GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE Leto 2 JANUAR 1970 ŠT. 1 Naloge zveze komunistov v občini Zveza komunistov v občini Mozirje je na svoji volilni konferenci pregledala rezultate dveletnega dela. Pri tem je izhajala iz tega, kako so organizacije Zveze komunistov in članstvo po reorganizaciji ZK delovale kot sestavni del socialističnega samoupravnega družbenega sistema. Zahteva novega načina delovanja organizacij in članstva Zveze komunistov so mnogo težje od delovanja v prejšnjih obdobjih. Ob splošni demokratizaciji družbenega življenja si Zveza komunistov ne more lastiti monopolnega položaja. Tega se je tudi sama zavestno odpovedala, da bi omogočila resnično demokratično . in enakopravno uveljavljanje delovnih ljudi. Ob tej vlogi Zveze komunistov leta ne daje mesta nobeni drugi sili ali grupaciji, ki bi iz kakršnihkoli razlogov želela nadvladati nad ljudmi, ali iz političnega spletkarjenja napraviti zmedo med ljudmi in zaustaviti dokončno izgradnjo socialistične družbe, v kateri je osnova le človek in njegovo uveljavljanje, oziroma zadovoljevanje duhovnih in materialnih potreb. Organizacije in članstvo Zveze komunistov v občini se v novi vlogi različno uveljavljajo. Nekateri so spoznali, da novim zahtevnejšim nalogam niso več kos, zato so organiza- cijo Zveze komunistov zapustili ali' pa so jih organizacije izključile. Ob tej diferenciaciji boja za ustvarjanje pravičnejše družbe pa so drugi našli mesto oziroma prišli do spoznanja, da jim je mesto v Zvezi komunistov. Vrata Zveze komunistov so na široko odprta vsem, ki se žele pridružiti borbi za elementarne, resnične, duhovne in materialne potrebe delovnih ljudi. Uresničevanje programa Zveze komunistov Jugoslavije je ob sedanjem čas.u osnova in naloga Zveze komunistov. Boriti se moramo za uveljavljanje učinkovitega, humanega in socialističnega' samoupravljanja v interesu delovnih ljudi. Ob tem pa na- Zadruga je v okviru svojih dejavnosti že doslej združevala prihranke svojih članov v organizirani hranil-no-kreditni službi in uspešno nada- stopajo mnogotere ovire, matreidno-fora, zavest človeka itd. Naloga Zveze komunistov je, da je sposobna spoznavati in iskati najbolj napredne rešitve. Ob tej nalogi se Zveza komunistov občine ne zapira sama vase, ampak daje enakopravno mesto in vabi k sodelovanju vse napredne in ustvarjalne silnice občanov. Le ob skupnih naporih nas vseh bomo uspešneje utirali pota h končnemu cilju, kjer ne bo prisile in nadvlade posameznikov ali grup. Petdesetletno delovanje Zveze komunistov Jugoslavije dokazuje, da se sprejete deklaracije uresničujejo. Mnogo je doseženega, še vedno pa ostajajo ovire in protislovja, ki jih je treba nujno odstranjevati. Naloga organizacije Zveze komunistov je, da je pobudnik za razreševanje protislovij in ovir za hitrejšo dosego postavljenega cilja. Venek Anton 1 j evala tradicijo slovenskega zadružnega hranilništva. Brez posebnih reklamnih prijemov ji je uspelo zbrati dokajšnje zneske hranilnih vlog varčevalcev, katerih velik del je zadnja leta vlagala v pospeševanje kmetijstva v obliki posojil. Obrestna mera, ki je bila pri danih posojilih nižja od tiste, ki jo je dajala na hranilne vloge, je krila iz svojih sredstev. V letu 1969 je za namene regresa prispevala tudi občinska skupščina Mozirje znesek 2 milijona SD. Kooperacijska proizvodnja nekaterih kmetijskih proizvodov se je v dveh letih količinsko močno povečala. Vrednost proizvodnje, M je slonela na vlaganjih iz hranilnih vlog, se je v tem času povečala za 300 milj. SD. Zadruga jamči za varnost njej zaupanih hranilnih vlog z vsem svojim premoženjem. Z novim zakonom o ustanavljanju in poslovanju hra-nilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij, ki je že v veljavi, pa so vlagatelji pri ZKZ Mozirje postavljeni v isti položaj kot vlagatelji pri drugih bančnih zavodih in Poštni hranilnici, ker po-(Nadaljevanje na 2. strani) Pogled na jelove gozdove v dolinskem delu. V ozadju Mozirska planina HRANMO-KREDfflVA SLGŽBA ZADREGE HRAMINO-KREDITNA SLUŽBA ZADRUGE (Nadaljevanje s 1. strani) leg že dosedanjega jamstva zadruge jamči za vlogo tudi država. Zadruga pričakuje, da bodo varčevalci v tako spremenjenih pogojih razpolaganja s prihranki popolnoma zaupali hranilno-kreditni službi zadruge svoje prihranke. Tako zbrana sredstva bi se v kratkem času lahko vsaj podvojila, s čimer bi bili ustvarjeni pogoji za večja vračanja teh sredstev v obliki posojil za pospeševanje vseh oblik kmetijske proizvodnje. Zanimanje zadružnikov za najemanje takih posojil raste iz dneva v dan in zadruga ne more ustreči vsem prosilcem. Dosedanja višina hranilnih Vlog do danes ni zadostovala za pokrivanje vseh potreb. Vzpodbudno dejstvo za varčevalce predstavljajo tudi ugodne obrestne mere, ko katerih obrestuje zadruga hranilne vloge in ki so v nekaj primerih višje kot pri nekaterih bančnih zavodih in Poštni hranilnici. Tudi v bodoče bodo v poslovanju hra-nilno-kreditne službe zadruge veljale naslednje obrestne mere: za navadne hranilne vloge (a vista) : 6 %; za hranilne vloge, vezane na 1 leto : 7%; za hranilne vloge, vezane nad 2 leti : 8 %. Zadruga bo v letu 1970 uvedla tudi posebne namenske oblike varčevanja, ki bodo slonele na posebnih pogodbah. Varčevalec bo po pogodbenem roku upravičen poleg zneska svoje obrestovane naložbe, še do dodatnega zneska posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Kakor kaže, bo v naslednjem letu tudi republika prispevala znatna sredstva za regresiranje obrestne mere pri dajanju posojil zadružnikom, če bodo taka posojila služila prvenstveno povećavanju kmetijske proizvodnje. Zadruga bo posojilojemalcem odobravala posojila predvsem v naslednje namene: — za preureditev gospodarskih poslopij, — za opremo hlevov in ostalih gospodarskih objektov — za nakup plemenske živine, — za večletne nasade, — za nakup kmetijske mehanizacije, — za nabavo semen, gnojil in zaščitnih sredstev, — za adaptacije, gradnjo ali nakup stanovanjskih prostorov in opreme za kmečki turizem, — za vse ostale namene, ki bodo služili povečanju kmetijske proizvodnje. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli vlagatelji. Zadruga si bo prizadevala zajeti v okviru svoje hranilno-kreditne službe čim večja prosta sredstva vlagateljev in bo za dosego tega cilja sprožila na terenu množične akcije za zbiranje sredstev že v zimskih mesecih. Zaradi enostavnejšega poslovanja in zbliževanja z varčevalci bo zadruga odprla po dolini še nove hranilne blagajne. Kot doslej bo tudi v bodoče skrbela za popolno tajnost v poslovanju s hranilnimi vlogami. Vili Medveščak Novice iz dela občinske skupščine Decembra se je občinska skupščina dvakrat sestala. Na zasedanju 2. decembra 1969 je razpravljala : 1. O problematiki obrtništva v občini. 2. O poročilu sveta za zdravstvo in socialno varstvo in o tej problematiki v občini. 3. O poročilu delegata občine z 1. zasedanja delegatov v Skupščini SR Slovenije. 4. O poročilu komisije za statute delovnih organizacij, ki je obravnavala statuta »ELKROJ« Mozirje in Lesne obrti »SMREKA« Gornji Grad. 5. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je izvolila nove sodnike porotnike Občinskega sodišča Šoštanj in še nekatere druge organe. Na zasedanju 25. decembra 1969 je razpravljala: 1. O problematiki kmetijstva v občini. 2. O izhodiščih za zbiranje sredstev splošne potrošnje v občini v letu 1970 in nekaterih odlokih s tega področja. 3. O problematiki financiranja zdravstvenega zavarovanja delavcev v letu 1970 in soglasju k sklepom skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje o določitvi prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev. 4. O odloku o dopolnitvi odloka o urbanističnem in zazidalnem načrtu naselja Nazarje. 5. O poročilu delegata občine z 2. zasedanja delegatov v Skupščini SR Slovenije. 6. O poročilu komisije za statute delovnih organizacij, ki je obravnavala statute vseh šol v občini in trg. podjetja »SAVINJA« Mozirje. V tem mesecu sta zasedala tudi svet za gospodarstvo in svet za finance, ki sta obravnavala gospodarsko in finančno problematiko, ki je bila na dnevnem redu seje skupščine občine dne 26. decembra 1969. Decembra so se sestale tudi naslednje komisije: 1. Komisija za volitve in imenovanja. 2. Komisija za vloge in pritožbe. 3. Komisija za zadeve borcev ftfOV in invalidov. 4. Komisija za statute delovnih organizacij. Novo vodstvo občinske konference ZKS Na prvi seji novo izvoljene občinske konference ZKS Mozirje, ki se je sestala v Mozirju 5. decembra 1969, so obravnavali rezultate dveletnega dela. Za sekretarja občinske konference je bil ponovno izvoljen dosedanji sekretar VENEK inž. Anton. 3^3, ■ , Al- ***< * TVD Partizan Mozirje, lastnik smučarske vlečnice na Brdcah pri Mozirju, je s to lično hišico zavaroval njen mehanizem. Še pred prvim snegom so pripravili smučišča, medtem ko so v lanskem letu opravili z buldožerjem potrebna zemeljska dela. Smučišče je torej nared. GLIN-naš skupni interes Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje združujeta tri velike interese Gornje Savinjske doline. GLIN Nazarje ustvarja po podatkih SDK 54,6 % celotnega dohodka Gornje Savinjske doline. GLIN ima pomembno mesto tudi v lesni industriji Slovenije. Za devetmesečno obdobje je po podatkih Združenja za lesno industrijo na šestem mestu, po izplačanih osebnih dohodkih na petem mestu, po ostanku dohodka in.podjetniški akumulaciji pa celo na tretjem mestu v lesni industriji Slovenije. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da ni slučajno družbeni interes za razvoj »Gozdarstva in lesne industrije« Nazarje tako velik. Od razvoja podjetja je v veliki meri odvisen razvoj občine Mozirje. Razvoj lesne industrije pomeni za občino: — hitrejšo gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti; — hitrejšo gradnjo gozdno-kmeč-kih komunikacij; — hitrejšo modernizacijo obstoječih kapacitet. Modernizacija nam prinaša večjo akumulativnost in manjše število zaposlenih, nove proizvodne zmogljivosti, večjo finančno moč in večje število zaposlenih. Na rasti števila zaposlenih je Gornja Savinjska dolina zainteresirana iz več razlogov: — zaradi povečanja kupne moči prebivalstva, ki jo spremlja razvoj terciarnih dejavnosti ; — zaradi zaposlitve tistega kmečkega prebivalstva, ki na svojem po- sestvu ne more iti v korak z razvojem gospodarstva in standarda; — zaposlitev mlade generacije — naravnega prirastka. Gozdno-kmečke komunikacije u-stvarjajo možnost gospodarskega razvoja tam, kjer bi bil razvoj brez komunikacij nemogoč. Kmet lahko postane postopoma tržni proizvajalec. O vprašanjih gospodarskega razvoja Gozdarstva in lesne industrije Nazarje in gospodarskega razvoja Gornje Savinjske doline sploh je bilo zadnje čase na GLIN, v aktivu ZK in samoupravnih organih veliko povedanega. Zdi se, da smo se tega vprašanja začeli v večji meri zavedati ne samo v GLIN, pač pa v občini sploh. Smatram, da je že samo to dejstvo izredno pomembno. Iskanje razvojnih poti pomeni za Gornjo Savinjsko dolino mnogo več kot razreševanje tudi velikih tekočih problemov gospodarjenja. Mnogo lažje je pognati obstoječe dejavnosti v tek kot iskati nove, ki morajo dolino spremeniti. Pri sedanjem številu strokovnih kadrov ne bi smel biti problem učinkovitost gospodar j en j a. Povsem drugo vprašanje in mnogo večji problem pa je poiskati boljše perspektive, hitrejši gospodarski razvoj Savinjske doline. Za gospodarski razvoj »GLIN« je zainteresirana celotna dolina, saj je vsak Gornjesa-vinjčan tako ali drugače povezan s to gospodarsko organizacijo. V prvi vrsti so za razvoj zainteresirani člani kolektiva te organizacije, saj -je od razvoja podjetja tudi porast njihove- ga standarda, kar je njihov dolgoročni interes. Tudi dolgoročni interes kmečkega prebivalstva ni različen od interesov, ki smo jih omenili. Večina kmetov dobiva pretežni del dohodka iz gozda. Dohodek iz gozda bo odvisen: — od njegove storilnosti dela; — od cene gozdnih asortimentov. Za zvišanje storilnosti dela v gozdni proizvodnji kmet nima velikih možnosti zaradi prevelike razdrobljenosti gozdne posesti. Velika verjetnost je, da ob visoki razvitosti tista industrija, ki je kmetu pred vrati, lahko plačala več, kot tista, ki bo zaradi oddaljenosti imela velike transportne stroške. To pa še ni vse. Pri matični lesni industriji cena gozdnega asortimenta še ni zaključek vseh odnosov. Ta industrija je tudi štipendirala kmečke otroke, nudila kredite iz poslovanja hranil-no-kreditne službe, gradila gozdno-kmečke komunikacije in sofinancirala razvojne programe za preusmeritev kmetij. To pa je tisto, kar kmet danes potrebuje. Problem gornjesa-vinjskega kmetijstva je problem gospodarskega razvoja. Ko bomo tu naredili korak naprej, bomo lahko nadaljevali z razreševanjem tistih problemov, ki smo jih za ostale kategorije prebivalstva že rešili. Poleg Gozdarstva in lesne industrije Nazarje lahko v razreševanju teh problemov bistveno prispevajo tudi kmetijska zadruga in drugi dejavniki v občini Mozirje. Če hočemo, da bo naša gospodarska organizacija bolj posegla v gospodarsko dogajanje, se mora tudi sama hitreje razvijati. Tovarna iver-nih plošč je samo ena od faz na poti k temu cilju. Gospodarsko organizacijo čakajo med samo izgradnjo tovarne in po izgradnji velike naloge; naj jih nekaj naštejemo: Med izgradnjo moramo izcediti iz obstoječih dejavnosti čimveč sred- (Nadaljevanje na 4. strani) Gozdno skladišče bukove hlodovine Oddelek za montažo rolet na okna. Rolete izdeluje poseben oddelek obrata GLIN-naš skupni interes (Nadaljevanje s 3. strani) štev, kar mislimo doseči na več načinov: — z učinkovitim planiranjem in stimulativnim nagrajevanjem zmanjšati vse vrste poslovnih stroškov; — s sprejemom poslovnih odločitev, ki bodo omogočale povečanje tiste proizvodnje, ki nam finančno največ da; — z normiranjem odgovornosti za vodstvo in strokovne kadre; — z zaostritvijo odgovornosti za stroške in uspehe poslovanja; — z večjo disciplino vseh zaposlenih; — z izločitvijo tistih proizvodov, ki za podjetje finančno niso interesant- 2e naštete naloge bodo zahtevale polno angažiranje vodstva podjetja in strokovni kadri so tudi odgovorni za uspešno rešitev. Podjetje čakata dve vrsti nalog, in sicer kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročne naloge smo že navedli. Z realizacijo teh nalog bomo povečali materialno osnovo samoupravljanja. Izredno pomembno je torej, da se vseh teh nalog zavedamo in ukrepamo čimprej, kajti zamujeno se ne da nikoli popolnoma nadoknaditi. Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje in z njo celotna Gornja Savinjska dolina, je v obdobju po osvoboditvi dosegla pomemben gospodarski razvoj. Od dosežene stopnje gospodarskega razvoja je treba hitreje kreniti naprej. Prepričan sem, da bi že sama zavest o pomenu strokovnega dela lahko k temu cilju veliko prispevala. Spremeniti bomo morali miselnost, ki je ponekod v Sloveniji že zdavnaj premagana. Iz spremenjene miselnosti lahko prihaja bistveno drugačen odnos do strokovnega dela in kadra. V »GLIN« smo si trenutno zadali tako velike naloge, da brez aktiviranja novih možnosti, ki jih lahko nakažejo samo strokovni kadri, sploh ni možnosti za dvig realnega standarda v naslednjih treh letih. Prepričan pa sem, da so naši strokovni kadri, če jih bomo znali organizirati in usmeriti v iskanje novih možnosti, sposobni ustvariti pogoje za dvig realnega standarda vseh delavcev. Ali bomo uspeli? Na to vprašanje bo dal odgovor v naslednjem obdobju kolektiv »Gozdarstva in lesne industrije« in cela gornjesavinj-ska javnost. Teža problema pri iskanju novih možnosti bo večji problem s kadrovske kot z materialne plati. Od strokovnega kadra bo v največji meri odvisno, če bomo na poti povezovanja velikih interesov Gornjesavinjske doline uspeli. Uspeli bomo, če bomo znali v podjetju med kolektivom ustvariti tako družbeno in delovno vzdušje, ki bo vabljivo za kvaliteten strokovni kader. Ce bomo uspeli, nam bodo tisti cilji, ki so nam znani danes samo v grobih obrisih, znani v relativno kratkem času do podrobno- sti. Nujno je namreč, da gre proces zorenja idej vsaj vzporedno z materialnimi možnostmi, če ne pred njimi. Na tej poti moramo uspeti. Vodstvu podjetja, kamor štejem vse strokovne kadre od delovodje do direktorja, bo v veliko pomoč podpora in razumevanje samoupravnih organov in družbeno-pohtičnih organizacij »Gozdarstva in lesne industrije« in drugih družbeno-političnih organizacij občine Mozirje. Smatramo, da ni razlogov, da te podpore ne bomo dobili, če bomo uspešni, saj gre za to, da bodo interesi Gornje Savinjske doline še močneje povezani, in sicer na višji stopnji gospodarskega in družbenega razvoja. Prispevek napisal: Dipl. oec. Ivan Kramer Pogled na žagalnico od zadnje strani. Levo: celjenje in robljenje desk. Desno zgoraj: transporter za prizmirane deske, ki potujejo od polnojar-menika do sortirnega žleba direktno Davčna uprava Skupščine občine Mozirje izdaja na podlagi 173. in 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) POZIV k napovedi za odmero prispevkov in davkov občanov za leto 1969 in 1970 Rok za vložitev napovedi je 31. 1. 1970. Napovedi morajo vložiti na predpisanih obrazcih naslednji zavezanci: 1. zavezanci za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ; 3. zavezanci za prispevek iz skupnega dohodka občanov (zavezanci, ki so imeli v letu 1969 več kot 20.000 din osebnih dohodkov); 4. zavezanci za davek na dohodek od stavb »vsi lastniki stavb, razen kmetijskih gospodarstev in tistih, ki imajo že priznano začasno davčno oprostitev od novih stanovanjskih hiš«; 5. jugoslovanski državljani, ki imajo stalno bivališče na območju občine, imajo pa premoženjske predmete zunaj občine oziroma stalnega bivališča v Jugoslaviji oziroma tujini: poslovne stavbe, počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, stavbišča in druge nepremičnine morajo priglasiti pri tukajšnji davčni upravi; 6. Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, morajo dati podatke za obdavčitev le na zahtevo občinskega upravnega organa davčne službe. Zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti pod točko 1. tega poziva vlagajo napovedi za leto 1969 in 1970. Za leto 1969 vlagajo napovedi le tisti zavezanci, katerim se odmerja prispevek po dejanskem dohodku — po preteku leta in da niso bili obdavčeni po pavšalni letni osnovi za leto 1969, Za leto 1970 pa vlagajo napovedi zavezanci, katerim se odmerja prispevek po pavšalni letni osnovi — pavšalisti. Za pavšaliste se ne smatrajo zavezanci, ki so imeli v letu 1969 več kot 15.000 din čistega dohodka oziroma so prejeli od občinskega upravnega organa davčne službe odločbo za obvezno vodenje poslovnih knjig za leto 1970. . . , Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka m davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska. Ce zavezanec ne vloži napovedi z odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročen osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 % od odmerjenega zneska. Potrebne tiskovine o napovedi za odmero prispevkov in davkov za vse kategorije zavezancev so na razpolago pri pristojnih krajevnih uradih, za območje Mozirje in pri davčni upravi SO Mozirje. „ DAVČNA UPRAVA SO MOZIRJE Urbanizacija — pogoj za smotrno izgradnjo in racionalno upe rabo zemljišč (Nadaljevanje s 7. strani) Na območju Gornje Savinjske doline je po zadnjih podatkih 3.305 stanovanjskih hiš, od tega 71 v družbeni lastnini. To predstavlja približno 3.700 stanovanj, oziroma 4.200 gospodinjstev. Po območjih krajevnih skupnosti je stanovanjski fond in prebivalstvo porazdeljeno takole: Krajevna skupnost Stan. hiš Prebivalcev Mozirje 646 2855 Nazarje 454 2051 Gornji Grad 564 2659 Solčava 143 687 Luče 377 1802 Ljubno 601 2829 Rečica 520 2237 Stanovanjska izgradnja na področ- ju Gornje Savinjske doline raste iz leta v leto. To najboljše ilustrirajo podatki o številu izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih 6 letih - leta 1963 35 — leta 1964 41 - leta 1965 76 - leta 1966 77 - leta 1967 95 - leta 1968 108 Z gospodarskim napredkom pa bo število gradenj še hitreje naraščalo. IV. Komunalna opremljenost: Ker je koncentracija prebivalstva na področju Gornje Savinjske doline minimalna, za sedaj ni izrazitih razlik med komunalno opremljenostjo večjih naselij ter ostalih krajev in zaselkov. Vsa naselja v občini so elektrificirana. Na področju občine je preko 40 trafopostaj za nizkonapetostno napajalno omrežje, prav tako pa je bila pred nekaj leti zgrajena v Nazar jih velika razdelilna trafopostaja, ki zadošča tudi za daljšo perspektivo. Precej slabše stanje je na področju telefonskih in ostalih zvez. Telefonsko omrežje je dotrajano, tako da predstavlja resno oviro za nadaljnje normalno poslovanje vseh dejavnikov na področju občine. Vendar vse kaže, da bo na tem področju že v letu 1970 dosežen velik napredek, ko bosta Mozirje in Nazarje priključena na avtomatsko telefonsko omrežje, dokončna rešitev in avtomatizacija celotnega telefonskega omrežja na področju občine pa bo izvršena do leta 1980. Gostota cestnega omrežja je v naši občini nizka. Gostota cestnega omrežja je odvisna tako od razvitosti gospodarstva kot od konfiguracije terena oziroma drugih potreb in pogojev. Vsi ti razlogi v naši občini niso ugodni za ugodnejši razvoj in širjenje cestnega omrežja. Tako imamo sedaj v občini naslednjo dolžino cest: Kategorija Celotna dolžina v km Rekonstruirane in asfaltirane v km republiške ceste II. reda 64 30 občinske ceste III. reda 17 14 IV. reda 54 2 Poleg tega pa imamo v občini preko 100 km gozdnih cest, ki istočasno služijo za povezavo naselij oziroma javni promet. Večina naselij Gornje Savinjske doline ima urejeno vodno oskrbo z javnimi ali zasebnimi vodovodi. Tako je preko 90 % prebivalstva oskrbljeno s pitno in sanitarno vodo iz higiensko urejenih vodovodnih naprav. Vendar so nekateri vodovodi zastareli in potrebni obnove, ali pa imajo premajhne kapacitete, tako da nas na tem področju čakajo v naslednjem obdobju velike naloge. Najslabše je stanje na področju odvajanja odpadnih vod oziroma kanalizacije. Nobeno naselje Gornje Savinjske doline nima popolnoma urejene kanalizacije. Tako večina odpadnih vod odteka površinsko, oziroma v podtalnico. Nikjer tudi niso napravljene čistilne naprave, ampak so obstoječe kanalizacije speljane direktno v Savinjo oziroma Dreto. Zato nas čakajo velike naloge, da k obstoječim 7 km kanalizacijske mreže dodamo nova omrežja in uredimo ustrezne čistilne naprave, da ne bomo onesnaževali naših čistih voda, ki so v sodobnem svetu tako redke. S tem sem poskušal osvetliti osnovne značilnosti, ki poleg nešteto drugih vplivajo na oblikovanje in začrtovanje urbanistične politike na področju naše občine. V prihodnji številki pa bom podal osnovne podatke iz urbanističnega programa občine, ki postavlja prognoze razvoja na področju naše občine v naslednjih 30 letih. I. Kos Občinski Svet za prosveto in kulturo Skupščine občine Mozirje je na svoji seji dne 17. novembra 1969 razpravljal o poročilu, ki ga je pripravil oddelek za občo upravo in družbene službe o stanju štipendiranja in dajanja pomoči za šolanje, o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti, ki ga je dala v javno razpravo v ta namen imenovana republiška komisija. Mimo tega pa je bil svet seznanjen tudi s sklepi občinske skupščine, ki so bili sprejeti na zadnji seji, o kritičnem stanju, v katerem je stavba šole na Lepi njivi, ki ga je ugotovila posebna komisija. Končno pa je obravnaval tudi naknadno vložene prošnje za dodelitev štipendij oziroma pomoči za šolanje. Po razpravi je svet sprejel nekatere sklepe in stališča. štipendijski sklad Glede štipendijske politike v bodoče je sprejel stališče, da je potrebno nadaljevati z že pred letom začeto akcijo o ustanovitvi občinskega sklada za štipendiranje, h kateremu naj bi pristopile vse delovne organizacije ter tako zagotoviti enotno in uspešno štipendiranje in šolanje nadarjeni mladini, ki se zaradi socialnih razmer težko šola ali se sploh ne šola kljub nadpovprečnim učnim uspehom, ki jih dosega na osnovni šoli. Posebna skupina bo na podlagi razprav o tem vprašanju sestavila dokončne zaključke in z njimi seznanila občinsko skupščino, ki naj o njih sprejme ustrezne sklepe. Kar se tiče razprave o osnutku republiškega zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti, se je pokazalo potrebno, da naj bi se z zakonom do- ločala tudi stopnja minimalnih virov, ki bi se stekali za financiranje kulturnih dejavnosti. Poleg tega je sprejet predlog, da se dopolni zakon tako, da občinska skupščina za opravljanje nalog, ki izhajajo iz tega zakona, ni dolžna ustanoviti posebne skupnosti, temveč da sme pooblastiti za opravljanje teh nalog neko drugo organizacijo, konkretno morda Občinsko zvezo kulturno-pro-svetnih organizacij, ki že doslej dejansko povezuje vse na območju občine obstoječe kulturno-pro-svetne institucije. Na kraju je svet zavzel stališča, da se o osnutku zakona še nadalje razvija javna razprava, v katero je potrebno vključiti vse zainteresirane organizacije, da o njem izrečejo svoje mnenje in morebitne predloge. Stanko Prodnik Galerija »Jaki« Nazarje V galeriji »Jaki« Nazarje, ki je bila zgrajena v letu 1968, se je v letu 1969 odvijalo zelo bogato kulturno življenje. Slikar — umetnik Jože HORVAT-JAKI’ je v preteklem letu doma in v tujini pobiral blesteča priznanja kritikov in javnosti. O njego- vi osebnosti, njegovem slikarskem delu in življenju je bilo že veliko napisanega. O njem so pisali že skoraj vsi najbolj cenjeni časopisi. Naš obisk pri njem ni imel namena, da tudi mi za naše občane, pripravimo intervju, s katerim bi vam predstavili njegovo osebnost, saj ga poznamo iz vsakodnevnega življenja, ko se srečujemo z njim na cesti in opazujemo njegove stvaritve, ki jih lahko srečamo po vsej dolini. Naš namen je bil, da vam v kratkem sestavku predstavimo angažiranost našega umetnika in kulturno dejavnost v galeriji »JAKI«. Uredništvo: Naše občane bo prav gotovo zanimalo, kje vse ste v preteklem letu razstavljali in kakšni so vaši načrti za letos? JAKI: Razstavljal sem v Kolnu, Mainzu, Diisseldorfu, Augsburgu, Munchnu, Rimu, Milanu, na Bledu in v Nazarjah. Vse razstave so bile dobro obiskane in zelo ugodno sprejete od strani javnosti ter znanih kritikov. Program razstav za letošnje leto je zelo obsežen. V januarju odpiram razstave v Zurichu in Stuttgartu. Nekoliko kasneje v Frankfurtu in še v drugih mestih. Verjetno tudi New Yorku. Celoten program razstav in moje angažiranosti je izredno obsežen. Uredništvo: Galerija »JAKI« v Nazarjah je že dobila svoje mesto med slovenskimi galerijami. V njej so v preteklem letu bile tri razstave. Kaj predvidevate za to leto? JAKI: V galeriji sta razstavljala Konrad in Jože PETERNEL, slikarja samorastnika iz Žirov. Sam sem razstavljal dvakrat. Prvič ob priliki razstave del, ki so bila namenjena za Izgradnjo nove šole v Mozirju. (Na razstavi je bilo preko petdeset del). Pred kratkim pa je bila odprta razstava ciklusa miniatur in grafik v lesu. Ob priliki otvoritve te razstave sta sodelovala tržaška glasbenika zakonca PAHOR s koncertom za flavto in čembalo. V tem letu se bo odvijal program razstav v nazarski galeriji naprej. Med prvimi bo razstavljal eden najbolj znanih učencev »Hlebinjske šole« Ivan LACKOVIČ. Delo in snovanje našega umetnika iz Nazarij sta, kakor smo lahko zasledili iz njegovih besed, velika. Uredništvo glasila želi, da vse svoje načrte, ki jih ima za to sezono, uresniči in s tem ponese ime naše doline širom po svetu. JAKI: Konji — risba, tuš 1969 Savinjsko splavarstvo II. Na prvi sestanek o splavarstvu je uredništvo že prejelo nekaj pisem in pripomb. Veseli smo jih in prosimo, da nam še pišete; veseli nas, da vam je članek bil všeč, in upamo, da vam bodo tudi naslednji. O PRIPRAVAH ZA SPLAV: Za sečnjo in spravljanje lesa so se brigali lastniki gozdov ali pa kupci, če so kupili les na štoru. Les so sekali vse leto. Drevesu na tleh so odstranili veje in vrh ter ga razžagali na 4 m dolge hlode-plata-nice. Te so belili (od aprila do srede avgusta) ali kresali (jeseni). Ravnali so še drugače. Drevesu, ki so ga posekali junija, julija avgusta, so od- stranili le veje, ne pa vrha, da je ležalo na njem obeljeno ali okresano do dva meseca. Tako se je deblo bolje sušilo in les ni pokal. Ko je minil določeni čas, so odstranili vrh in razžagali deblo na platanice. Na mestu so navadno les tudi zmerili. Nato so les vlačili s konji do drč, vode ali ceste. Drča je naraven žleb na pobočju, po katerem se spušča les pozimi v dolino. Kadar te ni bilo, so napravili žleb iz hlodov; če je bil na tleh, so ga imenovali lojta, če je bil nad zemljo, pa riža. Pri spuščanju lesa po pobočju so govorili delavci poseben jezik, ki ni imel bogatega besednega zakla- da, a jih je varoval nesreče. Ko je spodnji bil pripravljen, je sporočil to navzgor z besedo »kergo«. Ko je spustil platanico, je javil zgornji navzdol z besedo »varde«. »Ub auf« je pomenilo, naj bi spuščanje prenehalo, »johi«, da se je ustavilo. Izgovarjava teh besed je bila zategla in glasna. Na koncu drče, lojte ali riže so nagrmadili les na bolj ali manj dolg kup, ki se je imenoval fendra. Do vode spravljeni les so plavili. Platanice so zmetali v vodo, da jih je nosila. Na cilju so s stolicami u-stavljali les, ga nafendrali in spravili na kupe ob vodi. (Nadaljevanje na 12. strani) Pospeševanje turizma v gorskem gozdnem svetu V podatkih o gospodarskih gibanjih pri nas zasledujemo že nekaj let številke, ki močno izstopajo iz splošnega gospodarskega gibanja. Te številke nam govorijo o turizmu kot novi in nastajajoči gospodarski panogi, ki se veliko hitreje razvija, kot vse ostale gospodarske panoge. Pri tem opažamo, da dobivajo na pomenu v zadnjem času pri turističnem razvoju poleg našega morja tudi gorski predeli, posebno tisti, ki jih poraščajo lepi gozdovi. Takšno povečanje števila obiskovalcev gorskih gozdnih pokrajin je posledica našega geografskega položaja, saj vodijo preko naše dežele glavni turistični tokovi iz srednje Evrope na obale Jadranskega, Sredozemskega in Črnega morja. Zaradi tega je obisk tujcev v našem gorskem gozdnem svetu, ki se odlikuje z izjemno lepoto pokrajine, vse večji, hitro večanje števila mestnih prebivalcev pri nas pa nam zagotavlja, da bo vedno več tudi domačih obiskovalcev, ki bodo iskali potreben počitek v gorskih gozdnih predelih Slovenije. Trditev, da bodo ljudje v vedno večjem številu iskali mirne gorske gozdne vasi pri nas lahko podkrepimo še z mnogimi dodatnimi dejstvi. Število prebivalcev pri nas in okoli nas je in bo tudi v bodoče hitro naraščalo, pri tem pa bo odnos mestnega prebivalstva vedno večji. S hitrim gospodarskim napredkom pri nas in v srednji Evropi rastejo stalno tudi realni zaslužki in ljudje lahko vedno več denarja porabijo za dopuste in izlete v naravo, s tem pa se tudi krog dopustnikov stalno širi. Produktivnost dela z novimi stroji in sodobno organizacijo se hitro veča in ljudje imajo vedno več prostega časa, ki ga lahko porabijo za oddih in dopuste, ob hitrem razvoju motorizacije ter javnih transportnih sredstvih pa lahko hitro in razmeroma poceni pridejo iz mest v gorske gozdne pokrajine, ki so jih približale mestu v zadnjem desetletju še številne gozdne ceste. V mestih so ljudje natrpani na majhnem prostoru, ozračje je onesnaženo od industrijskih in izpušnih plinov, vse to in stanovanjska stiska sili ljudi, da se vedno močneje zatekajo v nepokvarjeno prirodo, posebno tja kjer je mnogo gozdov. Naštete ugotovitve, ki bi jih lahko podkrepili s številnimi količinskimi podatki pri nas, posebno pa v ostalem alpskem svetu, zgovorno govorijo o tem, da spada turizem z vsemi svojimi spremljajočimi dejavnostmi med najhitreje razvijajoče se in najbolj ekspanzivne dejavnosti naše moderne dobe. Ta gospodarska dejavnost je omogočila že preneka-teri alpski dolini Evrope, da je z razvojem turizma in rekreacijo, kot se imenuje oddih ljudi v naravi, dosegla visoko stopnjo gospodarskega blagostanja. Če je temu tako v ostalem alpskem svetu, zakaj ne bi tega dejstva upoštevali tudi v našem sloven- skem gorskem svetu, ki po svojih naravnih lepotah prekaša mnogo turistično močno razvitih pokrajin naših bližnjih sosedov. Pota za to, da bi lahko dosegli postavljeni cilj pa seveda niso enostavna in tudi ne lahka, vendar daje naš družbeni in gospodarski razvoj v zadnjem obdobju dovolj jamstev, da se lahko v slovenskem gorskem gozdnem svetu in na marsikateri gorski kmetiji dosedanjima običajnima de-javnostima kot sta gozdarstvo in kmetijstvo, pridruži še tretja, izrazito blagovna dejavnost — turizem. Sestavku je obseg preskromno odmerjen, da bi lahko odgovorili celovito na vprašanje kako omogočiti gorskim kmetijam, da se vključijo v turistično dejavnost, saj je to samo ena od možnosti za reševanje gospodarskih problemov gorskih kmetij, poleg tega pa morajo biti za takšen razvoj predhodno izpolnjeni vsaj nekateri drugi pogoji, ki jih pri tem ne kaže zanemarjati. Nekatere osnovne pogoje, ki jih naj izpolnjujejo gorske kmetije, da bi lahko sproti spregovorili še o tem, če je te pogoje možno ustvariti pri nas na širših osnovah. V kmečki turizem se bodo najlažje vključevale tiste kmetije, ki jih je zajel že val preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na osnovi dobro proučenih ureditvenih načrtov kmetijskih strokovnjakov. Na takšnih kmetijah, ki so preusmerile svojo proizvodnjo, jo mehanizirale in delo na kmetiji močno posodobile, bodo kmetje kmalu opazili, da je kljub dosedanjemu pomanjkanju delovne sile, rok na kmetiji dovolj in preveč. Žena se bo na takšni preusmerjeni kmetiji lahko posvetila predvsem gospodinjskim opravilom in delu s turisti, mož pa opravil vse potrebno v hlevu in na pašnikih. Turistični razvoj v gorskem gozdnem svetu se bo dotaknil predvsem tistih gorskih kmetij, ki imajo primerno urejen dostop z avtomobili. Motorizacija je namreč tisti pojav, ki v zadnjem času, lahko bi rekli skoraj izključno, pripelje mestnega človeka hitro in udobno do gorskih, gozdnatih krajev. Ta važen pogoj za uspešno vključevanje gorskih kmetij v turistično gospodarstvo v zadnjem času uspešno spolnjujejo gozdno gospodarske organizacije, ki so precejšen del razpoložljivega denarja namenile za gradnjo gozdnih cest. Gradijo namreč letno nad 520 km teh cest, od tega samo po kmečkih gozdovih preko 350 km. Marsikatera slovenska gorska kmetija je bila na ta način povezana s sodobno avtomobilsko cesto, ki omogoča hiter dostop turistov do nje. Za gorske kmetije, ki se bodo usmerile v turizem je tudi važno, da ležijo v sicer turistično razvitem okolju, ki je po svoji urejenosti, propagandni dejavnosti, komunalni urejenosti in zlasti po prizadevnih turističnih organizatorjih mikavno za številen obisk turistov. Samotarski poskusi gorskih kmetov, da se vključijo v turizem, v sicer lepih in zanimivih gorskih predelih, ki pa niso vsaj malo turistično razviti, bodo prej obsojeni na neuspeh kot v tistih predelih, kjer obstaja že vsaj malo turistične tradicije, vendar tudi pri tem ne kaže zanikati izreka, da »izjema potrjuje pravilo«. Pomembno je, da se gorski kmetje čim prej začno zavedati možnosti, ki jim ga daje pri njihovem napredku turizem in da v okviru svojih samoupravnih pristojnosti, ki jih imajo v kmetijskih zadrugah in v bodočih samoupravnih skupnostih gozdnih gospodarstev, terjajo od teh organizacij, da tudi one poskrbijo za ustvarjanje pogojev, ki so potrebni za hitrejši razvoj kmečkega turizma. Gorskim kmetom v njihovem lastnem interesu ne sme biti vseeno, kako delujejo turistična društva v njihovih krajih in kako krajevne skupnosti urejujejo v teh krajih komunalne naprave, ki služijo turističnemu gospodarstvu. Urejanje smučarskih žičnic in vlečnic, kopališč in raznih igrišč v posameznih krajih ne bi smela biti skrb samo ozkega kroga vaščanov ali peščice turističnih delavcev, temveč je smotrno, da terjajo in tudi omogočijo graditev teh naprav vsi prebivalci določenega kraja, tudi okoliški kmetje, ki bodo imeli mogoče jutri ob urejevanju svojih kmetij v turistične namene zagotovljene goste, ki bodo že čakali na ureditev kmečkih penzionov in jih tudi napolnili. Razvoj turizma v gorskem gozdnem svetu je sicer močno odvisen od osnovnih pogojev, ki smo jih našteli do sedaj, vendar pri tem ne smemo mimo ohranjanja lepote pokrajine, ki ima lahko prav v gorskem kmetu svojega velikega zaščitnika, pa tudi brezobzirnega uničevalca. 'Preusmerjanje gospodarstva in pospeševanje turizma v gorskem svetu ne moremo prepustiti samovolji ali tržnim zakonom; s tem bi se morala pečati posebna strokovna institucija in čeprav je za Slovence kot pretežno gorski ali alpski narod ohranitev gorskih kmetij izredno velikega pomena, nimamo te institucije in zaostajamo pri reševanju tega problema daleč za ostalimi alpskimi narodi. Branko Korber »Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Ziro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje Savinjsko splavarstvo (Nadaljevanje z 10. strani) Za flos so rezali deske, remeljne ali štafle, in late. Deske so bile na obeh koncih enako široke, ali na enem bolj, na drugem manj. Slednje so imenovali konično blago. 5 cm debele deske so bile podnce, 4 cm debele punkladn, 3 cm debele petfirklarce, 2,5 cm debele colarce, 2 cm debele stropnice, 1,5 cm debele gmajnšce, 1,3 cm debele pa šviglni. Pri zlaganju blaga v arpe, to je votle prizme, je ločil žagar debelino od drobne robe, ki so jo imenovali vodnarski flois. K debelini je spadalo vse blago razen ozkih stropnic, švigelnov, remeljnov in lat. Žagar je dobival svojo plačo po številu tržnih ali žagnih flosov, razen v nekaterih primerih. V tržni ali žagni flos je šlo 50 podne, 400 šviglnov, 100 remeljnov ali 400 lat. Deske so prodajali na tržni flos ali prostorninski meter, tako tudi nekaj remeljnov, ostale remeljne, tesani les in hlode le na prostorninski meter, a krajce ali krajnike po komadu. Flos je nastal takole: Na bregu tik ob vodi, na vezi, so položili na tla hlode, da Je splav lahko zdrknil, kadar so ga »udirali« na vodo. Na to podlago so naložili 18 do 23 zvezkov desak ali fašev, ki so bili iz treh sklepov ali skokov, segajočih drug v drugega. Vsak je imel 5 do 12 desak, kar je bilo odvisno od njih debeline. Faše so z žico zvezali in privezali na vsako izmed treh prečnic. Splav je bil navadno 4 m širok in približno trikrat tako dolg. Če je bil le dvakrat tako dolg, torej splav iz dveh sklepov, se je imenoval kuzla. Poleg opisanih vezanih splavov so bili še zbiti. Te so zbijali iz stavbnega lesa; tesanega ali netesanega in jih imenovali hlodovce. Ker so jih delali iz 10 do 16 m dolgih hlodov, se niso šibili ali upogibali, bili so torej zelo okorni in nerodni. Ko so splav zrušili na vodo in ga privezali, so ga obložili, to je naložili na prečnice še rezanega lesa. Boka so zavarovali z dvema dolgima gibljivima ranta-ma, za odrivanje vode pa so opremili splav spredaj in zadaj s po enim ve-sovnikom. Za vožnjo preko jezov je imel vsak splav na levi in desni strani spredaj po en rog, sestavljen iz dveh desak. Roga sta preprečila, da bi se splav zapičil v dno struge in se razbil. Ko nista bila več potrebna, so ju sneli (pod Polzelo). Pri vezanju in zbijanju splavov so se pred kakimi 40 leti posluževali le lesenih cvekov in trt. Namesto teh so zadnja leta uporabljali žeblje in žico, le pri vesovniku ne. Prihodnje nadaljevanje — zadnje — o vožnji s flosom. F. Steiner Opozorilo živinorejcem ! Tako kot v prejšnjih letih, bo tudi letos v januarju, februarju in marcu veterinarska postaja Mozirje izvedla popis vseh krav in telic ter pobrala pavšalno skočnino tako, kot je določeno v občinskem odloku o organizaciji reprodukcijske službe v govedoreji. Da ne bi bilo pozneje nepotrebnih pritožb, vas želimo seznaniti z nekaterimi osnovnimi načeli, ki nas vodijo pri tem delu. Takoj na začetku naj povemo, da bo kljub podražitvam raznih storitev in materialov, ostala za letos pavšalna skočnina nespremenjena t.j. 45 din za plemenico. Popisovalec je dolžan, s pooblastilom občinske skupščine, popisati in pobrati pavšalno skočnino za vse krave in telice, ki so 1. januarja stare vsaj 10 mesecev, praviloma pa od vseh telic, ki bodo v tem letu sposobne za oploditev. Popisovalec ima nalogo ugotoviti število plemenic v hlevih (4. člen odloka). Pavšanlo skočnino, ki ni bila plačana ob popisu, izterja pozneje s pribitkom izterjevalnih stroškov občinski finančn organ (5. člen odloka). Zato priporočamo živinorejcem, da plačajo skočnino že ob popisu plemenic, da bi se tako izognili plačilu izterjevalnih stroškov. Osemenjevalec in rejec priznanega bika ne smeta sprejeti za opravljeno odploditev plačila ali nagrade od rejcev plemenic ampak zahtevata le veljavno potrdilo o plačani skočnim, ki pa velja samo do 31. decembra v tekočem letu (9. člen odloka). Veterinarska postaja je dolžna vrniti pavšalno skočnino živinorejcu, če pavšala ni izkoristil pa je: 1. plemenico prodal za zakol, 2. plemenico prodal za pleme izven območja občine, 3. za plemenico sklenil pogodbo o pitanju, 4. v primeru pogina plemenice, 5. če plemenica v tekočem letu ni bila sposobna za oploditev zaradi težjih plodnostnih motenj ali drugih opravičenih razlogov kot je težja bolezen ali operacija. V vsakem od naštetih primerov je rejec dolžan predložiti veterinarski postaji neizkoriščeno potrdilo o plačani skočnini za tekoče leto in pa potrdilo zadruge ali veterinarja, s katerim bo dokazal zakaj plemenice ni mogel obrejiti (10. člen odloka). Ta potrdila lahko odda dežurnemu veterinarju — osemnje-valcu. Taka je torej kratka obrazložitev reda v tej službi, ki ga je predpisala občinska skupščina s svojim odlokom. Vsi napredni živinorejci — in teh je na območju občine vedno več — so prišli do spoznanja, da je uspeh v živinoreji v veliki meri odvisen od dobro organizirane službe umetnega in prirodnega oplojevanja živine, torej od dobrih plemenjakov oziroma njihovega semena. Žal pa je še vedno precej takih živinorejcev, ki tega nočejo razumeti in s črnim pripuščanjem delajo veliko škodo predvsem sebi, posredno pa tudi družbi. Veterinarska postaja Mozirje Dežurni živino zdravnik Za primere,, kadar ob nedeljah in praznikih potrebujete nujno veterinarsko pomoč, objavljamo razpored dežurne službe v januarju: Nedelja, 4. 1.: RESNIK Tone, dipl. vet, MOZIRJE Nedelja, 11. 1.: MERMAL Jože. dipl. vet. LJUBNO ob Savinji Nedelja, 18. 1.: LUKAN Drago, dipl. vet. GORNJI GRAD Nedelja, 25. 1.: RESNIK Tone, dipl. vet. MOZIRJE Nedelja, 1. 2.: MERMAL Jože, dipl. vet. LJUBNO ob Savinji Veterinarska postaja Mozirje SKOPSKO POSOJILO Z zakonom o ljudskem posojilu za obnovo in graditev Skopja (Ur. 1. SFRJ 36/63) je bilo razpisano posojilo, ki bo odplačano v sedmih letih. Za vplačano posojilo so dobili vplačniki obveznice z določitvijo letnih anuitet. Prva anuiteta (kupon) je zapadla v odplačilo 1. februarja 1965 in bo zastarana 1. februarja 1970. Po tem času ne bo več mogoče vnovčiti prvega kupona, zato opozarjamo imetnike obveznic, da pravočasno vnovčijo zapadle anuitete (kupone). S 1. februarjem bomo pričeli izplačevati tudi zadnji, tj. 6. kupon.