A
KRANJSKI ZVON
^__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1934. Št. 11.
Posamezna štev. 1 Din.
V MARSEILLEU JE PADEL DNE 9. OKTOBRA KOT ŽRTEV ZLOČINSKEGA ATENTATA VLADAR JUGOSLAVIJE
VITEŠKI KRALJ
ALEKSANDER L
ZEDINITELJ
NAJ OSTANE MED NAMI ČASTEN SPOMIN NA NJEGA t
Po atentatu
.   Naš list je sicer lokalno verskega značaja, vendar ne ^re brez besede mimo strahovitega dogodka v Marseillu 0 priobčujejo ob tej priliki vsi listi svoja premišljeva-je " O tem žalostnem dogodku se je že toliko pisalo, da ^PaČ težko povedati kako novo  in originalno misel, da (a javljamo, kar so že pisali drugi.  Dnevno politično ^   Pisje objavlja razna patriotična razmišljevanja, naš list dušnopastirski časopis pa naj napiše ob tem °8hiem dogodku nekaj versko-moralnih misli. Hj      sem iskal v svetem pismu kak primeren dogodek, \\ \ taltoi Pris,a na miseI smrt izraelskega kralja Savla, in je le Šel v boj proti Filistejcem, toda bil je premagan 1» c ^e^a' Pred sovražnikom, na begu pa se je nabodel pa . °1 "leč, še živega pa je umoril neki Amalečan. Savel "^ca Pre8aniaI Davida, ker je v njem videl svojega tek-1<W ^av^ Je moral bežati pred Savlom, ki ga je zale-in skušal celo umoriti. Radi teh razmer se David
tudi ni mogel udeležiti vojske proti Filistejcem in je šel med tem v boj proti Amalečanom, ki jih je tudi premagal. Ko pa se je David vrnil iz vojske, je prišel k njemu človek iz Savlove vojske z raztrgano obleko in glava mu je bila potresena s prahom. In ko je prišel do Davida, je padel na obličje in se mu je poklonil. In David mu je rekel: »Od kod si prišel?« On mu odvrne: »Bežal sem iz vojske izraelske.« In David mu reče: »Kaj se je zgodilo, povej mil« Oni odgovori: »Ljudstvo je bežalo iz boja in mnogi iz ljudstva so padli in umrli; pa tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.« In David je rekel mladeniču, ki mu je poročal: »Od kod veš, da sta umrla Savel in njegov sin Jonatan?« In rekel je mladenič: »Po naključju sem prišel na goro Gelboo in Savel je bil naboden na svojo sulico in bližali so se mu sovražni vozovi in konjeniki. In Savel se je obrnil in me je videl in poklical. In govoril mi je: ,Stopi nad me in me usmrti, ker me stiskajo težave in je še vse življenje v meni!' In stopil sem nadenj in ga usmrtil in sem vzel krono, ki je bila na njegovi glavi, in
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
Štev. lk
naročnico z njegove roke in sem vse prinesel tebi, svojemu gospodu,« David pa je strgal v znak velike žalosti svoje oblačilo in vsi možje, ki so bili z njim. In so žalovali in jokali do večera zaradi Savla in Jonatana, njegovega sina. In David je rekel mladeniču, ki mu je prinesel sporočilo in kraljevo krono: »Zakaj se nisi bal stegniti svoje roke, da si umoril maziljenca Gospodovega?« In David je poklical enega izmed svojih hlapcev in je rekel: »Pri stopi in prebodi ga 1« In hlapec je prebodel moža. ki je usmrtil kralja. David pa mu je rekel: »Tvoja kri bodi nad tvojo glavo, zakaj tvoja usta so govorila zoper tebe, ko si rekel, da si usmrti! maziljenca Gospodovega.«
Kako plemenito se je obnašal David! Človek brez vere in brez srčne plemenitosti bi se bil veselil Savlove smrti, ki mu je prinesla krono nad Izraelci. David pa se je žalostil in jokal in dal celo usmrtiti onega, ki se je ponašal, da je stegnil roko po kralju. David pa je že prej pokazal svojo plemenitost, ko je bežal pred Savlovim pre-ganjanjenjem in se potikal po gorah. Nekoč je prišel skrivaj v Savlovo taborišče in v njegov šotor, ko je spal kralj in vse njegovo spremstvo. Takrat je rekel Davidu njegov spremljevalec Abisaj: »Bog je danes dal tvojega sovražnika v tvoje roke, sedaj ga bom zabodel s sulico v zemljo in drugič ga ne bo treba.« David pa je zabranil to, rekoč: »Ne umori ga! Kdo bo namreč stegnil roko nad maziljen-oa Gospodovega in bi bil nedolžen ?«
Tako je Že stari zakon obsojal umor vladarja in nasilne politične metode.
V novem zakonu je naš Gospod Jezus Kristus jasno določil človekovo dolžnost do vladarja z besedami: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!«
Glede metod v borbi za svobodo in pravico pa je Gospod postavil znamenit, vedno veljaven pravec na Oljski gori, ko so prišli nad njega vojaki in hlapci velikih duhovnikov. Ko ti navale na Gospoda, vzkipi v Petru sveta jeza, zgrabi za meč in udari po bližnjem hlapcu Malhu in mu odseka uho. Prišlo bi bilo do prelivanja krvi med apostoli in tempeljskimi služabniki. A Gospod z energično kretnjo zabrani Petru vsak nasilen odpor in izgovori pri tem one znamenite besede: »Spravi meč na njegovo mesto, zakaj vsi, kateri primejo za meč, bodo z mečem končani.«
Krščanstvo je in bo vedno obsojalo nasilne metode, atentate, umore, pa naj jih izvrši kdorkoli. Še celo tako daleč gre krščanstvo, da se celo proti nasilju in krivici ne brani z orožjem, kakor nam kaže prelepo zgled prve cerkve. In če je kdaj v zgodovini kje kdo mislil, da bo z vojsko in orožjem koristil cerkvi in krščanstvu, se je vselej bridko zmotil. To poudarjam radi tega, da se vidi, kako cerkev in krščanstvo absolutno odklanja vsake nasilne metode celo v pravičnem boju, koliko bolj še v boju proti zakoniti oblasti.
Proč z nasilnimi metodami! To krščansko geslo bi si moral osvojiti ves svet, pa bi nehali zločinski atentati.
Današnji svet s svojimi nazori in s svojim materia-lizmom in posebno s svojo borbo proti krščanstvu pa naravnost vzgaja zločince in atentatorje.
Neredko se v današnjem dnevnem časopisju slave atentatorji  kot narodni junaki,  revolucije se slikajo kot
odrešenje, nasilna morija kot narodna ali državna potreba. To mora demoralizirati mladino.
Razveseljivo dejstvo je, da je ves svet enodušr.o (>b* sodil atentat na našega viteškega kralja Zedinitelja, da je posebno v Jugoslaviji ta zločin povzročil val žalosti i" ogorčenja. Zato bi bil sedaj čas, da se Jugoslovani in vSI narodi združijo v borbi za krščanske moralne principe, da bi se svet otresel nasilja, krivice, morije, atentatorskih stinktov in nasilnih metod za dosego političnih ciljev. C« bo ves svet sprejel krščanska moralna načela, ki povsod in za vse drže, potem se bo zgodilo, kar pravi sveto plS' mo: »Iustitia et pax osculatae sunt — pravica in mir s« bosta poljubila.«
Evharistični kongres
Kakor sporoča zadnji Škofijski list, bo v smislu škofovske konference euharistični kongres za vso Jugoslaviji v Ljubljani v dneh 28. 29. in 30. junija 1935. Prevzvišenj g. knezoškof pozivajo vse vernike ljubljanske škofije, "a' bi z molitvijo in po možnosti tudi z delom pomagali Prl' pravljati ta veliki praznik našega Boga v zakramentu presV' Rešnjega Telesa, da bodo sadovi tega praznika v dušal1 obilni in trajni.
Osrednji odbor katoliške akcije poziva vse župn'js'1' odbore K. A, da naj se vrše po vseh župnijah v j
esensko
zimski sezoni predavanja, katerim naj bo temeljna n1'^ notranja priprava na euharistični kongres.
iiilllllii„«.inillll......:.iiiillllliii#,iiillllli!ii.,.iiiilllllliif.iiiillllliiil,.iiiillllllii,«,iiiilHHiiii,......milu,*"1
.....i«iir>fllllliu«i*L"<l<illlliiiM"«aifa< IIIIliii«"*",1»illlli«f«iif,,Hillii.......■•■Illlfiti*-4ii;*ililliiii**i~aauiiiiiiiii*-^'iif min.........mil.....'
Rodpir&jte
Viticencijevo
družb**1
n^i^ninni;:::^!^::!!1....................,b;^
Farizeji
de'
Znamenita in poučna je ona zgodba o davčnem narju. &Q
Farizeji in Herodijani so se združili v sovraštvu Gospoda. Na vsak način so ga hoteli ujeti v besedi, bi ga mogli denuncirati oblastem in ga umoriti.
Farizeji so učili, da je prepovedano dajati PaSflfl°J'|j davek, Herodijani pa so držali z Rimljani in so »anicMj svojo vero in narodnost. S temi materjalisti in brezv h so se farizeji združili v boju proti Jezusu, domenili s° . da bodo javno postavili Gospodu sledeče vprašanje: ' je dovoljeno cesarju davek dajati«. Če bo Jezus rekel, ga morajo dajati, ga bodo razkričali pred narodom, ^a $ izdajalec narodnih pravic in interesov, da drži s tuJc,(„e pagani. Če bo pa rekel, da se rimskemu cesarju ne • ^ plačevati davka, ga bodo pa zatožili oblastem, da je re^(! lucijonar in da hujska narod k uporu. Že so si nujli t
Jitev. 11.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
a i'ft v ten; slučaju Jezus ne bo mogel uiti iz na9tav-ne pasti. Pa zastonj je človeška zloba proti božji mo-°sti. Gospod jim jasno pove, da je spregledal njih na-P° in jim pravi: »Hinavci, kaj me skušate. Pokažite je denar«. Ko mu denar pokažejo, jim pravi: »Čigava Podoba na denarju?« Odgovore: »Cesarjeva«. Jezus na to: cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega«.
s tem
je hotel reči: »S tem ko rabite cesarjev denar, pri-
navate njegovo oblast nad seboj sami. Bodite pokorni Mni oblasti, pa tudi Bogu in verskim zakonom«.
Ob tem odgovoru so farizeji in Herodijani umolknili. Toda nič ni pomagalo korektno stališče Jezusovo na-171 državni oblasti. Dasi je vedno bil napram oblastem ^P°lnoma lojalen, dasi je celo pozival, naj »dajo cesarju, ]e cesarjevega«, so ga kljub temu lažnjivo tožili farizeji 'državnem oblastniku, da je hujskai narod k uporu, da
uJ8kal ljudi, naj ne plačujejo davka cesarju . . . ^ 'n Pilat — ta slabič na sodnem stolu, je dobro vedel, je ^0sP°da tožijo iz zavisti, pa se jih je zbai. Ustrašil se ga k"1 z^°^>e ln denuncijanstva, ko so mu kar grozili, da q °do cesarju zatožili ... Pa je obsodil nedolžnega , °sPoda v smrt na križu, da je zadostil besnemu sovraštvu
Da sovraštvo farizejev je bilo tako veliko, da so bolj C|°v*ka
7. Peta sv. maša za umrle Slanice ženske Marijine družbe.
11. XXV. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi.
18. XXVI. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi.
19. Sv. Elizabeta, v Marijanišču ob 6. uri sv. maša za žive in mrtve člane Vincencijeve družbe in za vse podpi-rance ter dobrotnike. V župni cerkvi ob pol 6. uri sv. maša, pridiga za III. red, skupno sv. obhajilo, vesoljna odveza.
25. XXVII. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi.
30. Sv. Andrej, apostol, ob 7. uri sv. maša v Čirčičah.
Poroke: V smislu cerkvenih zakonov can. 1030 morajo po zadnjem oklici preteči najmanj 3 dnevi, da se more izvršiti poroka. To velja posebno v tem slučaju, če sta bila zaročenca le enkrat za trikrat oklicana. Če kak važen razlog, da bi se vršila poroka pred potekom treh dni po oklicih, se more dobiti od škofijskega ordinariata dovoljenje, nikdar pa ne dovoli škofija poroke isti dopoldan, ko so končani oklici.
Zltložni po krivem pričati, po krivem priseči, nedolžnega - umoriti .   . To vse za to, ker je Gospod razkrinkal
Žup
..J1 "Jih zlobo, hinavščino in ker je bil na poti njih škod-llVemu delu.
Župnija Kranj
Oznanila za november m   !• Praznik vseh svetnikov, ob 6. uri sv. maša z e-
blagoslovom, ob 10. uri peta sv. maša z dvema blato 0v°rn a. Popoldne ob pol treh rožni venec in litanije pj. ere božje, sklep rožnivenske pobožnosti, po litanijah je lfjer'&a o vernih dušah, po pridigi procesija na pokopališče,
so v kapeli slovesne večernice za umrle, nato libera v    križem in petje žalostink. Zvečer ob 6. uri se molijo
P*1* cerkvi vsi trije deli rožnega venca. Ur. 2. Spomin vernih duš, prvi petek v mesecu, ob 5. |(Q Z|utraj se prično na Rupi 3 sv. maše; po zadnji na poli ^al|Šču libera. Ob 5*30 uri se prično v pokopališki kape-pg Sv- maše. V župni cerkvi je ob 5'45 sv. obhajilo, nato "i48^'aVnem °ilarJu ^ sv. maši, pri stranskem pa tri sv. U e- Ob 715 urj se prično slovesne jutranjice, nato okrog
"re 8e prične slovesna črna sv. maša za umrle. vjCa^spolni odpustki, ki se morejo nakloniti le dušam v ""kov Se moreJ° Prejeti od opoldan na praznik vseh svetog ^° polnoči, na vernih duš dan vsakokrat, kadar kdo t0|j> e cerkev in fnoli tam po 6 očenašev, zdrava Marij in C   krat čast bodi v papežev namen, če je prejel sv. za-
^nte.
r^j XXIV. nedelja po binkoštih, zahvalna nedelja, zjut-tnes esečno sv. obhajilo za moške, ker je prva nedelja v 1q 8vCu> zjutraj in ob 10. uri sv. maša z blagoslovom, po
<w ' maŠi se poje zahvalna pesem. Darovanje za župno
—•■  -    ■■ ■ - • ----u...«
nija Šmartin pri Kranju
Oznanila za november
i* po vseh opravilih dopoldne in popoldne.
11. XXV. nedelja po binkoštih. Slovesno praznovanje sv. Martina, farnega patrona. Zjutraj ob 6 sv. maša t blagoslovom, ob pol 10 slovesna peta sv. maša z 2 blagoslovoma, popoldne ob 3 pete litanije M. B. — Zjutraj ob 6 in ob 9  ter popoldne po litanijah darovanje za cerkev.
12. Dan vednega ceščenja. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno od 6 zjutraj do 6 zvečer.
18. XXVI. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi.
19. Sv. Elizabeta. Vesoljna odveza.
21. Darovanje D. M.
22. Sv. Cecilija. Ta dan se prične devetdnevnica v čast sv. Frančiška Ksav. in bo skozi 9 dni sv. maša v Stra-žišču ob 6.
25. Zadnja nedelja po bink. Božja služba po navadi. 30. Sv. Andrej.
Poročeni
16. 9. Jurij Dolenc, hišar v Stražršču, in Jožefa Gantar, tovarniška delavka.
9. 10. Rudolf Stanič, tov. delavec iz Avč pri Gorici, in Jožefa Gril, tov. delavka.
28. 10. Grintar Ciril, tov. delavec iz Jesenic, in Marija Drmota iz Trate pri Poljanah.
Umrli
1. 9. Silvester Likoear, sin hišarja, star 4 leta.
2. 9. Terezija Šilar, žena gostača iz Šmarjetne gore, stara 62 let.
4. 9. Helena Plestenjak, žena tovarniškega delavca iz Stražišča, -stara 28 let.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
9. 9. Marijan Benedik, gimnazijski abiturient v Stra-žišču, star 21 let, ponesrečil na Jalovcu.
25. 9. France Miklavčič, oženjen, tovarniški delavec iz Stražišča, star 30 let.
27. 9. Stanislav Rozman, posestnikov sin iz Stražišča, star 1 teden.
14. 10 Mihael Uranič, krojaški mojster iz Stražišča, star 40 let.
Razno
Svetoletne procesije. V Kranju smo opravili že dvakrat svetoletne procesije. V nedeljo, dne 24. septembra smo na en dan izvršili vse procesije in sicer smo se zbrali pri rožnivenski cerkvi in šli od tam v procesiji v župno cerkev, kjer so se opravile predpisane molitve. Iz župne cerkve je šla procesija v rožnivensko, od tam nazaj v župno in od tu na Pungrat, iz Pungrata nazaj v župno cerkev in od tu na Premskovo. Drugič smo procesijo delili, ker je precej naporno, če se opravijo vse procesije na en dan. V nedeljo, dne 14. oktobra so se opravile le procesije dvakrat v župno cerkev in v rožnivensko in na Pungrat. V nedeljo, dne 21. oktobra, pa je šla procesija najprej v župno cerkev in nato na Premskovo, kjer so bile po predpisanih molitvah za sveto leto še litanije Matere božje. Če bo kdaj suha pot, bomo priredili še eno skupno svetoletno procesijo, sicer pa bodo vse cerkve, to je župna, rožnivenska, pungraška in primskovska odprte vsako nedeljo v novembru in decembru, da posamezniki še lahko opravijo sveto letno pobožnost.
Darovi za župno cerkev: Andrašič Ignac Din 500-—, Jazbec Albin Din 200-—, Orehovar Din 100—, neimenovan Din 100—, Jezeršek Ana Din 200—, Jezeršek Vera Din 100'—, Soklič Anton Din 50-—, Virant Din 100-—, neimenovan Din 50-—, St. Fr. Din 200—, L. P. Din 1000 — Majdič Franc Din 2000—, Majdič Joško Din 1500-—, Zupan Ana Din 100—, R. F. Din 200—, Habe Antonija Din 100-—, Vovk Frančiška Din 50-—, N. N. Din 50-—, Česno-va A. Din 500—, Dekliška Marijina družba Din 4755*—, f ga. N. N. za antipendij Din 4474—, Švelc Din 20—, Šporn Jurij Din 200'—, Sušnik Franc Din 500-—, Ženska Marijina družba III. zbirka Din 642-—, Fr. G. Din 500—, R. M. Din 50—, Tovarna Intex Din 2000—, g. Markgraf Din 500—, g. Horak Dm 500-—, Tesarek Viktorija Din 150"—, Crobath Din 1000—, Geiger Konrad Din 50'—, Bajd Janko Din 100 —, Bajd Jožef Din 100—, Špenko Joško Din 100—, Jeršin Jernej Din 50-—, Kokalj Ignacij Din 100-—, Mihelič Ivana Din 200—, J. I. Din 100 —, J. R. Din 200-—, J. I. Din 200*—, Anzelc Ivan Din 200—, neimenovan Din 100'—.
G. vseuč. prof. arhitekt Plečnik je bil že dvakrat v naši župni cerkvi po prenovitvi in se je zelo laskavo izrazil o vseh delih, posebno pa mu ugaja naš novi oltar in novo urejeni križev pot.
Darovanje na zahvalno nedeljo je prineslo: ob 6. maši Din 956-—, ob 8. maši Din 158425, ob 10. maši
Din 900—, po litanijah Din 565 75 skupaj Din 4006'— Vsem darovalcem iskrena hvala.
Nabira za božičnico. Te dni pobirajo članice Vin* cencijeve družbe po mestu za božičnico, ki jo priredi kak°f vsako leto tudi letos Vincencijeva družba za reveže in sl' rote. Vsem to zbirko toplo priporočamo!
Cerkveni sedeži. Sedežnine še niso vsi plačali. Z*' mudniki naj prineso sedežnino v župno pisarno. D»e nov. po osmi sv. maši so se oddali 3 sedeži na žensk' strani. 5 sedežev na moški strani in eden na koru.
Pokopališče. V kapelo na pokopališču smo dali -J oltar sliko Kristusa na križu in poleg Žalostno Mater Boži0 s svetim Janezom, ki je bila prej v postu obešena v župj" cerkvi v glavnem oltarju. Ker je bila nekaj pokvarjena, i" je popravil g. M. Bradaška. Kakor je znano, je prejšfl3 slika v kapeli na pokopališču svoj čas pogorela.
Na praznik vseh svetnikov radi dežja letos ni mog1" procesija po pokopališču. Vse molitve in petje žalosti«1' pevskega zbora so se opravile v kapeli na pokopališču.
Vincencijeva družba. V mesecu oktobru 1934 s° članice Vinc. družbe nabirale živila po okolici Kranja & s° nabrale v vasi:
1. Britof, Gorenje, Orehovlje in Premskovo skup3)' 11 kg pšena, 4 kg bele moke, 2 kg ječmena, 6 glav zel)2' 8 vreč krompirja, 10 kg fižola, 6 kg riža in 4P— Din.
2. Čirčiče: 2 vreči krompirja, 12 zeljnatih glav, l1 pšena, 4 1 ječmena.
3. Huje in Klanec: 18 1 fižola, 7 1 pšena, 3 vreče kro"1'
pirja.
moke.
4. Rupa: 2 vreči krompirja, 6 1 fižola, 4 1 aj
5. Struževo: 2 vreči krompirja.
Svetoleftni odpustki.
Kdor sam obiskuje določene cerkve, mora vsako cer kev — v Kranju župno, rožnivensko, pungraško in Prel11 skovsko — obiskati po trikrat.
Pri obiskih v cerkvah naj bi se spominjali 1 odrešenja in Gospodovega trpljenja. Molimo pa pri vsa
18»"!
ke"1
---,       _---,-------«»     —r-*—•— ---------- r- r-- j.^
obisku: a) pri oltarju sv. Rešnjega Telesa pet Ocena*' Zdravamarij in »Čast bodi« in v papežev namen en 0 naš, Zdravamarijo in »Čast bodi; b) pred sv. križem krat apostolsko vero in dodamo enkrat pobožni vzdih']' »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križ svet odrešil«, ali na mesto tega vzdihljaja kako dr^if podobno molitvico; c) pred podobo preblažene D*vl( Marije molimo v spomin njenih žalosti sedemkrat Marija in dodamo enkrat: »Sveta Mati, to te prosim
tel
Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce« ali drug0 podobno prošnjo; d) slednjič molimo pri'oltarju sv. njega Telesa še enkrat apostolsko vero. ^ V rožen venski cerkvi in na Pungratu ni sv. j( tam naj se molijo molitve, ki bi se morale moliti pred tarjem sv. R. T., pred glavnim oltarjem.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhernik,