iske Novice. lahajajo 1. ÍD 16. vsaccga meseca. Ceaa jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" n»-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — NaroĆDino in dopise tisniti dati, plaéa za dvogtopno petit-vrsto 8 kr. z% sprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Ali Je dobro sadno drevje v jeseni saditi. (Dalje iu kouec.) Preidimo zdiij k temu, kako se sade drevesca. Prvo uprasaiije, katero nastane pri tem, je pa6 to; ali naj drevesce, kakoršiia v drevesnici ali kje drugod izkopljeiiio iia koreiiikah in na kroni — vse veje íji vejce Jcakeg'a drevesa skupaj imenujemo krono ~ kaj obreženio ali nié? l>a, obrezali jih je treba, oe tudi nek najnovejši francoski sadjerejec Gausclier v svoji knjigi trdi, da to potrebno »i, in dasiravno nekateri to tudi pri nas priporoèajo. Obřezat! se morajo drevesca na koreitikaii m to, ker se nni jih je pri izkopanji tako vec ali manj poškodovalo, to je z kopalnim orodjem presekalo ali odtri^alo. Vse take presekane a!i odtrgane korenike se mora nekoliko skrajsati, to je gladko prirezati. To pa tako, da so vse reziie rane brez izjeme v tla obrněna, ne pa v stran, ali pa se ce!ň proti nebu. Kakor liitro drevescu korenike obrežemo, obrezati mu moramo pa tudi mladike v kroni. To zaradi ravnotežja med lirano iz tiVI srkajoiib korenin, in med potrebno množino hrane popov na kroni. Ako bi se pri izkopavanji drcvesec iz drevesnice korenike žisio ni(' ne poíkodvala, to je čisto jtić ne potrgalo in presekalo — kar je pa kar naravnost nemo^oie — potem bi bili tudi mi za to, da bi se pri presajenji drevesec na miru pustile, in niÓ ne akrajšavale. Kakor bitro pa korenine skrajšamo, zmanjšati moramo tudi potrebo hrane v kroni s tem, da vei popov, recimo da kar polovico popov odvržemo. Polovico popov odvržemo pa s tem, da vse mladike za polovico ekrajaamo. Najvi.sjo, v sredini krone umeščeno mladiko, skrajšamo na tisti pop, kateri bode storil, da bode rasla kvíěku, ne pa je znabiti se bolj skrivila. Stranske mladike, skrajšamo pa vse tako, da ostane najvišji pop na spodnji, torej proti zemlji obrněni strani mladik, nikdar pa ne na zgoranji. Ako niso vse stranske mladike krone jednako močne, to je jednako de- bele ter dolge, potem se skrajšajo slabotnejiie po previdnosti iiakoliko bolj kakor pa moČiie. Da je popolnoma pravilno pri presajanji i drevescem tako ravnati, to bili mora pac sle-bernemn popolnoma jasno, tako jasno, da mora vsak vsklikniti; vsaj drugače niti biti ne more, in naj trdi kedo kar hoče. Pa še neki drugi prav tehtni vzrok je, kateri tukaj priporočani način skrajševanja mladike v kroni kaj močno priporoča, in to je sledeči : ako mladik ne skrajšamo, za-rinejo po njib naravi na koncih, to je iz najvišjih popov najbolj, iz niJjih pa kaj malo ali celó nič. Nasledek tega so pa potem kaj dolge pa jako šibke, tanjke poznejše veje, katere sneg in sadje k tlam tlači, tako da postane drevje bolj žalujočim vibani kakor pa hruškam in jablanam podobno. Vse ni za vse kraje. Kar se je Gausclier na jnžneni Francoskem učil, kjer snega skoraj uiti ne poznajo, ni priporočati tudi za naše gorenjske ali pa dolenjske, spioli slovenske razmere. Tako je, pa nič drugače. Kako satlimo obrezano drevesce pravilno? Poglavito je, da ne presadimo drevesca tako, da bi na novem mestu globo k ejše stalo kakor je na p rej š nem. To je pač prvo pravilo umnega presajanja. Za to je dobro da čez jamo kako palico položimo, ter k njej drtvesee prislonimo, da se prepričamo, alt je treba jamo zasuti, a!i pa znabiti Se poglobočiti, Kdor drevesca iz drevesnice presaja, in v ta namen take jame izkoplje, kakoršne smo zadnjič priporočali, mora jame vselej se nekoliko zasuti. V ia namen zmeči v njo vso trato, katero lepo poravnaš ter pohodih. Ako trata ne zadostuje, zmeči v njo še kolikor potrebno zemlje iz druzega kupčka, to je zemlje iz pod trate. Kakor hitro je jama ravno zadosti globoka, postavi v njo drevesce h kolu in pričiii mu korenike podkladati z zemljo druzega kupčka. Korenike kar zasuti, znabiti še celč s trato zasuti nikakor ne gre; kajti pri takem ravnatyi ostanejo med korenikami; zračne votline; tudi se drevesca povesijo in iz svoje naravne lege spravijo, kar ravno je krivo, da se marsikatero drevesce ne prime, ako se pa prime, da dolgo časa prsiv kla- verno rase. Torej Orugo pravilo umnega krat, Že so zatvornice proti mrazu preveS nezapřeš aj a njaseglasi: Glej, pazi daosta- dostae in zanemarjene. nejo korenine presajenega drevesca v Nasprotno pa řesto slisimo pritožbe ; „Vmojej ravno isti lég^i, v kateri so bile pred kleti Jii moči ohraniti pijaiíe", „krompir in ja- presaditvijoj da se ti ne povesijo. Ko- bolka mo6iio in urno gnijejo", „krompir se mi v reiiine moras torej z zemljo druzega kuprka pod- kleti cimi", „sodi in druga posoda ter sploli vse, kladati. Najboljše opraviš, ako k drevescu lepo mi v kleti liitro splesni!" itd. V najpogostejšili ponižno poklekneš ter z levico debelce držiš ter gluřajih ni kriva teb nezgod niti osnova ali lega rahlo potresaá, z desnico pa zemljo pod koreaike kleti, marveč neprimerna toplota, pokládáš in tlačiš. Kakor hitro so vse koreiiike Nasledek neprimerne toplote je, da kvasna z zemljo tako podlomie m obložene, potem ňe-le pj^ča v kleti nadalje vre, iz řesar pa zamore smeš vso od drugega kupčeka ostalo 7,emIjo v „ostati sčasoma popolno okisanjc. Posledica jie- jamo potegniti, ter jo dobro z nogami po- primerne toplote je, da se v takinem toplem llaěiti. Ako primanjkuje v to zemlji dmzega ^rakn plesnoba preveč razvija. Vzrok plesnobe so knpÊka , zanioreš eno tretjega vzeti, s katero (i^p^ue uitkovate rastlinice najnižje vrste, katere jamo popolnoma napolniš. Napolniti moras pa se naseljujejo povsod na vlažnej krmi. Kolikor jamo z zemljo tretjega kupčeka tako, da bode le- je toplota, toliko številnejše in biijnejše se /.ala okolo debelca v podobi sklede, ne pa v po- ^^zvija plesnoba, katera, kakor vse rastline sploh, dobi knpčeka, hribčka. Tako zasajeno drevesce (»otrebuje za svojo rast toplote. Plesnobi podobna koneÈno še zaliješ, m po prvem izdatnem dežju rastlinica provzroČa tudi gnjilobo krompirja. Kdor še-le k kolu povezeš. Kdor bode svoja drevesca gg prepričati o tem, naj opazuje nagnili tako presajeval, kakor smo tukaj popisali, jih krompir in opazil bo na površju male, bele ma- bode vesel v vsakem oziru. katere niso nič druzega, nego plesnoba. --Oe imamo torej naše kletne prostore lepo linltftna nai hft nn /im\ naftft Itlftťí t^I^o najizdatnejše razvoj ILaKSna naj »o po /imi nasa Kieii piesnobe, ter si poškodujemo na takošen naéin Nastala je doba, ko imajo kleti gospodarju sami svoj iivež, A vkijub temu naliajajo se veii-opravljati službo. Od dobrih kleti zahtevamo, da dar ljudje, katerim se v hladnih jesenskih nočéh bi po zimi in po leti imele skoro enako toploto, ničesar bolj ne mudi, nego zamašiti vse odprtine Navadno pa se pravi, da klet ima biti po leti za zrak, da bi toplota ostala v kleti in da zrak po hladna, a po zimi tako nekako okoto 5 do G'' C. dnevi v klet prodreti ne more in v kleti se natopio. Ako hoíe kdo svojo klet pohvaliti, pravi pravi težak, zaduhel, slab in vlažen zrak, ki po-po leti; „Imam mrzlo klet," a po zimi: „Imam sebno ugaja plesnobi. To se more videti ne sanió toplo klet". na živežu, marveč tudi na posodah, kakor n. pr. Iz takošnili nazorov pa sledi, da po zimi vse na sodih, kateri so v takoSnili slučajih kar pre- odprtiiie za zrak skrbno zamahujemo in zapiramo, prežein s pîesnobo. tla bi zrak v klet ne imel pristopa; da, so slu- Če se kleti po zimi ne prevetrujejo, marveč čaji, da se klet ni enkrat čez celo zimo, ali le drže lepo v toploti, podavajo prijetno zavetje raz- jako poredkoma dá prevetriti. ličnim mrčesom, kakor: komarjem, ščurkom, sto- Klet nam služi za shrambo živeža, pijače, nožkam itd. Kolikor toplejša je klet, toliko več jabolk, krompirja, zelenjadi itd. ïîakaj spravljamo se tega Škodljivega mrčesa ugnezdi in prezimuje té reči v kletï Da bi jih ohranili kolikor mogoče V njej. dolgo brez poSkodovanja in zaméjili pristop škod- Zaradi tukaj navedenih izkušenj napravimo Ijivim vplivom, kateri bi znali biti Škodljivi si lahko za klet naslednja pravila: vlaknara shranjenega živeža. Takošni škodljivi Kletnf- odprtine imajo ostati ves jesenski čas vphvi so; prevelik mraz, prevelika toplota, ples- odprte ter ^.e ne smejo zapirati poprej, dokler iioba m gniloba. t^pi^j^a ni padla nekoliko stopinj pod ničlo. Od teh sovražnih vplivov je le samo mraz Ce je klet zadosti globoka, zamore se z zapi- tako nekako sam za-sé; ostali trije pa so si ne- ranjem duánikov še dalje počakati. Če pihlja mrzli kako sorodni 1er tudi vzajemno delajo škodo. Ce severni ali vzhodni veter ter prodira v klet, imajo pa primerjamo škode, provzročene po mrazu, z se dusniki zapreti samo na tej strani, drugod pa onimi, katere dopriiiašajo ostali škodljivci, pa vi- naj ostanejo odprti. Če nastanejo v zimskem času dimo, da so prve primerno male in neznatne, toplejši dnevi, brez posebnega mrazu, tako se kajti jako poredkoma se prigodi, da bi se kdo imajo dušniki ta čas odpreti, da bi čist, mrzli, po zimi pritoževal: „Nocojšnjo noč škodoval je torej nekoliko težji zrak vlažno in zaduhlo kletno mraz mojej kleti". To se zamore pripetiti le ta- ozračje izpihati zamogel. Pravilo, ki ima veljavo po leti: „Kolikor hladnejša, toliko boljša je klet", ima svojo veljavo tudi v zimskem (Sašu; kajti živež in draga vlakna v kleti shranjena, trpe mraza le takrat, kadar pade toplota pod niřlo. Da pa ae to ne zgodi, zamorerao pař lahko zabraniti, Kaj Je noTega po avstrijskem cesarstvu? Mesto g-. Gorjupaje bil v uotranjskili mestih in trgili izvoljen s 117 glasovi g. Lenaréiř posestnik na Vrhniki, Vdeiežba je hita pri vo-litvi bolj slaba, brez dvoma zato, ker ni bilo iii-kacega nasprotnega kandidata. Med nami Slovenci vzlasti še na Kranjskem je jako žalostno. Malo nas je, ali še ti smo si v laseh, mesto da bi skupno delali po starem geslu: Vse za vero, (lom, cesarja. Nekateri listi, med njimi tudi taki, ki so namenjeni za priprosto ljudstvo — vero bolj in bolj v kot potiskajo ter grdé nagega mil. knezoškoia in duhovnike sploli — pa si še domišIju,)ejo, da s tem slovenskemu narodu uslugo delajo. — Mi pa rečemo kar naravnost : slovenski duhovniki so slovenstvo ohranili ; ako pa ga sedaj vi liberalci potegnete v blato, ga bode teiko „duhovnikom" izleei iz njega — ker vi sami ga ne bodete nikdar! Edinosti bi nam bilo pař potn-ba. Na Koroškem slovanstvo zatirajo na vse kriplje ; sedaj vže ovirajo gori naŠe podružnice sv, Cirila in Metoda v njih koristnem delovanju. — Naši poslanci, na celu jim gg. Klu n in dr. F e r j a n c i č, so se kre jko potegnili za pravico našili bratov na Koroškem v državnem zboru, liode 1Í kaj loiuagalo? Ako bomo iako ueedini — se nam jodo nasprotniki le smejali. V Istriji je pi'i zadnjih volitvah za državni zbor zmagal Slovan dr. Laginja s štirimi glasovi veÈine. To je jako velicega pomena, ker se od.slej ne bode dalo tajiti, da bivajo Slovani tudi po zapadnej Istri, Na Dunaju sedaj zborujejo delegacije, to je poslanci od našega in ogrskega državnega zbora izbrani, ki določijo skupne stroške, od katerih mi plačujemo 70, Madjari pa 30 odstotkov. Izmed naših poslancev je izvoljen v delegacijo gosp. S u kije, namestnik mu je g. Klun. Vsi poslanci desnice — zlasti še Hrvatje in Slovenci so se v posvetovanju izrekli, da je potrebno, da se ohrani Hohenwartov klub — ker bi sicer vstregli le nemškim leviSarjem. V Avstriji se zadnji čas v marsičem bolj in bolj kaže navdušenje za katoliško reč. Tudi viSe šole to veselo spriČujejo. Katoliški bogoslovci, pa tudi drugi visokoSolci so jeli snovati družbe. ki nabirajo doneske za katoliško vseučilisče v Solnogradu, Taka visoka šola nam je potrebna kakor ribi voda -- kajti na naših višili šolah gospodje mnogokrat uče tako, da vero kar naravnost spodkopavajo. Je-li potem čudno, da pride iz vii^ih šol domu toliko mladih gospodov — brez vere v srcu?! Jako lepo in slovesno se je vršilo tako osnovaino zborovanje zadnji čas v Gradcu. Schmerling, mož ki je znal tako umetno razdeliti volilne kraje v Avstriji, da imajo Nemci veČino, dasi je Slovanov mnogo več. je bil zadnji čas predsednik najvišemu sodišču, Sel je v pokoj zaradi starosti ter bode dobival 20,000 gld. pokojnine na leto. Kaj je novega po širokem svetu? Na Srbskem je nastal velik razpor med vlado in razkolniin srbskim patrijarhom Mihaelom. Rusija ima vedno nevarnost od nihilistov — ljudij, ki hočejo prekucnili vtie sedanje razmere na Ruskem, — Sedaj so razširili vest, da hoče car razdeliti državna posestva med kmete, pa da so uradniki nasprotni. To širi nezadovoljnost med prostim ruskim ljudstvom. Na Ruskem vnema za Francoze bolj in bolj ugaSa; zadnji čas se je to vzlasti pokazalo, l'a bi bilo res Čudno, nenaravno, ako bi skupaj delovale ruska samodržna in pa francoska republikanska vlada! V Rimu se je zbral mirovni kongres, lo je, gospodje odposlanci različnih držav evropskih so se posvetovali, kako bi ohranili mir. To je pvav lepo, ali gospodie naj bi bili uganili tudi, kakovo sredstvo, ki nam bode zagotovilo ta mir — nekoliko ccneje, kakor ga sedaj, ko vsako leto države z naŠo vred v obranjenje miru dajo veČje svote — za orožje! Sicer pa jako dvomimo, da bi bili ti gospodje mir utrdili, ker so nekateri gftvorili o rečeh, ki so miru naravnost nasprotne. Italijanski minister Rudini je obetal, da bode vlada skrbela za varnost romarjev. Potreba bi res bilo — vsaj je znano, kako se je godilo ravno v Rimu francoskim romarjem od naščuvane druhali. Francoska vlada ni kar nič prijazna katoliške] cerkvi. Sedaj se jej je o4 odločnih francoskih škofov postavilo po robu — za prosto vladanje sv, cerkve. Brazilija v južnej Ameriki, kakor vemo, je bila pregnala svoiega cesarja, ali s tem so se začeli nemiri, kojih morda ne bode nikedar konec, kakor ga ni miru v družili državah južne Amerike. Trdi se, da velika država vže razpada ; dve pokrajini ste se baje vže razglasili za neodvisni, tretja misli isto storiti, Da-si je dal predsednik razklicati diktaturo, to je, da kar sam določuje v vseh rečeh — vendar ne more ohraniti miru. Flâe se nam: Iz Novega Mesta — se dam porojia: Víqo fle dobro prodaja; zdi se nam celo jako drago; vrednost ina msSno laaskema podobno — rskj boljSe ni. čaje se, da se v mnogih krajih med moit, prímeáarft jabolčni alt tepkor močt. To ni poSteno — in oe bode prineslo blagosloTa. Potrebno bi res bilo, da bi se v tem ozim dali ostri nkoni, pa da bi se tndi apolnovali. Znano je, da ae na Kranjskem etoči jako mnogo rasUčno ponarejenega Tina — pa kedo ga prodaja, da bi povedal, da je ponarejeno, kakor postava zahteva? pj tttii — keio je bil vie kaznovan, ker je točil ponarejeno vino, 2eâ, da je satorao? Iz Coklavca. — "V Usta dné 15 oktobra t. 1. »Dot. Novic", bral aem od reje preSifiev, da bi si morali Dolenjci priskrbeti boIjSe pleme prešiiev. Res dobro bi bilo, da bi si kmetovalci kaj Tei priredili kakor pravite, da je pađvansko pleme tako veliko in dmzega konca tako tenkih kosti; ali kako hočemo to pleme dobiti, ker v naše aejme takih preSičev ne priženejo. Kikor ste rekli v „Dol. Novicah" dobro bi bilo, da bi C. kr. kmetijska družba nekoliko tacega plemena knpila in bi ga na Dolenjsko poslala ; se bodo že tatd gospodarji dobili, da bodo tako dobro pleme prav radi sprejeli in tndi dobro pUČali. Toraj ponižno prosimo naa vei kmetoralcev vas gospodje Tredniki „Dol. Nov.", da bi se vi obrnili in prosili C. kr. kmetijsko dražbo, da bi priikrbela in ra«-pofllala na Dolenjsko nekoliko tacega plemena, bodo vam kmetovalci zelo hvaležai. Ako se bode to zgodilo, se bode kmetijstvo bolje povzdignilo. Dostavek vredn. : Obrnite se na vaŠo kmetijsko podružnico, da ona pri glavnem odboru slavne C. kr. ksaetijake dražbe v Ljubljani za to prosi, da na Dslenjsko mrjasci padovanskega plemena npeljejo. Ako naročaje kmetijaka dražba lahko ovne iz bergamaške province, naročila bode paČ tudi khko mrjascev it padoTanske. Vred. Red iacket, Michigan, 3. oktobra. Tukaj okolu bipa Ćret 1200 Slovencev inH-vatov. Velika večina teh dela po bakrenih globokih podzemeljskih rovih. Nekateri so tudi trgovci in pa 14 salonov imamo aeđaj naših (salon je gostilna brez jedil). Vsem tistim, kateri imajo delo, godi se ta dosti bolje v gmotnem obzira kakor v stari deželi. A tadi brez dela jih je vedno kaj. To se pravi, da nimajo nikakega opravila a dohodki. Ti ljudje niao poatopači v pravem pomenu besede, O kako radi bi delali, da bi le delo mogli dobiti I Ravno letos jih je takih mnogo. Tadi mene je nekateri prosil: „Vi ste znani z gospodi, prosim ko bi hoteli zame besedo recil'* Jaz nisem in ne maram biti posredovalec — toraj tndi ne storim v tej zadevi nikakih korakov. Leti reveži hodijo dan aa dan na mesta, kjer delavce vipre-jemajo, proseS za delo; pa žaloatnl na besede „no work my boj* {ni dela moj otrok) zopet odhajajo. Nekateri tako hodijo in čakajo 3, 4, tndi 6 mesecev; pa tudi Še dalje. — Ž» take so hudi Časi! Trikrat haji nego v Evropi. Vía-aih poprašnjem po hišah, koliko bo kateri dal za cerkvene potrebe. Moram reči, radi dajo, kateri imajo, hvala in čast jira! A)i ne enkrat sem dobil odgovor: „gospodine jaz ga ne premorem senta „Štapam" (nimam dela), še dolžan sem". Hado je to, pa resnično! Nikakih dohodkov, stroâke pa velike — abo nefie glada poginoti. Gospodar daje takema stanovanje in hrano, nadejaje se, da bo kmala delo dobil in počasi potem račun poravnal. Pripetilo se je vže, da je gospoiinja takega pognala črez hiSni prag: čeŠ, že predolgo ti tako kaham, skasi drugod. Vendar revež kam bože! — Pa tudi vreme ae iispremeni, ta nt drugi prida k zaslužku. Ëû odnesejo pa svojega rojstTa p?te pastivši v spomin — dolgove. Tudi nadležnikor poznam reČ, kateri prosijo podpore, da bi zamogli iti v druge kraje. Priěel me je cclo nadlegovat, naj pišem „na cesarskega konzula", da mu boda dal zi pot črez morje nazaj, Lihko Vam imenajem siromaka, za ka* terega so tz uamiljenja prijatelji pobirali milo-dirov na okrog, ter ga tako apraviU zopet na Kranjsko. Vendar ne bom obširneje pisal o tem; to zadostuj; ako potreba naneae, Želim priti z na-tanČnejimi dokazi in podatki. Lahko vam poSljem caliS pisma iz raznih krajev Anerike, kako nekateri naših tarnajo. Toraj tukaj vsaj v Ameriki (in tadi v nekaterih drugih meatih, kakor čitam v časnikih) ni resničen pregovor; pridnemu s? povsod kruh peče. Pri nas velja: imaš delo? in ako ima^ delo, imel boš tudi krali. Kaj mi pomaga, ako bi ja» še tako rad delal, bil priden in varčen, ako pa dela nimam in ga ne morem dobiti! Da, da, v Ameriki ae je vže nekateremu delavnemu človeku pripetilo, da je Šel „brez večerje v listno perje". Vendar to ni sramotno. Ne sramujem ae tu očitno povedati, da ae je tuđi meni vže na novem avetu — aU kakor nekateri pri vas pravijo — v obljubljeni deželi — primerilo, da celi dan nisem ničeaa vžil. Sramotno pa je, da nekdo v „Dol. Nov." št. 13, str. 101 sramoti naše rojake in jih pita a „pijanci, igrači in postopači". Jaz očitno protestujem za tukaj živeče Slovence in Hrvate. Abo se dobé v Millervilie taki „loferš" meni nič mar. Takiy je igra za denar (kvarte) ostro prepovedana. Nikdar in nikjer še niaem naletel na igralce za denar v teh krajih. igrkjo seutertji » stekleaiee piva. Delaici deUjo eai po doeri, drngi po noiïi. Olcoli dr« đoUrja je plaS« u eno đelftlno dobo. Đ^lo je pa zeM težarno in nerarno. Prar trn len prida trpin is globoke jame, ae malo prespi, spočije, okrepča, pa more zopet na delo pod zemljo. Slednji vzame (na delo) aoboj malo posodico z jedjo; pira ali dragih opojirnih pijač ne sme vzeti, in ako bi to zapazil nadzornik — ali tadi le zvedel po dragih, tisti hip gt iz službe zapadi. Ima pa skoraj raat tak naših „kaapar^ doma v kleti pivo. Ei sodček (okoli 16 steklenic) ■taae nekoliko črez dolar. Praâam, kako more potem edea 3 dolarje zapiti?! Pravi „trunp* mora biti ovi, kateri piâe v „Dal. Nonce": „To ao taki S:orencÍ, kateri po dnevu zaslnžijo dva dolarja, zfeČer pa tri zapijejo, ako jim âe kaj oatane pa zaigrajo. Oai mož ponosio omenja, da je TŽe 24 let v A-aeriki; vendar se še ni toliko naučil, da bi znal besedo „lof^r" (piâe se namreč loafer) pravilno zapisati! Tuii je tu šega, da se Tselej k mesta, kjer kdo prebiva, država zapiše (n. pr. Cilamet, Mich ). To razume vže kik Greeahorn. Blagovoli naj toraj oni gdntlemaa naznaniti drŽavo, v kateri leži njegov Millerville (M ller-villes jih je namreč ve5), da b3Íemo vsaj zaili za srečno amisričansko pokrajino, kjer ^30 taki Slovenci, kateri po dneva zajlaíija dva dolarja, zvečer pa tri zapijejo, ak3 jim âe kaj oîtane pa zaigrajo". latinito! prav hvaležen ma bodem jaz ter mnogo drugih. Žalimo namreč več delavnih in zdravih mož, kateri želé deia in zaslužka, a ga tnkaj ne morejo dobiti, v one sreČae kraje po-Blati! — Rt^kel sem, da delo v tnkajSnjih jamah je močno nevarno. vam dokaz. Tele osebe 80 se leta 1890 tukaj ponesrečite ter bile po riasko-katoliStem obreda pokopane: M liael Ster-benec, Luka Mu5ič, Juraj Mišica, Štef»a Žilec, Mihael Bihor, Jjž«f Vačelovič, Matija Skala, Janez Liparec, Mihael Mtrtinac. Skopaj devet. Josip Zalokar,*) misijonar. Domače vesti. (Dnhovniške spremembe.) Ć. g. A. G-abriČ, doslej kapelan v Seaiàn» je šel za farnega oskrbnika v Cerklje na Dolenjskem. Č. g. Janez Mîrvee, iapaik v Stopičah, je prezentován za žnpnijo Šsnt-Rapert. C. g. Lmo Mencinger, župnik na Golem je šel v pokoj. Na njegovo mesto prida č. g. Mitija E'-zar, dojedjj kapelan v Ribnici. *) Prusitno sporoSita iiam Se kaj. Utedn. (Pri sprejema državnozboiske delegacije) je preavitli cesar prav milostljtro nagovoril tudi našega poslanca, prof. Šuklje-ja. Najprej je popraševal po njegovem delovanji v odsekih ter pstem pristavil, đa ima zastopnik naà pač dela v izobilji. Pjtem je preskočil aa dolenjsko železnico, naglaSajoČ svoje veselje, da 10 seiaj popolneo zagotovljene. Pristavi, dt se nadeja od dolenjskih železnic najboljših gospodarskih uspehov za naSe prebivalstvo. — Naš zastopaik izjavil je pri tej priliki ginjeao zalivalo Dolenjske za dragoceno železnico. (Dijaška novomeška âtefanijina ustanova) za 50 gld. je razpisana. Pravica do nje imajo pred vsdm novomeški dijaki. (Na vseh svetnikov dai) imeli smo še precej dobro vreme. Grobovje amrlih bilo je lepo odičeno in razsvitljeno. Ob 4. nri je pelo „Dolenjsko pevsko društvo" dvoje žalostink: „Jamica tiha" in „UaliSi nas Gjspod" prav ginljivo; običajni cerkveni sprevod imel je ob'lo pobožnih nda-ležencev. (Tatvina na pokopališči.) V noČt oi 2 —3 t. m. ulomil je pri oknu v cerkvica na to-kajinjem pakopališčo nesnan lopov, ter z ailo odprl pušico in jo okradel do jednega krajcarja. (Dolonjsko pevsko društvo) priredi v soboto, dné 28 t, m. Preširnovo slavnost 8 koncertom v narodnem doma. Vapored itd. se bode naznanil po posebnih povabilih in slovenskih dnevnikih. (Slovenska predstava v novomeâkî Čitalnici,) katera je biU zadajič naznanjena, se ni mogla vršiti vsled obilih zaprek ii ja letoa kaj malo upanja, dt bi se kaka igra spravila na oder. — („Národoa čitalnica' v Vinici) priredi dać 22. novembra t. 1. veselico v čitalničnih prostorih, Vapored: 1. „Ogovor", govori g. Peter Malič, 2. „Kitica slovanskih pesmi", poj(i Vini-čakinje. 3. „Rabeljsko jezero". Bisede S. G'o-gorčič-a, deklamaje gospodlčina Dragica. 4. „B]b iz Kranja", veseloigra s petjem v enem dejanji. 5 Prosta zabava. — Vstopnina za osebo: Se-icSit I. 50 kr., IÍ, 40 kr., [il. 20 kr., prostoi ^a stati 10 kr. Udje plačajo v II. in Iti. sedožn polovico. Dsbrohstne praplačila ae sprejmó z t»-hvalo. — Pričetek točno ob 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi nljudno vabi Odbor. (IzkazoŽivinskikagi na Kranjskem.) Od 27. oktobra do 4. dné novembra: Okuženih je za boleznijo na gobca in parkljih 822 živinčet na 295 kmetijah, praacev pa 34 na 16 kmetijah. (Skušnjo za učiteljsko nspoaob-Ijenje) delalo je zadnje dni v Ljubljani 44 kandidatov in kandidatinj; 18 mažkih in 26 ženaklh. (V občinski odbor 7 Črnomlji) bili fo izTOljeni ti-le gg, : Larcslav Skubic, žapanont; Andrej Lakner; Janez Millier; Avgust Kunc in Janez Scb^veiger, odbornikom. (Luna bode mrkoila), dué 16. t, m.; TÎdelo se bode dobro v naáih krajih. (Dražbe sv. Cirila in Metoda) le vrli rodoljubi vedno bolj spominjajo — tudi pri rese-lih dogodkih. Prav tako, ako ai Gami ne pomagamo, nam drugi ne bodo. Za vero in materni jezik del» ta vrl» družba podpirajmo jo! — Dražba je te daeve poslala mj zadoji „Veatnik". Đruštveaiki tukajšnji ga dobé te daere. Ob enem je poslala tudi vet! izvodov od nje na svetlo danih ^Vodnikovih peami". Nevezan izvod velja iQ, vezan pa 15 kr. Kazne res ti. * (Drag konj.) Bogati grof Antoa Apponji je poauclil grofu UenieTii Batthyaoyi jn in Nikolaj Keczei u za dveletnega plavega žrebtja „Gaga" sto tisoć jgld., toda t« dva sta poundbo odbila. bil je kapljbu pred letom za 5000 gld * (Iř Londona) piSejo, da tam neki Jap.ijnes 50 dni ničesar ni jedel- V tem iasu je zgubil 28 kilogramov na svoji teži. Po dokonSanetu proatovoljnetn jg^ladov&njn je imel še toliko nioâi, da je vztíl aekoga človeka na iirbet, ter ga noael ntkoliko korakov daleč. * (O tobaka) podaje prvo poročilo 1496. 1. španjolski pater R. P a u e , Kolumbov eprevodnik. Ou je videl na otoku San Domingo v Zabodnej Indiji (eedaj Hajti imenovanem) puliti divjake cigare, napravljene iz tobakovih peres. J Niûod (Nikot), po-alanee francoskega kralja Franca 11. v Lizaboni, dobil je 1560. 1 od flanderakega trgovca tobak h Floride, caj južnejše dežele severo-amorikanskih zjediujenili dráav- Pridelovanje in kadenje tobaka se je razširilo potem urno po vsej Evropi. * (Največji kapnti) (zeljnik) ua svetu je v Chikagi v Ameriki, kateri se razprostira ua 10126 hektarov, in kadar zeljo dobro obrodi, pridela ee ga ntt teiu vrtn okoli 40 milijonov glav. * (Največjega malika) imajo v Sijamu v za-ItodDej Indiji v pcèkabarakem tempeljnu. Î'odoba je narejena iz kamna in ilovice, ter prevlečena z mavcem in lakom. Malik leži. Oči ima iz biserov, lase iz na-■vftdnib človeških las. Dolg je 145 čevljev, nsesa ima 14, roke 58, noge 63, stopala 17 in pol, zobe 4 in pol in nohtove 1 čevelj dolge. * (V uase) polovici Avstrije) so našli pri štetju: slepcev 19.264, glubo-neniib 30.876, norih in bebastih 61.81^. Zapisnik DR(ii naËlh rojakov v Ameriki, ki so darovali za cerkev Matere Boije v Kloâlru fare Podzemeljske. Nňbral Matija Urili ík Orilwlj liiš. Štev, 51: ['aSiĚ ŠtefBU K žeiio 5 ilnl.; Apiii Žteiiiji ix BoíiE Vrha 60 cent..; ťaiijar ílatija k Križev.'ilco Vasi 50 cent,; Kkiacki Milia i* Pudlipmka 5« cent.; PeKdirfi^ SLiku iz Griljfij 1 dol.; Miisii Hilia iz Î'odzeniljft a dol.; TaiiiÈ Murtiii iz GirŠić 1 ibil,; Papiú Eatarina i« GirSiĚ 1 »)ol,; Skala Jožef ii! Knla 1 dol.; Novak Kartin iz Seiuiča 50 cent.; Novak Janez iz Semiču 50 tieut.; Be-eek Jožef iz Semiia RO eent. ; Ai^iiiĚ Jožef iz Iíožíě Vrha 50 [;ent-Pefiel Jožef iz DobliS 05 cent ; AjpiiC Neža iz Rožií Vrla SíD cent. ; Agnič Matija 50 cent ; Jakič Janez iz IViilkraja 25 cent.; Jakii Jiymf iz StJiliOiiieia L'5 eetjt. ; Batiiiik Janez iz Iga 20 cent,; Gra-hek Janez iz Lukav ôO cent.; ňtefanc ílilia iz (Jberha 25 cent.; Papiů Míirko iz^Girši« 1 đol,; l'aSel Peter ix Bistrice 50 tient,; Abzec Južeť iz řteínovcn 10 cent,; Mavrin Janez iz Ćrešnovcft iiíj eeiit..; Pliir. Matijn ík Sodja Vrlia 50 cent; Peíaver Ána iz Stranske Vasi 60 cent, ; Butala Janez iz Gor, Pake 2 dol, ; Smuk Jožef ii Tfiil. Pake 1 ilol.; Graliuk Jožef iz IJol. Pake 00 cent.; Košee Jiikob iz Podrelier 50 (:ent,; Maierle Janez iz Vojne Vasi &0 cent.; Smuk Jakob iz Telijefi» Vrlia 25 cent'; Ogolin .Takob Iz Drn^ainilje Vwi iiO cent.; Siniunii .fanez iz Sel 25 cent.; Mu-íií Jožef iz Otovca 50 cenf, ; Kenitr ťratic iz Žužemberg-n 60 cent. ; Čnrk Terezija iz l.oke cent.; Kučevar Katarina iz Trilini 50 cent ; Kfipř Marija iz lîojaiije Vasi 50 cent.; Riiuch Štefan iz Potiika 5(1 cent,; Troje Jožef iz Ružemitila cent.; Skedel Matija iz Brezja 50 cent.; lienigsjiiiin Anton iz Potokov 25 ceut,; Sliisič .Inre iz Podzemlja 'J dol.; Flek .fožef iz Telčjcga Vrha 25 cent : Hežek llartin iz Ijokvice 1 liol. ; Sprftjcer Janez iz Dol. l'asi dol,; átarašiniň .Matija iz Kra.sinca i doL ; NemaniĚ Matija iz Svržakov 1 iliil, ; B'ilite Anton iz Zastave 2 dal,; Pičjak Jožef iz PleSivice cent.; Vajda Janez iz liadovice 25 ueiit.; flek M;\rtin iz Teliijei^n, Vrba i5 cent.; W. J, Trnath iz Amerike 25 cent.; ilas Ecreli iz Amerike 25 cent.; S])rajcar Jakob iz Vojne Va.'ii l dol; Snirekar Stefan iz Kota 50 ecnt.; LavSíu Janez iz Jnrjovic cent.; Kaijrol Janez iz riii^ja 1 liol.; Lovšin Janez iz Hrovač 5Ù cent.; Mojerle Ji)žei iz Sel i!ó cent.; Pešel Jožef iz Jerneje Va.si '.'5 Mnt.; Mantel .Jožef iz Doblić 25 cent.; Mibdlié Matija iz Snhora 50 cent.; Brnnskole Janez iz Maverle 50 ceut.; Sitaiić Jožef iz ťokliivitie 1 dol,; Traniim.š Jaue.z iz Metlike 50 cent.; Banovec ř>tefan iz Tiišovega Vrha ] dol; Ber-kopec llarko iz Zemeijna 50 cent; Stefane Janez iz Olirlia !i!5 cent,; Skale Jakob iz Kala 1 dol.; Jlnrnik Janez iz Gorenskega 1 dol. in 15 cent. — Skiipnj .'lO dol. in 55 ceut. V mssecu ok tobru v Novo Mesto vračujoča se plstnt : Verderberd Neťteu, Rtstz (rue.) — Ana Pire, Steel-too N, Am, — Karel Desclimati, Agratn (rec.) — Maria Pogačnik. UiJter Semernig. — Haideroso Nr. 1, Marburg. — Joss Knez, Ljubljana, — Franz Svelbar, Trieat — Tereze Uainii^cb, Baden. — Andras Uoba-oek, Triest. — Johan Zagar, Koliiach. — Janes Anton, Marburg — Franz Unjtk, Hellen nod Montan N. Am. Aloisij Robida, Cleveland. — Jivan Ligin, Zaia St. Ivan. — Anton He, Joliet 111, N. Am. — Jaoez KordíĚ, Calumet, N. Ara. — Johan Vidie, Calumet N. Am. — Auton (?), Ober Mosel. — Mišic Marija, Lljnbljana. — Jertnan Marija, Triest. — A, Švi-golj, Wien [I. Darovi za htiio „katol. družbe rokodsl. pomo&ntkov" v Rutiolfovttm. G. F. ZoTt! 1 ^'lil.; g. Ponikvar 5 gld.; neimenovan liiihu-ven 5 gld.; različni dobrotniki iz Mesta 11 gld,; g. dr. Marinko 150 gld.; žnijnik J. Mervec -i gld. Svarilo. Kmetijska podružnica v ilokronogu je letoe narosila 4 kuprene peronospera-brizgalniee po 17 gld. pri trgovcu gosp, 9tauzer-ju v Krškem. Ko so brizgal-niee doále, jih 2al aiamo natanéno pregledali, ampak abrauili, ker ni bilo varoka dvomiti nad »olidnostjo blaga gospoda Stanzcr-ja in nam je bila elstema ali Bostava brizgaluie znana Toda pri porabi pokazale 90 ae vdlke napake; sesalke (pompe) niso delale in posode tekoiino izpuscale. Treba jih je bilo no le precej popraviti ampak po vsaki rabi popravljati; kar jo dokaz, da ao bile neverjetno slabo delano in ne za rabo. Podružnica si toraj šteje v dolžnost, vinogradnike opomniti, ter svariti takih brizgalnic ae kupovati poprej prcdno se natančno pregledajo in posknsijo. J. Virant s. r., Fr. Jaro s. r., Fr. Zupiniilč s. r,, Baron Bsrg s. r., Grof Barbo ». r. Rakovnik, daé 28. vinotoka 1891. Loterijsk« sreike. Trst 31. oktobra 38 43 85 oO 68 Gradac 7. novembri 2 55 79 2ó 81 2 AH V ALA. Mojemu umrlemu ainu Frane Jak se-tu, C. kr. avakaitantu v Novem Mestu, napravili so njegovi gosp. kolegi in prijatelji prelep nagrobni spominek. Blagega ťSina ginjeua, se vsim tem blagorodnim gospodom tem potom najtopleje z&hvaljajom. Novo Mesto, lO. novembra 1891. Marija Jakne, Vsem prijateljem in znaueem pri katerih se osobno DÎ8TR mogla posloviti, izrekava tem potom : „Z Bogom!" Alleu unaeru Freuu-deuuud Bekanateu, von deuen \vir uus pereou-lich uieht vcrabschieden konaten, sagen \vir un-sorea berzlicbes „Lebewohl!" Kočevje, doé 12, novembra 1891. [2S3] Anton iu Ana Mlllautz. St. Hil3. Hazglas. v zapuščini po umrlem bnkvovcza Jožefu Pe-rovšku nabaja so êestero molitvenih in ena druga knjiga, katere je raojki Perovsek aa njegove naroénike na novo vetal. Neznaui naročniki ee pozovejo, dotiône knjige v 8. dnevih proti vplačevanju zaijlužka za vezanje viprejeti, ker bi se sicer na javni dražbi predale izsknpila zaslaïek plačal in ostanek depozitiral. C. kr. Okrožno sodlSče v Rudolfovam, dnć 8. novembra 1891. licenca za prodajalno z Špecerijskim Železnim blagom, kateri je dve ali vsaj jedno lati. iko šolo a!i realko izvršil, se takoj v podnk sprejme Fran Kastelic, (222—1) Kamlija pri Novem Mestu. ât«^' Hazglas! v sploSno znanje, da je letošnji Mlfejarže? soinenj v Metliki na 15. decembra prestavljen. Metlika, dné 18. oktobra 1891. (2ÍS-2) Salloker, župan. A. Zwenkel in dr. Sevnica^ ŠtajersJcOf priporoča dobre gabrove in bnkove kopita in sicer : moške par od 35 kr. naprej^ ženske komad „ 17 „ „ otročje „ „ 13 „ , kakor tadi polena za Škornje (StieielholKsr) po najnižji eeni. <228—1) M soc floûro zgane opeke ima naprodaj pri Straži Janez Šali, kateri ima tndi svojo lastno opekarno. [221—11 v Novem Mestn prodá prostovoljno gospa Allda WindiscJier. (S28-:) ' ) ¥#llka na mestnem polju se takoj iz proste roke proda. Veâ se izvé pri gosp. Jaalpu Hummer-u v Cslju. (3B1—1) V hiši štev. 43 v Novem Mestu ste dve prijazni stanovanji z v^ bieno opravo takoj za oddati; jedno obstoji iz jedrn sobo, drugo iz dveli sob. — Več se izvé ravno tam. Vožnja blaga. Za prevožojo eglja išče se vosnik, ki se s pogodbo zaveže, da bo sedaj v pozimskem časa pre-peljaval na teden do 400 meterskih centov oglja u polne vagone na železnico v Ljubljano. — Nepremod-ijive plahte za pokrivati mora voanik sam imeti, ter tadi prazne žaklje nazaj dostavljati. — Ponndbe x določeno ceno za vsakih 100 kilogramov naj se pošiljajo na knaijl gozdarstveni urad v SotaskI, poât» Dvor, do 25. novembra t. I. (226) r;(as5-i) Gozdarski urad kneza Auersperga v Soteski, (poŠta Dvor), proda obilno množino drv, primernih posebno za opekarje, ki bi jih potrebovali v prihodnjem letn. Drva se nahajajo v okolici Soteske in Brezove Kebri ter jih je kaj labko odpeljati kamorsibodi. Dalje se tadi naznanja, da so v okolici Brezove Rebri bukova drva vsaki Čas dobiti in sicer polena po 1 g^ld. 25 kr. meter, a vejevje pe 80 kr. meter. — S vprašanji glodé drv za oglje, treba se je obrniti na zgoraj naznaâeni gozdarstveni nrad, ali pa na knežjega logarja g. Ivana Stefan-a v Brezovoj Rebri. otToril je deUluîco zs mizarstvo v lastoi hiši ob veliki eesti poleg Grma io se priporoča alavoema oh-dinstra za ceujena naroČila pri stavbah, kakor tudi za hišno opravo, (218-2)3 estni mlin (S15- 21 (199-3) Na prodaj. na firađap Pepína Turk v Rudolfovem his. at. 18, prodaja iz proate roke hiso s tremi sobami, kuhinjo, vrtom in hosto- Knpna cena vaega je IHOO goldicarjev. (Blfi-a) Sadno drevje. " v deželni kineliški soli na Grma, oddajala se bodo meseca novembra, marelifina, ringiotna, ter bre-»kvina, nizko požlahtnena drevesca, in pa visoko de-belnate jablane, hroske, orehi. — Cona marelc, rin-glotoT, breskev je 20 kr. komad, isto tako orehov, piblan in hrnňk pa 26 kr._(205-3) Odgovoroi nrednik, iadajfttelj in sajožnik J. Krtjeo. (20B-2) in stanovanje v prvom nadstropji mestnega mlina Ke daje v najem. VeČ so Í2ve v ob&inski pisarni Novomaikt.___ nH^m m oëëa koojski blev in lep velik msgaoin, pripraven zrn de-ialnioo v Skabernetovi bisi. Več ae izve ravno tam. S^ GOSTILNA« T hiSi St. 75 na glavnem trgn, v Novem Mestu aa oddá » 1. jan. ali pa tudi s 15. junijem ltí92 v najem. Vei pové A Rtjec urar v Novem Mestu, (201-3) Vrednlitvo „Dol. Novic" po>é, kje ae prodá „lirockliaus Lexikou", nov natid z originalnimi platnicami. „VVollov Slovar«. ScliloBser's Weltgescliichte'S bode od dLĆ I. decembra t, I. skozi zimske mcsťCQ prcjenjala, in se bo prlhodno ieto meseca marca zopet odprla. Čast. gg. obiskovalcem se zahvaljevaje, prosi lo na znanje vzeti. (SV4-1) Makso Bruner. Nadaljevan e prostovoljne dražbe J d r J mlio«, poda pod «aocami, njiv i kozolcem, travnika in boBt iz zajjusčino gospć Josipine fitaberne bode se vršilo v Živinorejcem in politdeltiem se priporočajo: siamo-reznice, repo-reznlco, strojl za koruzo ruiiti iu drugi stroji iz najbolj stovećib tovarniu po najnižji c«nt pri g- Ludviku Smoletu, trgovcu v Sevnici na Spodnjem ŠtEjerskem. Pri njem se mdi dobi vsako vrstno ielezniusko, špecerijsko blago, nanje itd. po najnižji ceni ; oa tudi kupuje po najboljši eeni vso deželne pridelke. ^^^"MUnTse^óď^ takoj v najem v prav lepem kraju, blizo farne cerkve is okrajne ceste, z dvema tečajtma in stopami, drugim gospodarskim poslop em, sadnim vrtom in drugim zemljiščem. Mlinar, ki nia krepkega očeta, brat», ali «ina, prisluži bi lahko vsak mesee àe 6 gld. Veô o lem se izve pri Mariji Pelko v Kanillii. sredo po sv. Martinu, t. j. 18. nov. 1.1. totui) ob ti. uri v QOtaríiki pisarni dr. Poznika, a pri