ČASOPIS ZAŠLO VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA URBANISTIČNA NAČELA ZA DIREKTIVNI NAČRT LJUBLJANE Osnovna urbanistična načela za generalni na- črt mesta Ljubljane, priložen tej številki, pred- stavlja predlog Urada za regulacijo Ljubljane, ki naj bi bil podlaga za razmotrivanje njenih urbanističnih problemov. S postavljenim programom in risbo pojasnjena osnovna misel načrta zajema prav gotovo vsa pereča vprašanja, ki so se pokazala ob nastaja- nju načrta. V kakšni meri pa naj bi bili rešeni zastavljeni problemi s predložitvijo direktivnega načrta, je odvisno seveda, kot trde avtorji ing. arh. Bežek, ing. arh. Zupančič in ing. arh. Simčič, od vsakokratnih zahtev, predvsem pa od proble- mov in nalog, ki jih terja življenje mesta. Goto- vo je, da so mesta živi organizmi, ki ne dovolijo in se ne dado utesnjevati v šablonske in toge kalupe. Tako obravnavanje bi moglo namreč za- treti vsak razvoj. Posebno pri trajnem, dinamič- nem utripanju nastajajočega mesta. Zameglena in nejasna bi bila pot razvijanja, zatrpano bi bilo ožilje, po katerem teče vsakdanje življenje; nastajajoči problemi pa bi pripravili načrtoval- cu velike težave. Take pojave moremo opaziti, če poznamo zgodovino talnega načrta Ljubljane, ko je nastajalo mestO' seveda pod drugačnimi pogoji in kO' je raslo samovoljno in anarhično brez vsakršnega načrta. (Zgodovina talnega na- črta Ljubljane. Kronika 1937.) Nepravilna usmerjenost zazidav in nepravilna lokacija bodisi stanovanjskih predelov, bodisi razmeščenja industrije, zatre za dolgo dobo vsa- ko pravilno in organsko rast mesta. Kolikor se- veda niso neki pogoji po svojem značaju končni in nespremenljivi, mislim pri tem na tiste glavne elemente mestnega organizma, ki tvorijo po svoji naravi oblikovanje in tiste, ki so jih utrla sto- letja ter nakazala njih končno upravičenost. V preteklih dobah nastale napake, ki so mogoče korektur, je treba seveda popraviti in jih urav- nati ter usmeriti skladno z razvojem. Ne prište- vam pa k temu tistih s tradicijo po kulturnih ali zgodovinskih vrednostih, ki &o> vsedlina in jih je treba obdržati. Tem je seveda treba pu- ščati mestO' tam, kjer so, pripraviti jim pa pravo okolje. Gre predvsem za vse tiste elemente, ki jih zapuščajo posamezne dobe, kot so to stari predeli mesta, in imajo tako po nastanku kakor po arhitekturi svoje končne oblike. Kolikor bi taki elementi pri gradbi mesta ovirali razvoj in onemogočali obdelavo celote, se morajo spretno vplesti v nov koncept, kar gotovo ne bo v škodo novim in morda boljšim rešitvam. Reševanj urbanističnega problema Ljubljane moremo zaslediti v načrtnih predlogih pravza- prav le malo'. Dokončno izdelanih in oživljenih pa skoraj da ne. Za prvo zazidavo na tleh da- našnje Ljubljane je morda le rimska Emona imela enoten zazidalni načrt, tako vsaj trdi Wal- ter Schmidt. Sama naselitev mesta in graditev stare Ljubljane pa ne kaže načrtnega zidanja, raste brez njega. Skladno se prilega naravnim oblikam tal ter potrebam svoje dobe. V kasnej- ših dobah nastali načrti so le risbe obstoječih stanj (razen talnega načrta G. Pieroni 1.1650 — utrdbeni načrti). Šele po potresu 1895. leta na- čenja vprašanje urbanizma mesta Ljubljane Ca- millo Sitte — Adolf Wolf in Maks Fabiani, med obema vojnama pa prof. Plečnik in prof. Vurnik. Vse drugo načrtano gradivo urbanizacije Ljub- ljane je pa bilo le neko vrisavanje obstoječega in nastalega stanja, ki se je krojilo po vsakokratnih upravičenih in tudi neupravičenih željah in tre- nutnih zahtevah bodisi posameznikov bodisi in- stitucij, ki so vnašale tako v glavne elemente kakor v zazidavo le neurejenost, skorajda zmedo. S pravim urbanističnim prijemom in prvim poskusom enotne ureditve je izdelan načrt Ljubljane prof. Plečnika, ki se pa niti v celoti niti v podrobnem ni dokončno izkoriščal. Tudi od podrobno izdelanega načrta severnega dela mesta med magistralo in Villiarjevo dovozno ce- sto do železnice ob južni strani in severo-vzhodno do pokopališča ni sledu. Izdelane in izvršene so pa bile manjše ureditve mesta po načrtih prof. Plečnika, ki predstavljajo izredno in vzorno re- šene urbanistične probleme. Res morda samo v arhitektonskem smislu, vendar take,' da dajejo mestu pravi videz urejenosti in okolju značaj, v katerem diha le Ljubljana brez kakršnih koli vplivov izven nje. Današnji predlog in načrt, ki naj bi dal bodo- čemu mestu organično rast, si postavlja program, ki ga prikazuje v prospektu: s situacijo Emone, železniškim vozlom, prometno mrežo, načrt s ce- lotnim območjem s porazdelitvijo ploščin za zazidavo, načrt za ureditev središča ter fotograf- skimi pogledi na obstoječe in nove predele Ljub- ljane. V postavljenem programu se razčlenjuje le splošen direktivni plan, karakteristika in značaj mesta. Določitev velikosti s primerjavo sedanjega števila prebivalcev z mejno' dobo 25 let in nje- nim prirastkom. Vpliv razvoja tehnike na ele- mente, ki naj omogočajo svobodnejše razmešča- nje in sožitje posameznih mestnih edinic. Izena- čenje periferije z mestom. Združevanje posamez- nih edinic in sosesk naj organsko zgradi mesto. Razmestitev industrije, morebitna preselitev. Razpostavljanje družbenih institucij v mestu za dosego kompleksne življenjske oblike ob novi družbeni ureditvi. Obravnavanje krajine in pri- Todnih lepot. Ostvaritev zelenili ploskev, mestni nasadi in vrtovi. Diferenciacija prometnega oži- lja, cest in železnic, avtostrade. Problem poglo- bitve in elektrifikacije železnic. Obravnava zazi- davo, gostota naseljenosti zaradi merila novim objektom. Pridobitev novih zemljišč zaradi iz- vajanja vodilnega načrta in usmeritev načrtne gradnje. Vpliv mestnega področja na širšo oko- lico. Podani obsežni program pojasnjujejo omenjeni načrti z obrazložitvijo programa, ki naj bo pod- laga za obravnavo. Podrobno načrtovanje, sma- trajo avtorji pravilno, ne bi imelo pozitivne vrednosti. Iz na kratko opisanega razvoja na- črtovanja ali regulacije v načrtih do danes v resnici mesto Ljubljana ni imelo dosti koristi. 203 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ustaljenost in izvajanje bi bilo mogoče le pri konsekventnem izvrševanju določenega načrta, ki — kakor vidimo — ni niti mogoč. Nenehno preobrazovanje družbenega življenja terja od generacij in dobe vedno nove posege v organiz- me mesta. Nujni so zato vedno dovolj obsežni rezervati, ki omogočajo korekture ob zahtevah napredka. Kolikor so pa elementi končni in mogoči definicije bodočega razvoja, jih je treba začrtati s preudarkom. Odpirajo se nam zato vprašanja, o katerih bo- mo morali razmišljati, seveda ne da bi prezrli celoto in okvir, ki ga je mesto samo v razvoju zgradilo. Mesto, ki je zrastlo med Gradom, Go- lovcem, Rožnikom, Barjem in reko Savo ter širo- kim Ljubljanskim poljem. Pripominjam končno, da je bil direktivni ur- banistični načrt izdelan in pripravljen predvsem zato, da bi bilo mogoče presoditi pravilnost po- stavljenega programa. Predvsem pa zato, da ss dožene, ali je tak način priprave za obdelavo urbanističnega načrta pravilen ali ne. Ni pa, kot kaže, prišlo do končnih zaključkov kljub disku- sijam v forumih, kjer je bil predlog obravnavan. Nedvomno pa je, da je tak način priprave pri načrtnem in sistematičnem delu za reševanje urbanističnega problema mesta zelo potreben. Arh. Ivo Spinčič 204