Obisk v krajevni skupnosti Litostroj
Krajevna skupnost z uglednim botrom
0 krajevni skupnosti Litostroj se nikoli ni pretirano pisalo. Pa kaj bi iskali problemetam, kjer jih ni (razen nekaterih zelo majhnih, pa vendar pomembnih), napisali gore člankov, ko pa imamo tollko bolj zanimivih in problemaiičnih tem. Že od nekdaj smo navajeni na to, da je zanimlvo branje samo kri-tično pisanje. In kadar pišemo o aktivnosti krajevnih skupnosti, to sploh ni težko. Mogoče Je prav to vzrok, da je KS Litostroj vedno »izpadla«, ker ]e vse teklo kot namazano, razen nekatorlh majhnih težav.
Krajevna skupnost Litostroj zajema območje, ve-liko približno tri in pol kvadratnega kilometra, na ka-terem živi okoli 6000 krajanov. Ima pa ta skoraj naj-večja KS v naši občini (po številu prebivalcev) kar 8000 zaposlenih, od tega skoraj 3000 takih, ki prebi-vajo v tej skupnosti. Kaj to pomeni? Na področju, ki ga KS pokriva, imamo nekaj velikih delovnih organi-zacij, kot so Titovi zavodi Litostroj, Viator, Avtomon-taža, Slovenijaavto, Megrad itd. Samo v Litostroju je zaposlenih okoli 4500 delavcev, od tega jih približno 2000 stanuje na območju te KS.
Iz tega je razvidno, da je DO Litostroj močno pri-sotna tako v življenju KS kot tudi na vseh drugih po-dročjih delovanja delovnih Ijudi in krajanov. Na teri-toriju KS so s pomočjo Litostroja zgradili približno 600 stanovanjskih enot, v vsej KS pa okoli 1700 sta-novanj. Prav tako je Litostroj »botroval« gradnji VVZ Litostroj, ki so mu s sredstvi I. samoprispevka dodali še prizidek s 130 mesti, tako da je trenutno v njem 430 malčkov. V KS je tudi OŠ Hinko Smrekar, ki jo obiskuje 850 otrok, njena velika pomanjkljivost pa je, da na njej ni organiziranega celodnevnega biva-nja, karjehkratitudi eden redkih problemov, kitarejo krajane. Načrtujejo, dabi vokviru III. samoprispevka izdelali dokumentacijo za prizidek k osnovni šoli. Tako bi razbremenili VVZ Litostroj, saj trenutno vanj hodi kar 300 osnovnošolcev na kosilo, ker v šoli sami nimajo organizirane prehrane.
Že na začetku smo omenili, da je to ena redkih KS, ki nima večjih problemov z aktivnostjo delovnih Ijudi in krajanov v vseh strukturah KS, od skupščine, de-legacij pa do družbenopolitičnih organizacij in vrtič-karjev, ki jih je na tem področju še vedno zelo veliko. Odziv na akcijah in drugih oblikah aktivnosti je ne-verjetno velik, napaka pa je v tem, da jih kar neznajo vključiti oziromajim nimajo kaj nuditi (prostor, sred-stvazadejavnosti itd). Kakordrugje,takotuditukaj najbolj aktivni krajani ostajajo isti — skoraj vedno se pojavljajo eni in isti obrazi. No, to je problem vseh, torej seže tudi tja do »vrhov«, ne samo v krajevnih skupnostih.
Prav zaradi velikega vpliva DO Litostroj na tem območju je največ aktivistov med Ijudmi, ki so tod zaposleni. Odnosi med Litostrojem in KS so izredni, z drugimi DO pa veliko slabši, vendar še vedno za-
dovoljivi. Zelo pomembno je sodelovanje na po-dročju Ijudske obrambe; to se je še posebno izka-zalo ob lanski akciji Golovec '83, za katero so dobili Zlati znak akcije. Aktivnost znotraj KS oziroma med njenimi DPOje pravtako odlična. Predstavniki vseh DPO, društev, DO, osnovne šole, VVZ in drugih se enkrat mesečno sestajajo, rešujejo skupno proble-matiko, skupne naloge in zadovoljujejo svoje intere-se, kolikor jim to sredstva in prostor omogočajo.
Če začnemo o problemih, takoj priplava na po-vršje najbolj pereč — barakarsko naselje ob trasi sedanje severne obvoznice. Večkratni poskusi, da se ga dokončno odpravi, so se izjalovili. Če stano-valcem teh barak dodelijo stanovanja, še ni rešitev, ker se ob izselitvi za njihovimi petami že vselijo drugi. KS je tukaj nemočna. Litostroj je sicer nekaj naredil, s tem ko je stanovalcem — svojim delavcem s posojili omogočil priti do stanovanja, nekaj je »na-redila« tudi trasa severne obvoznice, nekaj pa sa-moupravna stanovanjska skupnost z dodelitvijo so-lidarnostnih stanovanj. Toda, glej gazlomka, barake so še vedno polne. Le kje tiči zajec? V srednjeroč-nem planu do leta 1985 naj bi sicer to zadevo do-končno uredili, toda trenutno je videti, da iz te moke še dolgo ne bo kruha.
Drugih velikih problemov v KS ni, razen tistih drobnih, pa vendarzelo pomembnih. Vemo, dajeto sorazmerno staro naselje in se nanj kar prepogosto pozablja — kot da gre vsa posodobitev stavb (nič posebnega ni, če kar s celega bloka odpade omet), cest, pešpoti, graditev vsaj ene malo večje trgovine (v KS je samo ena in še ta tako majhna, da je to sko-raj absurdno) kar mimo tega področja. To je tudi vzrok za zelo slabo preskrbo in seveda za veliko ne-zadovoljstvo krajanov. Tudi lokalov, drobnih dejav-nosti (čevljar, kemična čistilnica in drugi) ni ravno na pretek. Razen trgovine je v KS samo še ena čevljar-ska delavnica in dva frizerska salona, ki poleg bifeja zaključujejo ta spisek storitvenih dejavnosti. Edina svetla točka pri vsem tem je tnogoče gradnja zaklo-nišča za 1000 krajanov, ki bo dokončano v letošnjem letu.
To je le del perečih problemov, pa tudi uspehov omenjene KS, ki jih je v pogovoru omenila tajnica KS Kati Tomšič.                                      Marjan Ošlaj