Naglašanje slovenskega zvalnika. V sedanji slovenščini se zvalnik po Obliki ne raz'io5uje od imenovalnika, pac pa 5esto po naglasu. Ali se zvalnik tvori po določenih naglasnih pravilih. nam slovnica ne pojasnjuje; 5e hočemo taka pravlia poiskati in ugotovit'. se moramo opreti na naroduo govorico. Iskanje pravK za tvoritev zvalnika v živi narodni govorici je navidezno težavno, v resnici pa enostavno. Ker se sedanji zvalnik od imenovalnika razločuje le po naglasu. se nam je ozirati sanio na poudarek. Z njim je točno zaSrtana pot izsledovanju. V slovenščini je naglas ali poudarek po kc/.ikosti dolg ali kratek, po kakovosti pa potisnjen ali potegnjen. Če samostalnike razvrstimo po teh naglasnih skupinah in se rmm pri tvoritvi zvalnika v posameznih skupiuah pokaže skladnost, smo prišli na pravo pot. V ta nanien vzemimo v naslednjem preiskovanju iz vsake naglasne skupine brez posebne izbire nekaj različno do-Igih samostalnikov različnega spola in naglašenih na različnih zlogih. jim po narodni izreki določimo zvalnik. iz posledic preiskovanja pa postavimo nag'a§anjii zvalnika pravila. Oglejmo si najprej skupino dolgo potisnjeno naglašenih samostalnikov ter jim določimo zvalnik. Za to si izberimn naslednje: dfih, vran, grad. gospod, te5aj, lekarnik. trebušek. vcst, vas, ravan, živaf, mtsel, prikazen, bolSzen, nebo, zlato, bistvo, izkustvo. sejanje. osobje. Ce v teh besedah primerjamo zvalnik imenovalniku. vidimo, da sta si oba sklor.a popolnoma enaka. Dolgo potisnjeno naglašeni samostalniki imajo torej zvalnik enak irnenovafniku. Naglas pa nekateri samostalniki morejo imeti na različnih zlogih. n. pr. morje in morjc, polje in polje itd. Umevno je, da pri teh besedah tudi zvalnik more imeti obe obliki. Sedaj pa vzemimo skupino dolgo potegnjeno naglašenih samiostalnikov in vsakemu imenovalniku pristavimo zvalnik, n. pr. zidar, zidar; uljnjak, uljnjak; Janez, Janez; gr6šnik, grešnik; praznik, praznik; Š5inkavec, ščinkavec! pi5evnik, pi5evnik; gospa, gospa; Ž6na, Ž6na; brčza, breza; hrabrost, hrabrost; jagodica, jagodica; ržbro, rebro; stojalo, stojallo; lakomstvo, lSkomstvo, p6stovanje, pestovanje. Tudi v tej skupini vidimo redno«t, zakonitost. Vseskozi je poudarek ostal na zlogu, naglaišenem v imenovalniku, vseskozi se je pa izpremenil v potisnjenega. Dolgo potegnjeno naglašeni samostaiiniki obdrže v zvalniku naglas na istem zlogu. a ga izpremene v potisnjenega. Za primer samostalnikov, kratko tiaiglašenih na zadnjem zlogu, vzemimo naslednje in jim dodenimo zvalnike: a) brat, brat; mlš, mlš; nit, nit; dno, dno; — b) Smole, Smolle; glavan, glavan; igla, Igla; sukno, sukno; jajce, jajce; po5asne, počasne; gobezdan, gobezdan; golobi5, gol6bič; — c) Triglav, Trlglav; prihod, prihod; licemer, illcemer; dolgokrak, dčlgokrak; vremenokaz, vremenokaz; premogokčp, premogokop, kamenokr65, kamenokre5; — 5) suhokrajan; suhokrajan; strmogorjan, strmčgorjan. V teh primerih se nam kaže razlo5ek od prejšnjih in navidezna nezakonitost v poudarjanju. Naglas je ostal lc tam na zlogu, ki je naglašen v imenovalniku, 5e se ni mogel premekniti (torej v enozložnicaih), pri vseh drugih samostalnikih je preskočil nazaj, na prvi pogled neredno; 5e pa samostalnike razvrstimo v skupine. se nam zopet jasno pokaže zakonitost v magilašanju. Na kon5nici kratko naglašeni samostalniki so enostavni ali sestavljeni. Enostavni saimostalniki so: a) enozložni in b) ve5zložni; sestavljerui pa imajo c) enozlložno ali pa 5) večzložno glavno besedo. Enozložnim samostalnikom sc naglas ne more premekniti, ve5zložnim enostavnim pa prestopi z zadnjega zloga na predzadnjega. Pri sestavljenih samostalnikih z enozložno giiavno besedo preskoči poudarek z glavne na določilno besedo, in sicer na iuayadni naglasni zlog, do5im pri samostalnikih z ve5zložno gflavno besedo ostane na tej in prestopi le na predzadnji zlog; ti samostalniki so torej enaki večzložnim enostavnim. Samostalniki. kratko naglašeni pred zadnjim zlogom, kakor bčzeg, 5čber, stžza, megla itd., imajo tudi prvotni poudiaTek na konSnici in tvorijo zvalnik. kakor je biJo baš povedano. zato spa" dajo obenem v pre|šnjo skupino in se nam ni treba z njimii posebe baviti. Kolikostno se poudarek v zvalniku ne izpreminja. S tem bi bilo opazovanje končano. Opazili smo tole: Zvalnik je klic, poziv. Pri pozivu hočemo takoj v za5etku na nekaj opozoriti. zato poudarek stavimo na za5etek. Tudi v zvalniku stremi poudarek proti začetku besede. Dolgo nagtašeni zlogi pa nsaglasa ne pustijo s sebe, arapak ga drže na sebi; na njih se more premakniti le z druge polovice samoglasnika ma prvo. Dolgo potisnjeni naglašeni zlogi imajo poudarjeno prvo polovico samoglasnika, zato se naglas na njih ne more geniti in zato imajo dotlgo potisnjeni naglašeni samostalniki zvalnik enak imenovalniku. Dolgo potegnjeni naglašeni zlogi imajo poudarjeno drugo polovico samoglasnika. Na njih se nagflas lahko premakne na prvo polovico, in to se v zvalniku tudi zgodi, zato dobe dolgo potegnjeno naglašeni samostalniki v zvalniku potisnjen poudarek rua istem zlogu. Kratko naglašeni zSogi nimajo toliko moči. da bi v zvalniku naglas obdržali na sebi. ziaio jim uide, 5e ima le kam, in sicer presko5i pri večzložnih enostavnih samostalnikih ter pri sestavljenih z večziložno glavno besedo z zadnjega zloga r\& predzadnjega, pri sestavIjeriih z enozložno glavno besedo pa s te na navadni naglasni zlog dolo5ilne besede. Iz uspeha teh izsiledovanj moremo posneti iraslednja pravila: 1. Dolgo potisnjeno tiaglašeni s a m o s t al n i k i imajo zvalnik enak imenovalniku. 2. Dolgo potegnjeno naglašeni samostiaflniki dobe v zvalniku potisnjen poudarek na istem zlogu. 3. Kratko na kon5nici nag 1 a š e n i s >a> m o s t a 1 n i k i i m a ] o v z v al n i k u: a) enozložni imenovalniku enak poudarek; b) veSziložni enostavni in sestavljeni z ve5zložno glavno besedo kratek poudarek ri0 predzadnjem zlogu; c) s e s t a v 1 j e n i z enozložn o glavno besedo kratek poudarek na navadnem naglasnem mestu dolo5i1ne besede. Fran štupar.