Štev. 38. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 16. septembra 1927.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad: via Imbriani 9-I1I.
Odgovorni urednik: dr. L. liERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta fi L., četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. v fj
CENA OGLASOV IN O***
Za 1	*	• :ne v 1 stoln<
Pri “ ' ohjM 20"/0 poj ■
U>Ub".*r- .<	•	(.3vna;.
  —-—   —* beseda ; z
ou st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 16. septembra: Ludmila; Kornelij in Ciprijan. — Sobota, 17.: Lambert.
— Nedelja, 18.:	15. pobinkoštna. — Ponedeljek, 19.: Januarij; Konstancija.
— Torek, 20.: Evstahij; Kandida. — Sreda, 21.: kvatre; apostol Matej. — Četrtek, 22.: Tomaž Villanova; Mavricij.
— Petek, 23.: kvatre; Lin; Tekla. — Sobota, 24.: kvatre; Marija D. rešiteljica jetnikov.
MALE NOVICE.
Vdrugič posvarjeni.
N.° 082-8123
PREFEKT TRŽAŠKE DEŽELE
videvši tednik «Mali list«, izdajan v Trstu, št. 36 z 2. tekočega m.;
vzemši v poštev, da članek «Mussolini v Trstu« vsebuje napačne in tendenčne vesti;
z ozirom na to, da je s tako objavo odgovorni urednik tega tednika, g. dr. Lojze Berce, pokazal, da ne vpošteva opomina, dostavljenega formalno dne 26. avgusta;
zaslišavši mnenje komisije, sestavljene v skladu z 2. členom Kr. d. z dne 15. julija 1923. št. 3288 (spremenjenega v zakon 31. decembra 1925. št. 2309); opominja
drugikrat v smislu in z učinkom, o katerih se bere v '2. in 3. členu K. d. z dne 15. julija 1923. št. 3288 (spremenjenega v zakon 31. decembra 1925. št. 2309) odgovornega urednika »Malega lista«, izdajanega v Trstu, v osebi gospoda drja Lojzeta Berceta.
Trst, 9. septembra 1927. 1. V.
Za prefekta:
L. S.	Zanconato.
o
Uboj v Parizu.
V ponedeljek pred poldnem je prišel na italijanski generalni konzulat v Parizu neki neznanec ter začel streljati iz revolverja proti vicekonzulu. Vicekonzul, grof Karel Nardini, se je zgrudil smrtno zadet ter kmalu potem izdihnil. Morilca so prijeli, ki je hotel bežati iz konzulata. Gnali so ga v zapor «Sante». Kdo je morilec, dozdaj še ni objavljeno. Je Italijan, ki je več ali manj časa bival v Parizu. Zakaj je konzula ubil, tudi še ni pojasnjeno. Pokojni Nardini da je bil osebno ljubezniv in postrežljiv človek, zato ni verjetno, da bi napad izviral iz osebnega nasprotstva. Pri morilcu so baje našli izvod socialističnega in potifašistovskega lista «Liberta». To vzbuje domnevo, da je morilec ravnal pod vtisom komunistične protifašistovske propagande. V teku je preiskava, ki bo pojasnila, kaj in kako.
Anarhisti v Ameriki.
Policija v Brooklynu je zasledila daleč razširjeno tolpo anarhistov in njen glavni slan, v katerem se je nahajalo mnogo razstreljiva in orodje za izdelavo peklenskih strojev, anarhistična propragandna sredstva ter načrte kolodvorov in javnih poslopij v mestih ob atlantski obali. Policija jim je prišla na sled, ko so anarhisti vrgli bombo na sodno palačo v Brooklinu Bomba je raztrgala samo cesto, dočim druge škode ni napravila.
Tako je treba.
Ravnateljstvo francoskih vzhodnih železnic ,ie prejelo prošnjo s 30.000 podpisi katoličanov, ki prosi, naj ravnateljstvo prepove na kolodvorih prodajanje umazanih knjig in časopisov. Ravnateljstvo je ugodilo prošnji ter prepovedalo prodajanje 15 umazanih časopisov na kolodvorih.
Kdaj bodo pa tržaški katoličani napravili podobno prošnjo? Potrebno bi bilo zelo zelo.
Za aeroplan.
V tržaški provinciji se je nabralo dozdaj okroglo 50 tisoč lir za aeroplan, ki ga dežela pokloni Mussoliniju za namene državne brambe. Puljski prefekt je objavil, da bo tudi Istra nabirala za poseben zrakoplov v enak namen, kakor so to sklenile tudi druge provincije po državi.
Volitve v Jugoslaviji.
V nedeljo 11. t. m. so bile po Jugoslaviji volitve za državni zbor (skupšei-
Zbogom poletje!
Mali šmaren je prinesel dežja, ki smo ga vsi tako željno čakali. V ponedeljek pa se je vsulo kar zares. Za dežjem je prišla burja in prinesla hlad. Za letos je poletne vročine kraj. Pač redkokdaj je bila tako huda, kakor je bila to leto. Ne daj Boj, da bi bila zima v ti meri ostra.
Službene premestitve.
Večje število učiteljev in učiteljic je k otvoritvi novega šolskega leta dobilo pre-snesiitvene odloke. Premeščeni so največ
no). Udeležba volilcev je bila dokaj sla- iz julijskc krajine v r.,zne pokrajine
Zavod dr. BDICIMfi-FiHETTI
TRST. via Fabio Filzl Z3. Tel. Int. «8-23.
v Zdravljenje
SJATIKE
(ishias, vnetje bedrnih živcev)
v treh dneh zajamčeno.
Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih.
Sprejema od 10-12 in od 15-17.
ba; ponekod jih je šlo volit komaj 50% drugod 60% — 70%. Najhujši poraz je doživel Štefan Radič na štajerskem; niti enega poslanca ni dobil tam. V celi državi pa je Radič nazadoval za 10 poslancev; imel jih bo sedaj 60 (prej 70). Radikalna stranka je tudi precej zgubila; imela bo 112 poslancev. Okrepili so se Davidovičevi demokrati, ki dobe z muslimani vkup (Demokraška zajednica) 79 poslancev. Slovenska ljudska in Samostojna demokraška stranka ostali sta vsaka pri svojem dosedanjem številu poslancev, SLS 20, SDS 23. Na Slovenskem imajo ltadičevci samo enega poslanca (Pucelj na Kranjskem). V Ljubljani je izvoljen sam. demokrat dr. Albert Kramer, v Zagrebu sta izvoljena oba kandidata protiradičevskega bloka, v Belgradu pa Davidovič in radikalec Maksimovič. Enega poslanca v državi je priborila to pot tudi »Hrvatska pučka stranka«. Na Štajerskem so dobili en mandat socialisti.
Konec liberalnih kulturnih društev
na Sežanščini.
Kakor znano, so ustanovili edinjaši na Sežanščini okrog 20 liberalnih prosvetnih društev. Pred tednom se je odločilo šest teh, in sicer najbolj uglednih društev, da se prostovoljno razpustijo in da se takoj ustanovi ondi podružnica Dopolavoro, ki je fašistovska izobraževalna in zabavna organizacija. Dotični predsedniki so javili te sklepe krajnemu vodstvu fašistovske stranke v Sežani, ki je rade volje vzelo sklep naznanjc. Kakor se čuje, bodo v kratkem storila enake sklepe tudi druga društva.
Uzdo letalcem.
Potem ko je Lindberg tako srečno pri-frčal iz Amerike v Evropo ter ga je čemberlin na daljavo še nekoliko prekosil, začeli so vsi letalci sanjati o taki slavi. Premnogo se jih je lotilo te nevarne zračne poti tekom avgusta meseca, a sreče ni bilo. Niti kurje kosti, niti nagačeni galebi niso pomagali. Več letal je brez sledu izginilo na velikem oceanu. Zato so vlade začele razmišljati, da bi bilo prav, da se postavno zabranijo taki drzni poskusi, kajti za polet v tako daljavo današnji aeroplani še niso sposobni, ne da bi se letalci spuščali smrtno nevarnost.
Premajhne norišnice.
Na Studencu pri Ljubljani je vsa norišnica prenapolnjena,'tako da morajo sprejem novih bolnikov odklanjati. Podobno se opaža podrugod po svetu. Vse pleše in nori proti pravi norišnici. Zato se mnogo razpravlja o razširjenju velikih norišnic.
Nezaslišzno izsiljevanje.
V državi Zakatekas v Mehiki je neki polkovnik zaprl v ječo 82 letnega župnika iz fare Niktitlan. Za oprostitev starega župnika je zahteval od faranov odkupnino v denarju. Dobri farani so nabrali par tisoč pezov navzlic veliki revščini. Polkovniku pa to ni bilo dovolj in je zahteval mnogo več. Ker niso mogli zadostiti njegovi samosilniški lakomnosti, je dal župnika ustreliti brez kake obdolžitve ali sodbe.
Severni Italiji, zlasti v Pjemont.
Proti komunistom.
V Budimpešti (glavnem mestu Madjar-ske), so te dni zaprli okrog 160 komunistov z njihovim kolovodjo Kornesom na čelu. Baje so nameravali v Budimpešti vprizoriti podobno revolucijo, kakršna je bila julija na Dunaju. Pri Kornesu, ki se je pravkar pripeljal z Dunaja, so našli načrte neke munici.jske tovarne, katero je menda nameraval pognati v zrak. Ugotovili so, da so bili aretirani komunisti v dobrih zvezah s sovjeti v Rusiji in so delali po navodilih Moskve.
Francozi so tekom enega leta izgnali nad 8000 inozemcev, ki so propagirali komunizem. Več stotin so jih tudi obsodili v ječo.
V Varšavi na Poljskem so te dni zaprli večje število komunistov, ki so imeli zelo dobre zveze z Rusijo. Vedno bolj jasno se razkrivajo načrti Moskve, ki bi po svojih zaupnikih rada v vseh državah povzročila nemire in tako komunistom pomagala do oblasti.
Po smrti zaplenjena.
Trupli anarhistov Sacca in Vanzettija, ki so jih 20. avgusta t. 1. v Ameriki usmrtili, so nato sežgali in pepel spravili v posebno žaro. žaro so nato razstavili v Ney Yorku na ogled; nameravajo pa jo prenesti‘v Evropo in jo razstavljati po večjih mestih, Gotovo bi bil to povgd za novo vznemirjenje in demonstracije komunistov. Ker pa za pokojnima anarhistoma še ni nihče plačal pogrebnih stroškov in stroškov sežiganja, so žaro s pepelom zarubili, dokler ne bodo plačani stroški, ki baje znašajo 700 dolarjev.
Bolgarski kralj se ženi v Romuniji.
Listi poročajo, da se bo bolgarski kralj Boris še letos zaročil z romunsko prince-zinjo Ileano, sestro jugoslovanske kraljice Marije. V lej zvezi delajo diplomatski krogi tudi nato, da bi se na Grškem vzpostavila zopet monarhija in da bi se kralj Jurij, ki je tudi poročen z romunsko princezinjo, povrnil na grški prestol. S tein bi se ustvarila med balkanskimi državami: Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo močna rodbinska zveza.
Markovičeva Stoja.
Črnogorci imajo svojo posebno junakinjo. To je 20 letna, Stoja Markovičeva. Iluda je za bataljon žandarjev. V prvih povojnih letih je vojevala hrabre a brezuspešne boje proti novi državni uredbi. Radi uboja orožnika je bila slednjič aretirana in zaprta v Zagrebu v neko žensko kaznilnico; obsodili so jo na 19 let; Vedla se je ves čas vzorno in pohlevno. To poletje jo je obiskal brat. Dovoljeno mu je bilo, da je govoril s Stojo v pričo sestre-nadzornice. Naenkrat je pahnil nadzornico vstran in odpihnil s Stojo kakor Kralj Matjaž z Alenčico. Zunaj sta sedla na avtomobil in izginila brez sledu. Pravijo, da je Stoja bežala na Rusko, kjer živi njen stric Vukašin. Z Dunaja je pisala materi-prednici v zagrebški j kaznilnici lepo pismo, v katerem se ji (zahvaljuje za lepo ravnanje.
Zemlja se trese.
Okoli Črnega morja so imeli zelo močan potres. Prizadeta so močno razna mesta. V Sevastopolu na Krimu so se hiše podirale. Potres je najbrž posledica usedanja zemeljske skorje v tistih krajih.
Kitajska razbojništva.
V mestu Kjang-Te je bilo ubitih nekaj vojakov generala Fenga. Za kazen je dal Feng pobijati meščane, stare in mlade, kar od kraja kakor miši. Poklanih je bilo na tisoče in tisoče, eni računijo 30 tisoč, drugi celo 80 tisoč. To so grozote poganskega nasilstva, kjer je vsa pravica v pesti, v glavi slama, v srcu pa hudičevo gnezdo.
Ne verjemite vsakomur.
Fašistovska stranka vnovič opozarja, da večkrat goljufi zlorabijo ime faši-stovske stranke pa hodijo po mestu in po vasech nabirat prispevke za devetin-devedeset namenov, zlasti naročnine ali oglase za razne, včasih kar izmišljene, liste, revije itd. Takim ne verjeti, ne dajati denarja, ampak naznaniti jih orožnikom ali fašistom, da se prepričajo o njih, kdo so in s kakšno pravico «nabirajo» soldke. Denarja ni preveč, da bi za nameček redili še te vrste sleparje.
Zveza Čeških fašistov razpuščena.
Češka vlada je vsled zadnjih komedij generala Gajde razpustila zvezo čeških fašistov.
Občina v ženskih rokah.
Na Poljskem, kakor tudi v mnogih drugih državah imajo tudi ženske volivno pravico. V občini Gvoždenen so pri občinskih volitvah ženske nastopile samostojno s svojo kandidatno listo in zmagale. Izvoljene odbornice z mamo županjo na čelu izjavljajo, da hočejo pri sejah opustiti vse strankarske prepire in se posvetiti le delu za občino, ki so jo prevzele v svoje roke. Niso povedale, če bodo za pometanje in ribanje občinske pisarne najele moške.
Fantovska romanja.
Katoliška fantovska društva na Goriškem prirejajo zelo lepo uspela romanja, združena s svetim obhajilom. Mirensko okrožje je priredilo romanje na Grad (Sv. štenge), kamor je prišlo 200 mladeničev. Vipavsko okrožje je romalo k Materi božji na Vitovlje (pod Čavnom), kjer je 250 fantov prejelo sveto obhajilo. Briški fantje, 100 po številu, so romali na Staro goro (v slovenski Benečiji). Idrijsko okrožje je šlo na Višarje; število udeležencev nad 100. Banjško okrožje je priredilo romanje na Sv. goro, kamor je prihitelo 180 mladeničev. Med romanjem fantje skupno molijo, poslušajo en govor, se udeležijo sv. maše, prejemajo zakramente, pojejo.
Kaj pa Kras, naši fantje v Istri? Dolenji Kraševci bi lahko romali v Obršljan, gorenji na Repentabor, Istrani imajo tudi svoje božje poti. Romanja, če so dobro organizirana, so prav dobro sredstvo za poživitev verskega in moralnega življenja, ki v povojnih letih jako trpi.
Nadškof, zlata masa in Edinost.
Ob priliki zlate maše gospoda nadškofa goriškega je Edinost — in po nalogu ž njo seveda tudi Novice — obširno proslavila jubilanta, ga imenovala častitljivega, velezaslužnega itd. To ni bilo zadosti! Edinjaši so poslali svojega zastopnika častitat jubilantu, ki da je bil v vsakem oziru vzoren.
To vedenje Edinosti je globoko hinavsko, neodkritosrčno in neresno. Da pa ne poreče kdo, da kar tako mečemo očitke, naj se ozre nazaj v desetletja edinjaškega dela. V delih je bila Edinost vedno protikrščanska, pri jubilejih in slavnostih pa se hlini pred višjo in nižjo duhovščino.
Ko je goriški nadškof leta 1907. v pastirskem pismu zahteval, naj se vsi katoličani v javnem življenju združijo in naj se zberejo okoli krščanskih idej, v katoliških organizacijah, je začela Edinost proti tej zahtevi nadškofa neizprosen boj, katerega vodi še dandanes.
Ko je nadškof zahteval, naj se ljudje zbirajo okoli katoliških načel in ne okoli liberalnih oseb, je Edinost odločno zavrgla nadškofovo željo.
Nadškof je pozival vernike, naj ustanavljajo prosvetna društva, gospodarske zadruge na katoliški podlagi. Edinost pa je temu nasproti agitirala zoper take organizacije.
V poslanici leta 1907. je nadškof poziva! na ustanovitev katoliških dijaških društev. In res se je ustanovila Dijaška zveza ter v Istri dijaško društvo «Dobrila». Edinost je dan na dan vodila vojno zoper te organizacije, propagirala pa je brezverske dijaške organizacije. Ko se je v smislu nadškofovih poslanic ustanovil katoliški dijaški list «Zora», je Edinost agitirala za odločno protikato-liško glasilo «Omlndina».
V letu 1912. je nadškof temeljito obdelal prašanje o dobrem in slabem tisku. Po teh načelih spada danes med slab
Kaj nam z
ORLEK.
«Spet je dopis iz Orleka«, boste rekli. No naj bo; res je naša vas majhna, šteje komaj 250 duš, pa dopisovati le znamo. Ker je letos velika suša, imamo tudi časa dovolj za dopisovanje v liste. Kmet je brez dela, žalibog, le za pripraviti si potrebne vode porabimo več časa nego v dobrih letih. Sedaj znamo ceniti vodo, vemo, kako zelo smo vode za vsakdanje življenje potrebni in kakšno gospodarsko vrednost ima dobra voda na pravem kraju.
To pa je napaka naših mož, da je to spoznanje močno in splošno le zdaj ob suši. Kadar bo spet vode dovolj, ko bodo od neprestanega zimskega dežja kali in kapnice polne, bo vsa moška modrost zopet kakor je bila pri prednikih. Dokler nas čevelj žuli, stokamo; ko se sezujemo
_________PODLISTEK.
Jindricli Š. liaar
Nova masa.
4	(Prevedel	Grušenjka)
<iOho! Kar more tak meščan, moremo tudi mi! koliko pa stane tak zlat kelih?« je zaklical Kubat, samo da bi Mačka osramotil.
«Kaj moramo mi posnemati mesto? Nalašč mu kupimo kaj drugega!«
«A kaj?«
«Najprej morate presoditi, koliko naj sc da za to iz občinske blagajne«.
«Vcč kakor petak ne sme stati«, se je znova oglasil ostri glas Kulihov.
«To je malo«.
«Dosli— vemo — časi so hudi; imamo mnogo takih stroškov, ki morajo biti; teh pa ni treba, povabijo nas lahko tudi brez prezenta«.
»Pojdete na svatbo brez daru?«
«To ne gre!«
«No torej!«
«Sakra — mokra! Pravite o petaku: za petak se kupi lahko lepa reč«.
tisk «Naš glas«, »Ženski svet« i. t. d., ker širita protimoralne nauke. In kaj dela Edinost? Neprestano propagando za slabi tisk.
Ko se je ustanovila Goriška Mohorjeva družba, kateri je na čelu sam nadškof, se je Edinost besno vanjo zaganjala v člankih in noticah.
Po vojni je nadškof pozval ljudstvo, naj se organizira v katoliških prosvetnih društvih. In res se je vzbudilo lepo gibanje. Kako pa se je vedla Edinost, kako so se obnašali prvoboritelji? Edinost je začela bobneč ogenj na katoliška prosvetna društva, liberalni prvaki pa so pod osebnim vodstvom drja \Vil-fana v boju zoper nadškofa osnovali nad 150 lireralnih društev in krožkov. In baš tisti prvak, ki je na dan zlate maše nadškofu častital, je bil in je glavni priganjač za liberalna društva.
Tn komu ni znano, da je nadškof že od kraja spoznal naše javne plese kot kotišča vse nemorale in jih zato obsojal? Komu pa ni znano, da je Edinost od 1890. pa do 1918. neprestano delala za te plese propagando? Po vojni se Edinost ni spremenila, le taktiko je spremenila, ker je res rafinirano prebrisana. Dočim priobčuje zoper ples člančiče in dopise, ki jih ljudje pošiljajo, sama istočasno zelo pogosto oznanja plesne prireditve. Njih prvaki prirejajo plese. In kak teden prej, ko je en prvak nadškofu častital, se je drugi prvak na vse kriplje trudil, hodil pa Trstu od Poncija do Pilata, da bi dobil za fante v Dolini dovoljenje za ples, ki go ga orožniki in dolinski po-teštat odsvetovali.
Ali ni torej dovolj dokazov,	da je
Edinost hinavska švigašvaga, ki vedno blodi vodo in meša ljudem pojme? Namesto da bi vzgajala v ljudeh	spoštovanje verskih načel, sama ta	načela
izpodbija, a duhovskim osebam	se ob
slavnostnih prilikah v fraku in	cilindru
hinavsko priklanja.
dežele pišejo
in se noga čuti olajšano, ne mislimo več ne na čevelj ne na žulj. Ta naša napaka je kriva, da s svojim gospodarstvom nikamor ne pridemo. Marsikatero nemarnost bi lahko naštel, če bi se spustil v podrobnosti. Ali imamo sploh kakega vaškega načelnika v ti vasi?
Kaje že o vodi govor, treba objasniti, da imamo dobre tekoče vode, toda globoko pod zemljo. Težavno je priti do nje, dasi čnjemo njeno podzemeljsko šumenje. Iz neke take jame, ki je na naših, oziroma trebenskih, tleb, so pred leti nameravali vodo napeljati v tržaško mesto. Nad leto dni so v ta namen brskali po jami, potem so pa vse opustili. Baje so imeli namen v Dragi napraviti nekak rezervar. Lepo bi bilo, a vsi tisti načrti so padli v vodo ali v suho jamo.
Sežanski dopisnik rad kritizira našo
»Tako! Lepe reči morajo biti, ki so tako poceni!«
«Ko se je naša mlada omožila, ji je kupil stric svetilko; dve kroni je stala, a kakšna svetilka je! Vsak jo je radovedno ogledoval. Kakšna bi še le morala biti za petak! Devet pesmi bi morala peti in vsako drugače!«
«Ali pa naša Katra, ki je za svatbo dobila tako reč, da bi človek od smeha počil: steklena koklja leži kakor živa na gnezdu. Ako jo privzdignete, ne najdete pod njo jajec, ampak sladkor. Eno krono stane ta komedija, kupite mu jo!«
»Lari — fari! Svetilka — kokoš — to ni za duhovnika! Jaz pa sem kupil kot boter Lidice Krejčove za doto sliko, sliko, ki je bila kakor okno velika in v zlatem okvirju. Mater Božjo, sveto Ano in veliko svetnikov si videl na nji; v 'vseh barvah se je prelivala pred očmi in stala — kaj bi vi rekli — samo poldrugo krono; so hoteli dve, a sem jim za pol krone znižal«.
«Bravo! Ta je dobra misel — slika; kupimo mu sliko!«
»Bi morali vendar poprašati tudi gospoda župnika, — naj hi nam tudi on svetoval....«
vas in pravi v zadnjem dopisu: «V naši vasi se ni še plesalo letos, pač pa v Orleku in v Danah«. Kje pa je bil dopisnik 3. maja. Ali se ni res takrat plesalo tam? Menda je vsled dolge dobe že na tisto pozabil.	Vaščan.
KUBED.
Letina je pri nas tako kakor drugod po Istri. O tem so že poročali z vseh krajev. Pri nas imamo še dokaj vode, a so vsa napajališča zanemarjena, tako da živina nima kje piti. — Ob izviru Ri-žane smo imeli lep borov gozd. Naš vaški načelnik ga je prodal, a ne vemo za koliko. Dasi že tri leta vasi načeluje, ni še nobenih računov položil o svojem gospodarstvu. -— Ob nedeljah; pridno obiskujemo gostilne, če pa nedelj in praznikov primarijka, «doštukamo» še iz delavnikov; zlasti ponedeljek rad nedelji četveri. — Naša cerkev je precej v slabem stanu, poprave potrebna, že lani smo nekaj denarja zbrali, a žal premalo, tako da ni mogoče z delom začeti. — Naša dekleta ne hodijo v cerkev molit, ampak se karat; knjižice nosijo le radi lepšega. Nekateri fantje in možje pa sploh niso za cerkev, bi bolje storili, če bi ostali doma.
Iz BOLJUNCA.
V nedeljo 4. t. m. bi imelo biti pri nas opasilo. Da ga ni bilo, so zakrivili največ naši starešini in župani. Ljudem, tako domačim kakor tudi sosednjim, je bilo zelo neljubo, da je odpadla cerkvena slovesnost, posebno tistim, ki kaj drže na vero in cerkev. A vaški prvaki so raje. pustili, da je bil ples. Menda je ples bolj potreben?! Dozdaj si s plesom še nobeden ni pomagal, pač pa si vsi kvarijo zdravje in praznijo žepe. Letos bi bili prav lahko pozabili na ples.
Tudi srenjsko imetje naj bi se z večjo previdnostjo upravljalo in naj bi se tudi bolj natančni in pregledni računi polagali. Upamo, -da bo v tem zanaprej bolje.
ŠAPLJANE.
Spet se je vršil pri nas mesečni živinski semenj v nedeljo 4 septembra. Mi proti temu prav odločno protestiramo! Povsod drugod se semenj, če slučajno pade na nedeljo ali praznik, prenese na prihodnji delavnik, le pri nas se dela narobe. Zakaj? Visoka vlada v Rimu zahteva, da se verski čut ljudstva spoštuje, ona spet vpeljuje v šole križ, in ona hoče, da se versko mišljenje utrjuje in se tako zajezi pot raznim revolucionarnim idejam, a kaj pomaga vse to, če se po vaseh dela vse ravno nasprotno?! Tudi mi smo kristjani, in če že kdo noče pospeševati vere in morale pri nas, naj jo vsaj ne zatira! Z nedeljskim semnjem se ugodi le par oštirjem, ljudstvu pa ne. Če je semenj ob nedeljah, pride pač več ljudi na ples v gostilne, na pravi semenj pa ne. Pravi prodajalci in kupci pridejo na semenj tudi v delavnik.
Prosimo g. Prefekta na Reki, naj prepove imeti živinske semnje ob nedeljah. Kakor se vršijo povsod drugod živinski semnji na delovne dni, tako naj bo v šapljanah.
OPČINE.
Povsod odmeva klic proti vednemu plesarenju, a na Opčinah se kljub veliki suši, pomanjkanju dela in revščini, pleše od nedelje do nedelje. Domača godba od maja sem prireja ponočne plese na prostem. Domačini imajo radi'to kar je domačega, a če je to »domače« v veliko škodo mladini, tedaj odločno odklanjamo tako »domačnost«. Pred kratkim so
»Ne! samo tega ne! Iznenadiino ga! Obljubimo takoj tukaj, da bomo molčali... Nikomur, še ženam doma ne zaupajmo — tako bomo vse iznenadili...«
«Izborno!»
«Tako bi bila torej ta reč končana«, je z mogočnim glasom povzel župan in ponavljal posamezne besede debate: »Dovoli se petak za sliko, bode se o tem molčalo in mislim, da bi to sliko kupil, kdor je to predlagal, jiamreč sosed Kubat«.
«Kupim, zakaj bi ne kupil?« je ošabno sprejel predlagatelj, »ali občina mi mora plačati pot do mesta in hrano; krono zaračunim za zamudo časa, kakor pri vsaki komisiji«.
»To je pravično«, so soglašali vsi.
«Torej je sprejeto: petak za sliko in stroške skupščine, da bi ne bilo nikake pomote«, se je še odzval glas vedno ugovarjajočega Kuliha. Seja pa je na vseob-čno zadovoljnost naglo končala in odborniki so se razšli.
IV.
Po ulicah okrajnega mesta se je klatil rakovniški sosed Kubat. Bil je že v posojilnici, kjer si je dal zapisati v knjižico obresti za pol leta; šel je tudi
v notranjosti vasi zasuli kal, ki je bil s svojo nesnago okoli stoječim hišam prava nadloga. A po tej nadlogi prišla je druga, dosti hujša, ker na tem zasutem prostoru ima domača godba od julija sem svoje ponočne plese, in tako nadaljuje svoje razdiralno delo v gmotno, še bolj pa v moralno škodo naših mladih. In ta domača godba o priliki še poudarja, da dela za cerkev, zato ker svira dvakrat na leto pri procesiji. Ali je bilo morda to delovanje za cerkev, da je ta domača godba na binkoštno nedeljo s svojim sviranjem že od jutra odvračala ljudi od službe božje? Ali je pa to delovanje za cerkev, če se na klic te godbe vsako nedeljo pomikajo iz bližnjih vasi gruče mladih ljudi na plesišče, proti večeru, torej ob uri, ko bi se morali vračati domov. Ti ponočni plesi, na prostoru zasutega kala so za našo vas prava sramota. Vsi dobromisleči domačini spoznajo da treba to sramoto odpraviti, ravno zato, ker je domača sramota. Ako bi ta domača godba s svojimi ponočnimi plesi na prostem nadaljevala svoje razdiralno delo in skrunila praznike, kakor se je zgodilo na binkoštno nedeljo, naj ji dobromisleči domačini odrečejo vsako podporo.
ŠTANJEL.
Naš gospod kurat Ivan Kos, naš domačin, se je premestil v Branico ko je dolgo vrsto let plodonosno deloval med nami. Začasno nas ho upravljal gospod iz Kobjeglave; upamo, da bo ta »začasnost« le kratka ter da dobimo zopet dušnega pastirja v občino.
GORENJI KRAS.
V noči na 8. septembra je padal več ur dež, ki je zemljo razmočil za eno brazdo. Tudi nekaj vode se je v vodnjakih nalovilo. Dež je koristil tudi trti. Jesenski pridelki pa so itak bili že prej končani.
ŠKOFIJE.
Danes (11. septembra) smo bili pri sv. maši v Plavjah ter poslušali govor g. dekana iz Ospa. Po pridigi je rekel g. dekan, naj se po končani božji službi ustavimo pred cerkvijo na željo g. profesorja poljedelstva. Tako smo tudi storili. Prideta pa Hrvatin Ivan iz Beloglava in Hrvatin iz Badihe in pokličeta g. profesorja vstran. Prvi, podomače Miško, je rekel: »Kaj treba, da vsi ču.jejo«. šli so proč. a mi smo ostali tam kakor ovce brez pastirja.
Zdaj torej: kako je ta reč? Ali nismo vsi pod eno občino in deželo? Ali ne plačujemo vsi enakih davkov? Ali je morda profesor poljedelstva nastavljen samo za eno vas, ne pa za vse? Če je tako, zakaj niso gospodu dekanu naročili povedati, da naj gredo Škofjoti domov in naj samo izvoljeni ostanejo? Če jpnet nima izobrazbe, ga špotajo; če bi rad poslušal, ga pošiljajo proč. Kaj je to?
IDRIJA.
Sedemdesetletnica mons. M. Arkota.
V nedeljo smo imeli Idrijčani veliko slovesnost. Naš dekan, monsinjor Mihael Arko, je dočakal starost 70 let. Ivo je ležal pred kratkim bolan v goriški bolnišnici, smo trdno zaupali, da ga Bog še ohrani in res smo bili uslišani. Trideset let že dela med nami naš »oče« in nam kaže pot navgor iz te solzne doline. Poglejte v cerkev: vse je prenaredil in kar je .manjkalo, dopolnil. Kako lepo so pele v nedeljo med sv. mašo velike orgle, ki jih j g dal on postaviti; kakor slavčki so peli njegovi pevci. Iz Gorice so prišli počastit slavljenca njegovi prijatelji in
v davkarijo, kjer se poizvedel o izbrisu davkov in je stopil tudi do Juda, da mu je pokazal vzorec lanske pšenice in mu jo tudi srečno in dobro prodal, da bi imel prostora za novo; — zdaj pa je bilo treba kupiti -— sliko. Ogleduje zato trgovine, razldžne mize, okna in — skoraj da ni zavriskal veselja. Za steklom je bilo nakopičeno mnogo knjig in med njimi-tudi dve sliki. Na rdeči, plišasti podlagi je bila plastična glava Kristusa in Marije iz mavca.
»Ah, to je pa lepo! To bi bilo nekaj«, je zavriskal V duhu in stopil v trgovino.
Okoli in okoli, kamor je le pogledal, od tal do stropa samo knjiga pri knjigi, slika z obrazi; zgodovinska ali slika iz da se mu je vrtelo v glavi.
((Blagovolite, prosim? je zagostolel naglo pred njim lep in slok mladenič z lepo počesano in dišečo glavo.
»Eno lepo, veliko sliko bi rad«.
«A kakšna naj bo? Pokrajina ali portret; oljnata ali tiskana; tihožitje ali slika z obrazi; dgodovinska ali slika iz kmečkega življenja; morda kakšna pobožna, v okvirju ali samo na platno pritrjena?«
(Se nadaljuje).
občudovali lepo petje. Pri petju je pomagal tenorist J. Bratuž iz Gorice. Visoki oficirji in rudniški uradniki so lepo petje hvalili. V prvih klopeh spredaj smo videli tudi zastopnike krščanskih organizacij na Goriškem in Tržaškem; tudi Mali list je bil zastopan. Slavnostni govornik, prof. Filip Terčelj iz Gorice, nam je popisal v živih besedah imenitnost duliovskega stanu, pa tudi njega težave in trpljenje. Po sv. maši so šli občinski, rudniški in vojaški zastopniki na vermut lc g. dekanu ter mu izrekli svoje čestitke. Vsi imajo našega dekana radi in ga spoštujejo. Tudi italijanske gospe so mu ta dan poslale rož. Pri prvih dveh mašah: .je pristopilo na stotine in stotine ver-1 nikov k sv. obhajilu, katero so darovali za svojega dušnega pastirja.
Popoldne za blagoslov je bila zopet cerkev polna ljudstva. Najlepše trenotke smo preživeli na prisrčnem sestanku po blagoslovu. Gosposki ljudje so to imenovali «akademijo». Ta beseda se mi zdi preveč tuja za tako domačo zabavo, ki jo je priredilo Katoliško delavsko društvo v dvorani «V nebesih«. Kakor je eden izmed govornikov rekel, je bil to družinski pomenek; otroci so prišli, da se porazgovore s svojim očetom. Prišli so iz cele dekanije, pa tudi v Vipavskega. Vrstile so se pesmi in deklamacije. Slavljencu smo brali z obraza veselo razpoloženje. Izrekel nam je tudi sam pohvalo in zahvalo za vse, kar smo mu pripravili. Eden domačih govornikov je popisal življenje g. dekana: dne 19. t. m. poteče 70 let. odkar je bil rojen v Ribnici; sedaj teče 47. leto, odkar je pel novo mašo. Služboval je v Škofji loki in Hrenovicah, postal župnik v šturijah. Pred 30 leti je postal idrijski dekan. L. 1901. je bil izvoljen za deželnega poslanca. Postal'je član šolskega sveta. Pred 20 leti je ustanovil orlovski krožek, ki se je razširil v Kat. delavsko društvo. Vodil je IG prosvetnih, verskih in gospodarskih organizacij v Idriji. L. 1913. je postal monsinjor. Predsednik Prosvetne zveze je v priznanje vsega njegovega delovanja izročil dekanu diplomo častnega člana, katero je narisal Peter Butkovič. Nato je zbor zapel Vodopivčevo «Pesem rudarja«. Težko smo se razšli po tako lepem večeru, a vsi z eno mislijo in željo:	Bog
nam ohrani velikega dobrotnika še mnogo let!	Iiudar.
POSTOJNA.
V stavbi g. Franceta Čeča v bližini hotela Paternost je izbruhnil požar, ki ga je kmalu pogasila požarna bramba s pomočjo vojaštva.
Pri septembrski slavnosti je gorelo '15.000 električnih lučic; prodali so 00.000 razglednic; udeležnikov je bilo skoro 18.000.	'"n.
PREDLOKA.
Okrajni sodnik je bil obsodil na 8 dni zapora Andreja Iiojca iz Praproč in Marijo Sever iz Loke, ker da sta orožnike žalila. Odvetnik Lončar iz Kopra je obsojenca branil pri drugi razpravi, pri kateri sta bila oba oproščena, ker ni bilo dovolj dokazov za obsodbo.
SEŽANA.
Dne 4. septembra se je vršila seja načelstva sežanskega fašja. Seje so se udeležili poleg g. Graziolija čiani načelstva Palmieri, Anton Gerbec in Jožef Gerbec. Tajnik je poročal o vpeljavi električnega toka za Kras. Sklenilo se je, čim hitreje ustanoviti po vaseh športno-izobraževalne krožke «Dopolavoro«.. V Sežani se priredi posebno športišče za nogomet. Načelstvo bo ostro kaznovalo tiste, ki se pregrešujejo glede rabe faustovskega znaka.
PAZIN.
Pri žitni razstavi je bil odlikovan med drugimi mons. Josip Grašič, župnik v Bermu. On slovr kot prvovrsten kmetijski strokovnjak v Istri.
BRANICA.
Po dolgem času smo dobili dušnega pastirja v osebi č. g. Janeza Kosa, ki se je preselil k nam - iz Štanjela. Priredili smo mu prisrčen sprejem ob dveh slavolokih. Zahvaljujemo se gospodu nadškofu za naklonjenost, novemu gospodu kuratu pa kličemo: Bog Vas živi mnogo let v naši sredi!
Preobleka vTomaju.
V soboto, 10. septembra se je zvršil v Tomaju zanimivi in ganljivi obred preobleke pri šolskih sestrah.
Obred, ki se je vršil v župnijski cerkvi, 3e trajal dve debeli uri. Ena novicija je poredila večne obljube med sv. mašo, ki 10 je daroval preč. monsinjor Ivan Sla-vec> škofov namestnik, kateremu je slre8lo osem duhovnikov iz tomajske okolice.
fri kandidatke, ki so bile par let na poskušnji, pa so deloma preoblekli v
redovno obleko, obenem pa so vstopile v takoimenovani noviciat, ki traja eno leto. Ako bodo leto dni dobro vztrajale, tfame zadovoljne in predstojništvo ž njimi zadovoljno, potem bodo naredile večno obljubo.
Tri mladenke, Alojzija Martelanc, Marija Petrič in Rafaela Saksida so ta dan pristopile pred oltar, da bi bile preoblečene.
Obred pri preobleki.
Tri kandidatinje so bile belo oblečene, odete v pajčolan. Med sv. mašo so prejele sv. obhajilo.
Po sv. maši je škofov namestnik, mons. Ivan Slavec, prašal kandidatke: ((Predrage hčere, česa prosite?
Kandidatke so odgovorile: Častiti oče, prosimo vas, da nam zavoljo ljubezni do Boga, do preblažene Device Marije, do svetega očeta Frančiška in vseh svetnikov dovolite sprejeti obleko tretjega reda sv. Frančiška v družbi šolskih sester, da bomo delale pokoro, boljšale svoje življenje in Bogu zvesto služile do smrti.
Mašnik: Hvala Bogu!
Nato je imel gospod kanonik prelep nagovor na kandidatke. Po nago.voru jih je prašal: Hočete li vztrajati v svetem devištvu?
Kandidatke: Hočemo. Kanonik:	To
riaj vam vsemogočni Bog podeli po svoji milosti.
Blagoslov obleke.
Gospod kanonik je blagoslovil redovno obleko, rekoč med drugim: Gospod Jezus Kristus, ki si bil jaselcah v plenicah povit, mi te prosimo, da blagosloviš to obleko, ki jo je zapovedal nositi sveti Frančišek v ■znamenje pokore, ter hrambo zoper skušnjave sveta, mesa in. hudobnega duha. Posveti to obleko, da jo bodo pobožno sprejele tvoje služabnice, da jo bodo tako nosile, da bodo v duhu ponižnosti do smrti hodile po poti tvojih zapovedi.
Blagoslov pasu.
Gospod mašnik blagoslovi pasove, rekoč med drugim: Gospod, ki si hotel služabnika rešiti s tem, da si dal Sina po rokah nevernikov vkleniti in zvezati, blagoslovi te pasove, in daj da bo služabnice pokora vezala in da se bodo vselej spominjale, da so se zavezale Jezusu Kristusu.
Mašnik blagoslovi še pajčolane, nato se zapoje pesem «Pridi, stvarnik sv. Duh«
Prednica odvzame kandidatkam belo oblačilo, kandidatke pristopijo druga za drugo k oltarju, mašnik pa pravi: Sleci le Gospod prejšnjega človeka z dejanji vred in prenovi duha tvojega mišljenja.
Odstriženje las.
Mašnik s škarjami odstriže vsaki kandidatki lase na štirih mestih glave.
Kandidatke dobe obleko.
Nato izroči mašnik vsaki novinki blagoslovljeno obleko, rekoč:	Obleci te
Gospod novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi, v pravičnosti in svetosti resnice.
Novinke stopijo v zakristijo, kjer se preoblečejo. Medtem pa moli mašnik pred oltarjem k posameznim odelom naslednje molitvice. (K pasu):
Prepaši te Gospod s pasom čistosti in pogasi v tvojih ledjih poželjivost, da bo ostala v tebi čednost vzdržnosti in čitosti.
(K vencu za na glavo): Sprejmi, preljuba sestra, venec blažene Device Marije, spleten v spomin njenega sedmerega veselja.
(K pajčolanu): Naj pokrije tvojo glavo ponižnost, zmernost in vzdržnost, da boš, ozaljšana s čednostmi in odrešena po Gospodovi krvi, nosila v svojem telesu zatajevanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Pravila v roke.
Mašnik izroči vsaki novinki pravila, rekoč: Sprejmi ta pravilnik; ako boš izpolnjevala te zapovedi, te bodo one čuvale in Bog te bo blagoslovil.
Nato dobi novinka prižgano svečo, potem pa majhno razpelo. Pri tem ji mašnik reče: Sprejmi križ našega Gospoda Jezusa Kristusa, v katerem je naša rešitev, naše življenje in vstajenje; da ob pogledu našega križanega Odrešenika
premišljuješ njegovo ponižnost, svetost, krotkost, vsa njegova dela ter jih skušaš posnemati.
Novinka poljubi križ, rekoč: Jaz pa se ne bom hralila z drugim, kakor s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je svet meni križan in jaz svetu«.
Prememba imena.
Nato da mašnik vsaki novinki novo ime, za katero novinka šele sedaj izve.
Y cerkvi, ki je bila polna vernikov, je nastala grobna tišina, ko je monsinjor rekel: Hči, odslej se ne boš več imenovala Alojzija Martelanc, ampak sestra Franka.
Hči, odslej se ne boš imenovala Marija Petrič, ampak sestra Celina.
Hči, odslej se ne boš več imenovala Bafaela Saksida, ampak sestra Estera.
Amen, molite zame!
Po tem obredu pelje voditeljica nove sestre k prednici in drugim sestram, ki jih zaporedoma poljubijo. Tista, ki poljub da, reče: Gospod naj ti da mir in vztrajnost. Nova sestra pa odgovori: Amen, molite zame!
Po zadnjem blagoslovu, ki ga je mašnik podelil, se je spet zvrstila procesija: duhovščina, nove sestre, stare sestre, sorodniki, ki so spremile nove sestre iz cerkve v samostan.
Novinke so v obrazih žarele svetega veselja, njihovim sorodnikom pa so se utrinjale solze žalosti in radosti.
Verniki v cerkvi so pazljivo prisostvovali ganljivim obredom in z gorečimi molitvami spremljali mladenke, ki so se svetu odrekle zavoljo Kristusa, ki bo v nebesih njihovo večno plačilo; na zemlji pa bodo dajale prelep zgled samozataje in življenja z Bogom.
Ta obred je v kričečem nasprotju s popačenostjo sveta, ki drvi samo za užitkom, in se ne zmeni, da s tem ugo-nablja človeško družbo že na zemlji, za večnost pa poraja vekomaj nesrečne duše.
Plemenitim dušam, ki so se ta dan posvetile Bogu, želimo božjega blagoslova! Naj bi imele dosti posnemovalk!
ZANIMIVOSTI.
Gospodarji morja.
Če razvrstimo države po velikosti trgovinskega brodovja, so največje lastnice sledeče: Anglija 19,179.000 ton, Amerika
11.171.000, Japan 4,033.000, Italija
3.396.000, Francija 3,362.000, Nemčija
3.320.000,
Beseda sku&enega moža.
Janez Zlatoust je v starih časih tole zapisal: «če se je dekle doma razvadila, da nori za. obleko, bo pozneje, ko se bo omožila, delala možu več težav in skrbi kakor davkar«.
Bogato jezero.
Skadersko jezero je menda v vsej Evropi najbolj bogato rib. Jezero meri 373 kvadratnih kilometrov, je torej precejšnjega obsega. V tem jezeru je silno mnogo rib, v gotovih letnih časih se zdi, da je jezero neizčrpno. Med ribami so majhne ribice, kakor sardele. Toda ravno te donašajo mnogo dobička, ker jih suše ter razpošiljajo po svetu. Zelo mnogo je jegulj, dobijo se celo 30 kg težke. V marcu vsakega leta se pojavijo cele procesije
belih rib, nekoliko pozneje pa karpi in postrvi. Kljub temu pa je v primeri z množino ribolov na zelo nizki stopnji, tako da obilnemu ribjemu blagoslovu dostikrat ni kos. Ako namreč nekaj časa lovijo manj kot navadno, se ribe tako namnožijo, da jih morajo pokončavati, ker jih ne morejo sproti razpečati.
Proč s farbarijo.
Na Češkem je šolaricam in dijakinjam prepovedana raba lepotičnih sredstev. Turški naučni minister pa je v podobni naredbi zafrknil frajle, naj tisti čas, ki ga potratijo za farbarijo, porabijo raje za učenje. Če ga bodo ubogale, zasluži spomenik.
Po čem je lira ?
Dne 14. septembra si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev			32.—	L
»	100	čeških kron	54.20	»
	100	franc, frankov	71.80	»
»	100	švicarskih fr.	352.—	»
	100	nemških mark	432.50	»
»	100	avstr, šilingov	255.—	»
»	1	dolar	18.—	»
.»	1	angleški funt	89.—	»
llllllllltllllllllllilll!lllll{||llilli:illllllllli!l!il!lllilllllllllll|l!||ill!llll||||illll|]||||||||illllllll!llltlll|[li:
MALI OGLASI
ACOIJA DELL* ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenjc korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani. 42.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
URARSKI VAJENEC se sprejme takoj. Ivan Bizjak, urar v Postojni.
HIŠA v dobrem stanu se po ugodni ceni proda.
   ■ __________________________
V STUDENCU, župnija Urenovice, 1 uro od Postojne, je na prodaj posestvo. Sestoji iz hiše 29 m. dolge, krite z opeko. 7 johov bukovega gozda in 42 parcel njiv, travnikov, pašnikov. Sena se lahko pridela 140 q. — Cena po dogovoru. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri: Ivan Gašperšič, Prem stev. 10 (Primano).
□ 'llJ^IIIllIlilillillllllll^illllllllllllllSlIlllllllllllllJIIIlIII:!!:!1:!!!!.
Zobozdravnik
| dr. Sardoč D.
ordinira
1
v T rstu
| via M. R.lmbriani IG III
r. (Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7.
IflillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllDIUIllIlIlIlIUlIlllllUlllllllllllllllllIlllllllllIllllll
Boooooaooioioooooooi
n Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima
Matija Pahor
Trst — Vin Aroata li) — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA 0
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
Q	Prijazna	postrežba	—	Zmerne	cene.
■poooooaaoeaoiooopooi
Gospodarstvo
Na pomoč istrskemu kmeta.
Huda suša, ki je letos udarila celo Istro z majhnimi izjemami, zahteva resno pomoč. Poročali smo že, da je v ti reči poslanec Mrak šel v Rim do osrednje vlade. Istrski župani so imeli svoje posvetovanje v Pazinu. Temeljito spomenico je puljski prefekturi predložila «Fe-derazione Agraria Cooperativa Istriana«.
Kaj pravi spomenica.
Najprej popisuje slabo letošnjo letino. Potem pa poudari, da je udarec najhujši za živinorejo. Zadnja leta sc je mnogo delalo na povzdigo živinoreje in zboljšanje plemena, a letošnja suša sili kmeta v čezmerno prodajo. Ker ni organiziran eksport živine v daljne kraje, pada kmet v mreže domačih špekulantov, mesarjev in prekupcev, ki se z njegovo stisko okoriščajo.
Nato spomenica omenja, da istrsko uboštvo ni samo rečenica, ampak žalostna resnica. Razni predeli njenih tal šo potrebni izboljšave, manjka dobrih cest, manjka dobre vode; tudi ljudska stanovanja so slaba in ponekod bolj «ute» kakor «hiše». Revščine je tudi krivo razcefedrano in razmetano zemljiško lastništvo. Premalo se tudi prideluje takih reči, ki bi kmetu dajale denarnih dohodkov. Dalje teži na kmetu zemljiški dolg, pomanjkanje kapitala, nedostatna zadružna organizacija.
Po tem uvodu prehaja spomenica na sredstva, ki naj bi pomogla k izboljšanju. Ta sredstva deli v dve vrsti:	1.
nujna pomoč, 2. naprave za prihodnjost.
Nujna pomoč.
Spomenica glede tega našteva, da je treba najprej pomagati kmetu, da bo mogel svoje kmetijsko delo nadaljevati. Za jesen mu je torej treba na upanje semena, tovarniška gnojila, stroje, po obrestih, ki ne bodo presegale 5% in na odplačilo na več let.
Država naj bi še bolj znižala zemljiški davek, davek na poljedelske dohodke (reddito agrario) pa črtala za letos popolnoma. Tftdi deželi in občinam naj vlada omogoči, da bodo od svoje strani znižale davščine, ki jih zase pobirajo.
Za živino naj bi kmet dobil potom zadrug potrebno krmo, da bo mogel živino preroditi. To naj bi tudi dobil na upanje in z nizkimi obrestmi. To posojilo naj bi se dalo po določilih zakona o poljedelskih kreditih in sicer po določilih, ki veljajo na nakup živine, kajti v tej izredni sili se mora ohranitev v hlevu smatrati kot nakup; kredit naj bo torej tudi za krmo na 5 let.
Za to zimo naj se brž da kmetom izreden zaslužek. V ta namen naj se takoj začno izoljševalna dela ob Mirni, ob Raši in pri Kopru. Tako se bo dobilo koj 8000 ha zemljišča za obdelovanje in odpravila se bo nevarnost malarije. Tudi z delom nekaterih novih cest naj bi se takoj pričelo.
Za prihodnjost.
Že izboljševalna dela na nerodovitnih tleh in tako tudi naprava novih cest, bo dala ne samo trenotno pomoč tistim, ki bodo imeli zaslužek, ampak bo tudi v prihodnjih časih flonašala korist. Samo pri izboljševalnih delih (melioracijah) bo profitiralo kakih 6000 posestnikov.
Spomenica dalje predlaga, naj se bolj razširi pridelovanje industrialnih rastlin, ki bodo kmetu zagotavljale denarni dohodek. Sem treba šteti sadje, murve, zlasti pa trto. V ta namen naj se na več krajih napravijo drevesnice, ki naj bodo izročene v varstvo gospodarskim zadrugam, upravljane pa od strokovnjakov. Država mora dati za drevesnice znatno podporo, da bo kmet po nizki ceni dobival pevcarje in trte.
Pridelovanje tobaka bi se lahko po Istri še močno razširilo. Dosedanji poskusi okoli Pole, Rovinja in Pazina so se dobro obnesli, pridelal se je dober tobak. Tam so ze tudi med pridelovalci tobaka ustanovljena društva. Tem društvom naj
vlada priskoči s krediti in predjemi na pridelek. Kmetom naj se preskrbi državna podpora za zgradbo potrebnih sušilnic.
Slednjič priporoča spomenica, naj država pospešuje zgradbo primernih kmečkih hiš. «Istituto Federale» naj bi smel v ta namen dajati posojila po 4% za 1-5 let.
* * *
Vsebino spomenice smo posneli po časopisu «L’Istria Agricola« z 31. avgusta. Med tem prihaja vest, da se je v ministrstvu vršila posebna konferenca glede Istre in upamo, da bomo kmalu mogli poročati o dobrih uspehih.
-i -
Kmetijska šola v Pazinu.
Ravnateljstvo kmetijske šole v Pazinu nam je poslalo učni načrt s prošnjo, da ga objavimo. Iz programa povzamemo glavne podatke v informacijo našim poljedelcem, ako morda žele dati svoje sinove v šolo, da se izučijo umnega gospodarstva.
Šola ima v bližini Pazina sredi Istre kakih 50 ha zemljišča, kjer se učencem praktično kažejo metode naprednega gospodarstva. Pri šoli so vsakovrstna gospodarska poslopja: mlekarna, vinska klet, ulnjak, jugno za sviloprejke, dva hleva za živino, hlev za kunce itd.
šola obrača posebno pozornost na sadjarstvo in na živinorejo. Za Istro se tam goji siva švicarska pasma goveje živine.
Redno šolanje traja eno leto od novembra do oktobra. Za tiste, ki niso še sposobni za redni tečaj, obstoja enoletna pripravnica. Pa tudi po končanem rednem tečaju tisti, ki jih veseli, lahko še eno leto ostanejo v dopolnilnem tečaju, šolska predavanja pa so tako urejena, da tudi učenci rednega tečaja lahko obiskujejo nekatere ure pripravljalnega tečaja za tiste predmete, v katerih jim podlage manjka.
Teoretična predavanja v šolskih sobah so ob delavnikih dopoldne, popoldne pa se vrši nazorni pouk in delo pri gospodarstvu po letnem času.
Kdo lahko gre v šolo.
V šolo se sprejemajo samo kmečki sinovi iz Julijske krajine, kateri so ljudsko šolo končali in zvršili 16. leto sta- i rosti. Stanovati morajo v zavodu, samo 1 Pazinčani smejo hoditi domov spat.
V zavodu je 30 mest. Od teh je 12 mest ! brezplačnih, ostali po morajo plačevati. ' Plačuje se mesečno (naprej) 120 lir.
Kako se naredi prošnja.
Prošnjo napišite na polo papirja v italijanščini, potem jo nesite na županstvo, da jo potrdi. K prošnji se priloži:	1.1
Odpustnica iz ljudske šole. 2. Dokument' občinske pristojnosti. 3. Rojstni list. 4.! Spričevalo lepega vedenja.
če kdo prosi, da bi bil sprejet v zavod brezplačno, naj seveda to v prošnji zapiše in priložiti mora tudi spričevalo ubožnosti.
Prošnjo treba poslati najkasneje do 31. oktobra, bolje pa je to storiti že poprej. Prošnja se z vsemi prilogami pošlje priporočeno na naslov:	Direzione della
Scuola pratica di agricoltura. Pisino. Istria.
Kaj je še treba vedeti.
če bo kdo v šolo sprejet, bo že dobil | pravočasno obvestilo od ravnateljstva. Vsak gojenec mora plačati v enem letu dvakrat po 50 L šolnine za knjige in druge učne pripomočke, ki postanejo njegova last. Vsak mora imeti seveda nekaj primerne obleke in perila.
Cena kruha v Trstu. Po naredbi tržaškega podeštata se je cena kruha z 2. septembra znižala, štručke in hlebčki po 200 gramov, pečeni iz predpisane moke, so zdaj po 2 liri kg. Rženi kruh je znižan od 2.10 na 2 liri. Kruh po koperskem načinu v štrucah po 200 g bo po 2.10 za kg, v kosih po 100 g pa po 2.60 za kg.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TEST — Yia delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo-[g vencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.
Delo zajsimčeno.
Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Knjigarna in papirnica
Stoka
d. x o. ic.
TRST — Via Milano štev. 37.
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom,trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
□ononoDonoDononononoD
Ever Bias
□ Odlikovana, svetovnoznana tekočina. □ O Ne razjeda, ne maže, ne škoduje.
□ Uničuje vse žuželke: stenice uši, ščurke □ O in vse človeške in živalske zajedalce. O
5 EVER BLAS rabijo z uspehom šole, q
□ bolnišnice, plovna podjetja, zavodi itd. □
Steklenica stane 3.75 L.	Q
□ □ O Tovarna EVER BLAS - TRST O 5 TRIESTE - Ouard. Scoglietto 340. g □	Telefon	štev.	18-78	□
O Pošilja se po pošti s povzetjem. O
□ODonoDODODonoDononoD ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■
■
ZDRAVNIK
Dr. IEOR mm—
. | 8 Rontgenološki
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermolja
sprejema
V GORICI
na Travniku št.5 II.
Raztrgan misale
v sicer snažni cerkvi je res neka; grdega. Kaj tedaj? Popraviti in prevezati ga daj! Kje? V Katoliški tiskarni v Gorizi, Riva Piaz-
zutta 18.
absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo
v IL. BISTRICI
vrsalc dan
od 10-12 in od 15-17 h. |
zavod
ETERNIT
Zaloga - TRST
TKIBSTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov !
PRIMARIJA
dr. A. de Flori
v GORICI Coreo Vittorio Emanuele III. 14.
Sprejema od 9-12 in od 2-4.
ICHBGI
v
Cevljarnica
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu!
iaSPHCHDHPHDE
FORCESSIM
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo) diplomo in zlato svetinjo
— via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti
Le k Forcesslnu vsi hltš, da sl obujejo noge-
On siva trdno in močno, pa elegantno in lepo.
Ko pa račun vam naredi,
8e vam celo poceni zdi.
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
aanDgasicnni