcev, s smradom najbolj ogrožena, sestala 27. 5. 2002 z županom in direktorjem Komunalnega podjetja. Na sestanku so sklenili, da bodo preverili resničnost domneve, da je povzročitelj smradu Valkarton s svojimi odpadnimi vodami, da se bo gošča iz čistilne naprave pogostoma odvažala, da se v dogovoru s strokovnjaki dogradijo biološki filtri, če ne bi bilo učinkovitejših rešitev. Izražena je bila tudi zahteva po celoviti rekonstrukciji čistile naprave, pri čemer naj sodeluje 5-članski odbor, v katerem sta poleg župana, predstavnika komunale in strokovnjaka za načrtovanje čistilnih naprav še predstavnika prizadetih prebivalcev; Klemen Nagode in Jože Herblan.
Župan je obljubil razgovor s projektanti sedanje čistilne naprave v roku desetih dni. O vsebini in sklepih
bodo takoj po razgovoru seznanili oba predstavnika prizadetih prebivalcev.
Prav pa je, da tudi skupaj poiščemo vzroke smradu in jih skupno odpravljamo, tudi vsak pred svojim »pragom«. Verjamemo, da bomo z odkritim dialogom brez sprenevedanja pristojnih in s trdno odločitvijo, da bi omogočili vsem občanom človeku dostojno življenje, zagotovili tudi prebivalcem Jačke in Tovarniške bivanje v »človeku prijaznem okolju«. Sklicevati se na pomanjkanje denarnih sredstev je v tem primeru, milo rečeno, neokusno.
Morda pa bi bilo treba doseči zaprtje sedanje čistilne naprave, potem pa bi se zagotovo našla tudi sredstva, s katerimi bi se zgradila nova, ki bi ustrezala današnjim potrebam čedalje bolj naseljenega Logatca?!
Pobudniki organizirane akcije za odpravo smradu na Jački in Tovarniški.
Znamo živeti z naravo?
Človek si je svoj življenjski prostor od nekdaj krčil v naravi. Kadar dela to razumno in v soglasju z normalnim družbenim razvojem, je to tlo neke mere sprejemljivo. Angleški filozof Francis Bacon je že pred več kot štiristo leti dejal: "Naravo obvladamo tako, da se ji prilagodimo!" Torej so ljudje že zdavnaj vedeli, da narave ni mogoče neomejeno izkoriščati, saj bi jo lahko uničili. In temu smo danes že precej blizu. Ce pa se bomo naravi prilagodili, nam bo v povračilo omogočila vse pogoje, ki jih človek potrebuje za kakovostno življenje.
Žal pa, spoznanje, da je treba živeti z naravo, ne proti njej, prepočasi prodira v zavest ljudi. Imetniki kapitala pohlepni podjetniki ki prisegajo lena geslo "Čas je denar", nimajo posluha za svarila znanstvenikov, strokovnjakov in civilne družbe, da narava vedno vrača
udarce, večkrat tudi nedolžnim generacijam, lak udarce že občutijo prebivalci okoli Jačke. Neznosni smrad jim otežuje normalno življenje. Kako se bodo počutili učenci pri telesni vzgoji v neposredni bližini izvora smradu, si komaj lahko mislimo. Pred štiridesetimi leti smo se otroci v Trumbi kopali in lovili rake, za katere je znano, da živijo samo v najčistejši vodi. Odprava smradu v Jački ne bo lahka ne poceni.
V naši občini sc izvajata dva za naše razmere megalomanska projekta "Zapolje" in "Obrtna cona" pri KLI na stotini hektarov gozdnega zemljišča. Po mnenju mnogih Logatčanov projekta nista usklajena s sonaravnimi načeli. Človek ne sme iti proti gospodarskemu razvoju. Odločno pa sc je treba zoperstviti posegom v naravo, za katere niso bila pridobljena soglasja vseh strokovnih  služb,  predvsem ne
naravovarstvenikov. Z naravo je nekako tako kot z zdravjem. Dokler ga imamo, ga ne znamo ceniti, ko ga izgubimo, je včasih že prepozno kljub iskanju pomoči.
Varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine kraja so dejavnosti, ki so globoko povezane s samozavedanjem in spoštovanjem lastne identitete. Najhuje pri vsem tem je to, daje treba prepričevati tiste ljudi, ki bi morali o zadevi biti prepričani.
Zato postavljam vprašaje pristojnim v občini Logatec, ki gospodarijo s prostorom in odločajo o njem: Ali so za dela, ki se izvajajo v obrtni coni ob KLI in v Zapolju pridobljena vsa potrebna soglasja in ali je zagotovljena legalnost za poseganje v prostor?
Frane Miheve
Ne nazadnje
Vandranja po
svetu z Adoramusom
Logatec - Bern - Luzern -Neuchatel in nazaj I
Taka in drugačna vandranja bi pevkam in pevcem Adoramusa najraje prišla v navado, da ne rečem kar v razvado, kot tisto majsko jutro, ko so se vrnili z desetdnevne poti po Švici, in si obljubili, da morajo še kdaj na kako podobno prijetno popotovanje obiti še kdaj. Bilo pa je takole...
Vse skupaj se je začelo že mnogo prej, s prvimi nastopi v zamejstvu pred kakšnim desetletjem, če ne prej, pa potem še malo dlje, v daljni Švedski, da o Nemčiji, Belgiji, Franciji in Češki niti nc govorimo. Ja, kar nekaj popotovanj je že za njimi. Navdušeni kot so, so si v letu dvatisočdrugem omislili (ob svoji petnajstletnici) naskok na Švico. Majhna, lepa kot Slovenija, z gorami in jezeri, smučišči, letovišči in še čim je bila Švica v majskih dneh prebivališče za trideset Adoramusovcev, ki so se na pobudo švicarske vlade in mednarodnega evropskega mladinskega glasbenega festivala udeležili velikega glasbenega dogodka: premiernega izvajanja skladbe švicarskega komponista Maric Barele Song of the Earth. Šokantno, a resnično: nekaj mesecev pred koncertiranjem so pevci na carini dvignili osemkilogramski paket, v katerem so bile note za skladbo, dolgo petinsedemdeset strani.
Pred vandranjem najprej vaja, vaja in še enkrat vaja...
Glasbeni projekt "Song of the Larth", po slovensko "Pesem zemlje", so si Švicarji omislili ob njihovem nacionalnem ponosu LXPU 2002, ki se enkrat na generacijo (zadnji EXPOje bil leta l%4) v Švici postavi v ospredje s svojo izvirnostjo razstavljanja sedanjih in bodočih zmožnosti človeškega uma. EXPOje projekt, ki v polletnem obdobju, kolikor je KXP() odprt, želi prikazati na razstavnih področjih dosežke človeške spretnosti, znanja in iznajdljivosti. Predno so si ga sami pevci ogledali in predno se o njem še kaj reče, pa najprej O vajah, ki jim ni ne konca ne kraja.
Nc samo da so pevci morali, če so hoteli sodelovati v švicarskem projektu, predelati petinsedemdeset strani dolgo skladbo, na vajah jih je čakal še kup tlela za bližajoči se junijski koncert in šc neskončno število ur, zaprtih v snemalni sobi, za prvo zgoščenko, ki je izšla te dni. Skratka vaja, vaja in vaja. In da je bila "Pesem zemlje" čisto odštekano moderna kompozicija sodobnega skladatelja, raje ne bi zgubljali besed.
(Se nadaljuje.) Jane: Čuk
Filmski program
Sobota, 22. junij, ob 18. uri
VOJNA ZVEZD: EPIZODA II - NAPAD KLONOV, ameriški film (136 min) Režija: George LUCAS
V gl. vi.: Ewan McGREGOR, Natalie PORTMAN, Hayden CHRISTENSEN, lan McDIARMID, Pernilla AUGUST
Sobota, 22. junij, ob 20.30
SESTRELJENI ČRNI JASTREB, ameriški vojni film (144 min) Režija: Ridley SCOTT
V gl. vi.: Josh HARTNETT, Ewan McGREGOR, Tom SIZEMORE Sobota, 29. junij, ob 20.30
GROF MONTE CR1STO, ameriški film (131min) Režija: Kevin REYNOLDS
V gl. vi.: James CAVIEZEL, Guy PEARCE, Richard HARRIS, James FRAIN
Na svidenje septembra....
Prepoved prometa in - mirna Bosna!
Namesto popravila udorine, postavitev table o prepovedi prometa, zaradi česar morajo otroci s težkimi oprtniki dober kilometer peš po naporni in nevarni poti proti šoli.
Otročad, ki hodi v šolo na Planine ali v Logatec, je prevažal avtobus vzdolž poti vse od Gadovca na Vehršah pa do šole. Od lanske jeseni pa šolskega avtobusa ni zbliža, in mora osmorica otrok, ki komaj zmaguje težo šolskih »malh«, cika-coka navzgor (in potlej navzdol) kak kilometer dt) križišča na Vehršah po naporni in tudi nevarni poti.
Res je, tla je pred leti prišlo tlo udorine na delu cestišča, res pa je tudi, tla bi bilo treba udorino urediti in cestišče primerno utrditi. Seveda, mnogo laže in preprosteje je bilo postaviti z obeh strani tablo, ki prepoveduje promet (razen za osebna vozila). In avtobusu je tabla prepovedi železno pravilo, za katerega se sicer ne menijo ne šleperji ne turistični avtobusi.
Pa vendar, doklej se bodo morali otročiči na poti v šok) in domov po nepotrebnem šibiti pod nasilno težo stilskih torb?  Ali  se ne bi spodobilo,    da bi pristojni vsaj poskusili rešiti utrujajoči) tegobo?
Martin Koren
I h i avtobusa imata Bojan in Janko še "težko " in dolgo pot
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet Občine Logatec; začasni odgovorni urednik in lektor Marcel Štetančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje, izdano 3350 izvodov. Naslov uredništva: Logaške novice, TržuSka 15, Logatec; telefon (01) 7590-600 ali ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne (01) 7590-626
Ne nazadnje
Razglednice
skozi otroške oči
Udeleženci Družboslovnega tabora so
ujeli nešteto zanimivih podob iz logaškega okolja s čopičem, fotografskim aparatom in video kamero
Cerkev mi Ceviei, pastel, Matej Arko, 2,r. OŠ Tabor
Zadnjega majnika letos je izzvenel sklepni akord tridnevnega Družboslovnega tabora, ki sta ga organizirali osnovni šoli i/, (iorenjega Logatca in Rovi; sodelovalo pa je 31 učencev in učenk vseh treh osnovnih šol. Zamisel je podprla tudi občina, vse pa seje odvijalo v blokovski vojašnici 157. Logistične baze Grosuplje (!'.') in po I ogatcu.
Taborniki so eni s čopičem, drugi s fotografskim aparatom, tretji / video kamero ujeli nadvse slikovite podobe logaške kulturne, zgodovinske in naravne dediščine otl zanimivih bivalnih hiš, cerkva, spomenikov, slikovitih detajlov, krajinskih slik tlo razpadajoče nekdanje mogočnosti.
Vse lo je bilo na ogletl na zaključni prireditvi v blokovski vojašnici Številnim obiskovalcem, ki so odobravajoče pozdravljali tlela, njihove avtorje ter jim privoščili priznanja, ki jih je podeljeval ravnatelj gorenjelogaške šole Boru) I;efer. Vodstvo tabora je bilo v odličnih rokah Bojane Levinger; v pomoč so ji bili pridni mentorji za posamične taborske dejavnosti. mAš
Zaradi zaljubljenosti v
čipko
Nekoč se je dalo s prodajo naklekljane ptičje glave kupiti plišasti plašč!
Pravi, da se le s težavo odreče »polštrčku« in poskakujoče prepletavajočim se klekljem, ki so jo nekako zasvojili v zdaj že odmaknjeno zgodnji mladosti. Samo bolezen in obremenjujoča leta gospodinjstva (v srečnem zakonu z Anžonovim Francetom se jima je rodilo troje otrok), povezanih z delom na Kli ju. so logaško klekljarico odtegovali od zaljubljenosti v čipko.
Logaška klckljarica! Več jih jc, vendar tt) pot smo se ustavili za Jačko pri Ivanki Mezetovi, po dekliško Mlinarjcvi in šc bolj po domače Martinkocovi, ki seje bila rodila na Petkoveu, v najlepšem predmestju Rovt, kot se tamkajšnji domačini najraje pošalijo. Izdelava čipk je bila pri Martinkovcovih že lep čas udomačena, saj se je s klekljanjcm ubadala domala vsa družina. Tako niti ni bilo mami težko navdušti za čipkarstvo vsega dobrih pet let staro Ivanko.
V posebno lepem spominu ima Ivanka klekljarsko šolo v Zajelah pri Petkovškovih. K učiteljici Pridi je tedaj hodilo kar 40 deklet in deklic, ki so se v dvoletni šoli privajale lepim in umetelnim spretnostim, ki jih terja izdelava čipke. Je pa potrebnega še nekaj več otl samega znanja, je prepričana Ivanka; poleg natančnosti mora biti v človeku še nekaj posebnega nagnjenja, nekaj posebnega smisla za izdelavo res lepe čipke. In Ivankine čipke so potrjeno lepe, čiste, natančne. Nekaj vzorcev ali »muštrov« je podedovala doma, Še več pa jih je pridobila prek izmenjave, zlasti v idrijski Klekljarski zadrugi, katere članica je že leta in leta.
Njega dni, za Ivankine mladosti, so se čipke bolje prodajale kot /daj. Klekljanje je veljak) za zanimiv zaslužek. Spominja se, kako je njena mati kmalu po vojni še z nekaterimi Rovlarkami     klekljala    prt za
Ivanki se klekljiprepletajo v novo lepoto Foto: M. Tršar
reprezentančno mizo Brozovih v Beogradu. Njej je pripadlo klekljanje velike ptičje glave v barvah. Tista ptičja glava je šla tako dobro v denar, da sije z njim mati kupila plišasti plašč, kar jc veljalo v tistih časih za dokaj izzivalno željoprenekatere ženske. Ivanki se sicer ni nikoli ponudila podobna priložnost. So pa poromalc njene čipke v Združene države Amerike, v Kanado, v Argentino, največ pa v Italijo.
Vse manj jc dan današnji klekljanje vabljivo zaradi pomembnega zaslužka, vedno bolj pa zaradi svojskega veselja, blagodejne sprostitve, pa tudi zaradi ohranjanja čipke, kije na poseben način bogatila slovensko kulturno dediščino. Tako s prepletanjem klekljcv Ivanka šc vedno prepleta množico lepih trenutkov svojega življenja.
Kakt) lepo bi bilo, če bi se tega prepletanja I o t i I šc kdo od vnukov, je dejala Ivanka ob slovesu, ko so se njene oči še kar zazirale po poplesavajočih klekljih, ki so otlplesavali novo čipko, za neko novo radost.     Martin Koren
RJ5 Fotoobjektiv-nost
I —> j............ ■' ' i1' ' "........ .....'    'f'!!" —
Pločnik na Titovi cesti je najprikladnejši za parkiranje najtežjih kamionov; pešci naj gredo kar po cesti, saj je holj gladka. Foto M. Tršar
Sredi martinjskega krožišča je spočetka raslo cvetje; zadaj pa raste
Foto J. Tur k