KAMENA JEDRA MEHKUŽCEV IZ MIOCENSKIH PLASTI PRI BELI CERKVI NA DOLENJSKEM
MOLLUSC INTERNAL CASTS FROM THE MIOCENE BEDS NEAR
BELA CERKEV, SLOVENIA
Vasja MIKUŽ1
IZVLEČEK UDK 57.071.64:594(497434Bela Cerkev)""628.42" Kamena jedra mehkužcev iz miocenskih plasti pri Beli Cerkvi na Dolenjskem
Raziskovana in obravnavana so kamena jedra miocenskih mehkužcev, ki so najdena v preperini laporastih in ko-ralinacejskih apnencev na njivi blizu zaselka Bela Cerkev na Dolenjskem. Prevladujejo kamena jedra školjk, ki so običajno ohranjena v celoti. Veliko manj in slabše ohranjenih je polžjih kamenih jeder. Ugotovljene oblike školjk in polžev so badenijske starosti.
Ključne besede: kamena jedra, mehkužci - polži, školjke, srednji miocen, badenij, Centralna Paratetida, Bela Cerkev, Slovenija
ABSTRACT UDC 57.071.64:594(497.434Bela Cerkev)""628.42" Mollusc internal casts from the Miocene beds near Bela Cerkev, Slovenia
We present a study of Miocene mollusc internal casts found in the weathered marls and corallinacean limestones in a field near Bela Cerkev in Dolenjska. Among the internal casts, bivalves are most abundant, complete specimens are common. Gastropod internal casts are much less abundant and poorly preserved. The determined specimens are of Ba-denian age.
Key words: internal casts, Mollusc - Gastropods, Bivalves, Middle Miocene, Badenian, Central Paratethys, Bela Cerkev, Slovenia
1 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/1, 95-107, LJUBLJANA 2013
UVOD
V Sloveniji je veliko najdišč s kamenimi jedri različnih fosilnih ostankov v zelo različno starih kamninah. Morda je največ takšnih s kamenimi jedri mehkužcev. Pogosto nastopajo pri nas v miocenskih kamninah. Blizu Bele Cerkve na Dolenjskem (slika 1) je zanimivo najdišče, kjer so večinoma ohranjena predvsem kamena jedra. Pravzaprav so to njive, katerih prst je nastala s preperevanjem spodaj ležečih badenijskih laporastih apnencev z manjšimi koralinacejskimi gomolji. Po vsakem jesenskem oranju in zimskem razpadanju ter spomladanskem spiranju zdrobljenih laporastih apnencev se na površju omenjenih njiv pokažejo kamena jedra mehkužcev. Prevladujejo kamena jedra školjk, manj je polžjih. Ker se je tekom večletnih zbiranj nabralo precej fosilnega materiala, smo se odločili za določitev pripadajočih vrstnih oblik.
Kamena jedra so pri školjkah večinoma ohranjena v celoti in predstavljajo notranjo zapolnitev med obema lupinama, torej gre za odtis notranjosti lupin ali hišic. Pri kamenih jedrih se posredno vidi zunanja oblika lupin, položaj in oblika vršnih delov lupin, ponekod tudi odtisi sklepnega dela, mišični odtisi in morebitna notranja skulpturiranost, predvsem potek plaščnega roba in sinusna zajeda. Pri kamenih jedrih polžev, ki ponavadi niso ohranjena v celoti, se vidi osnovna forma nekdanje hišice, število in oblika zavojev in druge značilnosti. Po vseh navedenih morfoloških znakih notranjosti kamenih jeder ter s pomočjo enakih primerkov z ohranjenimi lupinami ali hišicami, lahko določimo rodovno ime, večkrat tudi vrstno ime kamenega jedra.
PALEONTOLOŠKI DEL
Sistematika polžev po: Wenz 1938, Golikov & Staro-bogatov 1975 in Bouchet & Rocroi 2005
Subfamilia Protominae Marwick, 1957 Genus Protoma Baird, 1870
Classis Gastropoda Cuvier, 1797 Subclassis Pectinibranchia Blainville, 1814 Cladus Sorbeoconcha Ponder & Lindberg, 1997 Superfamilia Cerithioidea Fleming, 1822 Familia Turritellidae Loven, 1847
Slika 1. Situacijska skica najdišča kamenih jeder pri Beli Cerkvi
Figure 1. Situation sketch map of site of stone casts at Bela Cerkev
Protoma sp.
Tab. 1, sl. 1
Opis: Kameno jedro sestoji iz dveh in pol mlajših oziroma zadnjih zavojev. Oblika zavojev je ploščata in poševna. Plevralni kot znaša okrog 18°.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Višina Height	Širina Width	Število zavojev Num. of whorls
B.C. 1	38	20	3
Cladus Littorinomorpha Golikov & Starobogatov, 1975
Superfamilia Naticoidea Guilding, 1834 Familia Naticidae Guilding, 1834 Subfamilia Naticinae Guilding, 1834 Genus Natica Scopoli, 1777
Natica sp.
Tab. 1, sl. 2
Opis: Kameno jedro sestoji iz dveh ohranjenih zavojev. Zadnji zavoj je za naticide tipično velik in predstavlja % celotne hišice z velikim ovalnim ustnim
delom. V osrednjem osnem umbilikalnem delu je ohranjene še nekaj hišičine lupine.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Višina Height	Širina Width	Število zavojev Num. of whorls
B.C. 2	25	22	2
Cladus Neogastropoda Thiele, 1929 Superfamilia Conoidea Fleming, 1822 Familia Conidae Fleming, 1822 Subfamilia Coninae Fleming, 1822 Genus Conus Linne, 1758
Conussp.
Tab. 1, sl. 3
Opis: Kameno jedro sestoji iz štirih zavojev. Zadnji zavoj, ki je največji, prekriva večino starejših zavojev.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Višina Height	Širina Width	Število zavojev Num. of whorls
B.C. 3	30	22	4
Pripomba: Kameno jedro (B.C.3) iz Bele Cerkve je podobno obliki Conus (Lithoconus) berghausi Miche-lotti 1847, ki je najden v badenijskih laporovcih v Ore-hovici (MiKUŽ 2009: 36, Tab. 12, Sl 164).
Sistematika školjk po: Schultz 2001, 2003 in 2005
Classis Bivalvia Linne, 1758
Subclassis Pteriomorphia Beurlen, 1944 Ordo Arcoida Stoliczka, 1871 Superfamilia Arcacea Lamarck, 1809
Familia Arcidae Lamarck, 1809 Subfamilia Anadarinae Reinhart, 1935 Genus Anadara Gray, 1847
Anadaragrandis (Schaffer, 1910) Tab. 1, sl. 4a-4b
1910 Arca (Anadara) Fichteli Desh. var. grandis Schff.
- Schaffer, 56-57, Taf. 26, Figs. 1-4 1998 Anadara (Anadara) fichteli grandis (Schaffer) -Schultz, 78-79, Taf. 32, Fig. 4
2001 Anadara (Anadara) fichteli grandis (Schaffer, 1910) - Schultz, Taf. 4, Figs. 6, 7a-7b
Opis: Kameno jedro je rahlo deformirano, za vrsto značilno veliko in debelo. Sprednji rob je poševen in kratek, zadnji rob je dolg in bolj raven z izrazito široko ligamentno površino. Vrh je majhen in povit.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 4	85	50	49
Stratigrafska in geografska razširjenost: Schaffer (1910: 57) jih navaja iz najdišč Dreieichen, Loibersdorf, Kühnring, Gauderndorf in Eggenburg v Avstriji. Schultz (1998: 78) jo predstavlja iz najdišča Eggenburg v Avstriji. Schultz (2001: 56-57) jo omenja iz eggenburgijskih in ottnangijskih skladov Avstrije. Najdena je tudi v enako starih plasteh drugod v Centralni in Zahodni Paratetidi. V atlantski in mediteranski provinci so najdene v skladih od spodnjega do zgornjega miocena.
Subclassis Heterodonta Neumayr, 1884 Ordo Veneroida H. Adams & A. Adams, 1856 Superfamilia Lucinoidea Fleming, 1828 Familia Lucinidae Fleming, 1828 Subfamilia Milthinae Chavan, 1969
Genus Saxolucina Stewart, 1930 Subgenus Plastomiltha Stewart, 1930
Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes, 1830) Tab. 1, sl. 5
1870 Lucina multilamellata Desh. - Hörnes, 227, Taf.
33, Figs. 2a-2d 1910 Lucina (Dentilucina ?) multilamellata Desh. -
Schaffer, 100, Taf. 46, Figs. 3-6 2003 Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Desha-yes, 1830) - Schultz, 427, Taf. 60, Fig. 5
Opis: Kameno jedro je tanko in skoraj okroglo. Vrh je zelo majhen in blizu sredine kamenega jedra. Od vrha proti ventralnemu delu potekata dve izraziti radialni rebri, eno v sprednjem in drugo v zadnjem delu. Sprednji rob je okrogel, zadnji rob je v začetku raven in kasneje zaokrožen. Ligamentna površina je zelo ozka.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 5	47	40	20
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hör-nes (1870: 227) imenovano vrsto omenja iz najdišč Gauderndorf in Eggenburg v Dunajski kotlini. Schaffer (1910: 100) jo predstavlja iz istih najdišč v Avstriji. Schultz (2003: 428-429) piše, da je vrsta najdena v eggenburgijskih, ottnangijskih in badenijskih skladih številnih najdišč v Avstriji. Najdena je še drugod v Pa-ratetidi in v podobno starih skladih atlantske in mediteranske province.
Superfamilia Glossoideae Gray, 1847 Familia Glossidae Gray, 1847 Genus Glossus Poli, 1795
najdišča Loibersdorf. Schultz (2005: 842) piše, da so vrsto Glossus werneri našli v eggenburgijskih plasteh najdišča Loibersdorf in drugod v Avstriji.
Superfamilia Veneroidea Rafinesque, 1815 Familia Veneridae Rafinesque, 1815 Subfamilia Venerinae Rafinesque, 1815 Genus Venus Linnaeus, 1758 Subgenus Ventricoloidea Sacco, 1900
Venus circularis Deshayes, 1852 Tab. 2, sl. 7
1870 Venus praecursor Mayer. - Hörnes, 126, Taf. 14, Figs. 5-9
1936 Venus (Ventricola) circularis (Desh.) var. curta
nov. var. - Kautsky, 9 2005 Venus (Ventricoloidea) circularis curta Kautsky, 1936 - Schultz, 860, Taf. 123, Figs. 3a-3b, 4a-4b 2005 Venus (Ventricoloidea) circularis (Deshayes, 1852) - Schultz, 860-861
Glossus werneri (Schaffer, 1910) Tab. 1, sl. 6a-6b
1870 Isocardia subtransversa d'Orb. - Hörnes, 166,
Taf. 20, Figs. 3a-3d 1910 Isocardia Werneri Hörn. - Schaffer, 72, Taf. 33, Figs. 1-4
2005 Glossus (Glossus) werneri (Schaffer, 1910) - Schultz, 841, Taf. 119, Figs. 5, 6a-6b
Opis: Kameno jedro obeh lupin je zelo robustno, debelo in relativno nizko. V ventralnem delu je deformirano in odlomljeno. Vrh je v sprednjem delu kamenega jedra, je zelo velik in močno povit oziroma ukrivljen. Med vrhovoma sta široki lunularna in ligamen-tna površina. Zelo izrazit in markanten je del sprednjega mišičnega odtiska, zadnji niso opazni. Druge značilnosti so zabrisane.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 6	96	70	73
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hörnes (1870: 167) jo omenja iz miocenskih skladov Avstrije (Loibersdorf), Nemčije in Belgije. Tudi Schaffer (1910: 72) piše, da so jo našli v eggenburgijskih plasteh
Opis: Ohranjeno je kameno jedro obeh lupin, ki je v obodu kroglasto in majhno, z vrhom nekoliko pomaknjenim k sprednjemu delu. Vrh je majhen in rahlo povit. Sprednji del je polkrožen, zadnji v začetku poševen, raven in kratek, kasneje polkrožen. Površina zunanjega ligamenta je kratka in široka. Ventralni rob je polkrožen. Drugih morfoloških značilnosti ni opaziti.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 7	28	26	17
Stratigrafska in geografska razširjenost: Kautsky (1936: 9) vrsto Venus circularis omenja iz miocenskih skladov Avstrije, Italije in Francije, novo variacijo ^ circularis curta pa iz srednjemiocenskih plasti Transilvanije. Schultz (2005: 860-861) jo omenja iz bade-nijskih plasti Avstrije ter iz enako starih skladov Madžarske, Poljske, Bosne in Hercegovine, Bolgarije in Romunije.
Genus Circomphalus Mörch, 1853
Circomphalus haidingeri (Hörnes, 1862) Tab. 2, sl. 8
1870 Venus Haidingeri Hörn. - Hörnes, 134, Taf. 15, Figs. 7a-7d
1910 Venus (Circomphalus) Haidingeri Hörn. - Schaffer, 85, Taf. 40, Fig. 4 2005 Circomphalus haidingeri (Hörnes, 1862) - Schultz, 873, Taf. 122, Figs. 8a-8b
Opis: Kameno jedro je majhno, rahlo trebušasto in v obodu kroglasto. Vrh je izrazit in povit k sprednjemu polkrožnemu delu. Zadnji rob je raven do poševen do sredine, navzdol je polkrožen. Polkrožen ventralni rob poškodovan. Med dolžino in višino kamenega jedra ni bistvene razlike. Na obeh izbočenih površinah kamenega jedra je videti več polkrožnih gub, drugih značilnosti ni videti.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 8	29	30	19
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hörnes (1870: 134) piše, da so jih našli v najdiščih Grund in Loibersdorf v Avstriji ter Grussbach na Moravskem. Schaffer (1910: 86) omenja samo avstrijsko najdišče Loibersdorf. Schultz (2005: 874-875) piše, da so primerke te vrste našli v eggenburgijskih, karpatijskih in badenijskih skladih Avstrije. Najdena je tudi drugod v Centralni Paratetidi, predvsem v badenijskih plasteh.
Subfamilia Pitarinae Stewart, 1930 Genus Callista Poli, 1791
Callista homoeochione (Kautsky, 1962) Tab. 2, sl. 9
1910 Callista Chione Lin. - Schaffer, 77, Taf. 35, Figs. 8-11
2005 Callista (Callista) homoeochione (Kautsky, 1962) - Schultz, 889, Taf. 128, Figs. 1a-1b, 2a-2b, 3
Opis: Srednje veliko kameno jedro je v obodu trikotne oblike, z izrazitim in povitim vrhom v sprednjem delu. Sprednji rob je zelo kratek in polkrožen, zadnji rob je rahlo poševen in dolg. Ventralni rob je rahlo polkrožen. Druge značilnosti niso ohranjene.
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 9	60	49	40
Stratigrafska in geografska razširjenost: Schaffer (1910: 77) poroča, da so primerki te vrste najdeni v miocenskih skladih Avstrije (Stockern, Dreieichen, Gauderndorf, Loibersdorf, Eggenburg). Schultz (2005: 889-890) piše, da so primerki ugotovljeni v spo-dnjemiocenskih - eggenburgijskih plasteh najdišča Gauderndorf v Avstriji.
Callista italica (Defrance, 1818) Tab. 2, sl. 10
1870 Cytherea Pedemontana Ag. - Hörnes, 151, Taf.
17, Figs. 1a-1d, 2-4; Taf. 18, Figs. 1a-1b, 2-4 1910 Calista Chione Lin. - Schaffer, 77, Taf. 35, Figs. 8-11
1986 Callista (Callista ) italica (Defrance, 1818) - Stu-
dencka, 97, Pl. 16, Fig. 11; Pl. 17, Figs. 8, 9a-9b 2005 CMllista (Callista) italica (Defrance, 1818) - Schultz, 890, Taf. 128, Figs. 4-5; Taf. 129, Figs. 1a-1b, 2-5
Opis: Kamena jedra so debela, različnih velikosti in nekoliko podaljšana. Sprednji rob je kratek in polkrožen, zadnji je dolg in polkrožno izbočen. Vrh je majhen, povit in pomaknjen k sprednjemu delu kamenega jedra. Ventralni rob je izrazito široko polkrožen. Na površinah nekaterih kamenih jeder so vidni odtisi sinusa in plaščnega roba, ponekod tudi sprednjega in zadnjega mišičnega odtisa.
Velikost kamenih jeder (Size of internal casts):
Primerek	Dolžina	Višina	Celotna debelina
Specimen	Length	Height	Complete thickness
	mm	mm	mm
B.C. 10	62	58	40
B.C. 11	64	56	42,5
B.C. 12	61	59	43
B.C. 13	41	40	27
Pripomba: Kamena jedra te vrste so razmeroma pogostna, morda celo najbolj pogostna.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hör-NES (1870: 152) jih omenja iz miocenskih skladov Dunajske kotline (Pötzleinsdorf, Grund, Enzesfeld) ter iz številnih evropskih najdišč. Studencka (1986: 97-98) jo opisuje iz badenijskih plasti Poljske in navaja, da je vrsta drugod registrirana v skladih od spodnjega mio-cena do zgornjega pliocena. Po podatkih ScHULtz-a (2005: 892-895) je vrsta najdena v karpatijskih in bade-nijskih skladih Avstrije in še v številnih najdiščih širom Centralne Paratetide. Vrsta Callista italica je ugotovljena tudi v severnomorski, atlantski in mediteranski bioprovinci.
Callista sp.
Tab. 2, sl. 11
Opis: Kameno jedro je manjše, manj izbočeno in podaljšano. Vrh je manj izrazit, majhen in povit ter bližje sprednjemu delu kamenega jedra.
Velikost kamenih jeder (Size of internal casts):
Primerek	Dolžina	Višina	Celotna debelina
Specimen	Length	Height	Complete thickness
	mm	mm	mm
B.C. 15	57	61	46
B.C. 16	46	51	33,5
B.C. 17	44	47	34
Stratigrafska in geografska razširjenost: Kaut-sky (1936: 5) omenja vrsto iz oligocenskih skladov Evrope, spodnjemiocenskih Avstrije, Nemčije in Danske. Schultz (2005: 917-920) piše, da so jo našli v ki-scellijskih, egerijskih in eggenburgijskih skladih Avstrije. Zunaj Avstrije je ugotovljena še v številnih drugih bioprovincah, v skladih oligocenske in miocenske starosti, le poredkoma tudi v srednjemiocenskih plasteh.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Subfamilia Dosiniinae Deshayes, 1853 Genus Dosinia Scopoli, 1777
Primerek	Dolžina	Višina	Celotna debelina	Subgenus Pectunculus Da Costa, 1778
Specimen	Length	Height	Complete thickness	
	mm	mm	mm	Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linne, 1758)
B.C. 14	31,5	27	17,5	Tab. 2, sl. 13
Genus Pelecyora Dall, 1902 Subgenus Cordiopsis Cossmann, 1910
Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst, 1836) Tab. 2, sl. 12
1910 Amiantis islandicoides Lam. var. curta Schff. -
ScHAFFER, 83, Taf. 38, Figs. 7-8 1936 Pitaria (Cordiopsis) incrassata Sow. - Kautsky, 5,
Taf. 1, Figs. 4-5 2005 Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst, 1836) -Schultz, 915, Taf. 134, Figs. 3-4
Opis: Kamena jedra so različnih velikosti in razmeroma debela. Značilno zanje je, da so višja kot daljša. Vrh je povit in blizu srednjega dela kamenega jedra. Sprednji in zadnji rob sta približno polkrožna, ventral-ni rob je izrazito sredinsko polkrožen. Lunula je kratka in široka, ligamentno polje je ozko in dolgo. Drugih morfoloških posebnosti ni opaziti.
1870 Dosinia orbicularis Ag. - Hörnes, 142, Taf. 16, Figs. 1a-1c
1870 Dosinia exoleta Linn. - Hörnes, 143, Taf. 16, Figs. 2a-2b
1910 Dosinia exoleta Lin. - Schaffer, 79, Taf. 37, 5-8 1998 Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linne) - Schultz,
104-105, Taf. 46, Fig. 1 2005 Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus, 1758) -Schultz, 927, Taf. 136, Figs. 7a-7b, 8-10; taf. 137, Figs. 1a-1b
Opis: Kameno jedro je nepopolno, njegova desna polovica je preperela in deloma odstranjena. V obodu je kvadrataste oblike, z rahlo povitim vrhom v sprednjem delu kamenega jedra. Sprednji rob je kratek, zadnji dolg, raven do polkrožen. Ventralni rob je razprto polkrožen. Lunula je kratka in ozka, zunanje ligamen-tno polje je ozko in podaljšano.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B. C. 18	85	80	36
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hör-NES (1870: 145) piše, da so dozinije našli v miocenskih skladih pri kraju Grund v Avstriji, omenja jo še iz številnih najdišč po Evropi. Schaffer (1910: 80) jo opisuje iz miocenskih grundskih skladov Eggenburga in Loibersdorfa. Schultz (2005: 928-930) piše, da je vrsta Dosinia exoleta najdena v eggenburgijskih in badenij-skih skladih Avstrije. Zelo je razširjena tudi v ostalih predelih miocenskih plasti Paratetide in Mediterana.
Subclassis Anomalodesmata Dall, 1889 Ordo Pholadomyoida Newell, 1965 Superfamilia Pholadomyoidea Gray, 1847
Familia Pholadomyidae Gray, 1847 Genus Pholadomya G. B. Sowerby, 1823
Opis: Kameno jedro ni popolno, sprednji rob je poškodovan. Kameno jedro je majhno, debelo in solzaste oblike. Višina je občutno večja od njegove dolžine. Rahlo povit in neizrazit vrh je skoraj na sredini kamenega jedra. Zadnji rob je poševen do navpičen, ventral-ni rob je ozko polkrožen, sprednji je odlomljen. Liga-mentno polje je dolgo in široko. Drugih posebnosti ni zaznati.
Velikost kamenega jedra (Size of internal cast):
Primerek Specimen	Dolžina Length mm	Višina Height mm	Celotna debelina Complete thickness mm
B.C. 19	35	56	35
Pholadomya eggenburgensis Schaffer, 1910 Tab. 2, sl. 14a-14b
1910 Pholadomya Eggenburgensis Schff. - Schaffer,
99, Taf. 44, Figs. 7-11 2005 Pholadomya (? subgen.) eggenburgensis Schaffer, 1910 - Schultz, 1034, Taf. 148, Figs. 5a-5b; Taf. 149, Figs. 6-7
Stratigrafska in geografska razširjenost: Schaffer (1910: 100) poroča, da so jih našli pri kraju Zogelsdorf v Avstriji. Schultz (2005: 1035) piše, da je najdena v eggenburgijskih skladih Zogelsdorfa blizu Eggen-burga v Avstriji ter v enako starih plasteh na Madžarskem.
Tabela 1. Seznam mehkužcev iz Bele Cerkve in njihova stratigrafska razširjenost v Centralni Paratetidi Table 1. A list of molluscs from Bela Cerkev and their stratigraphical distrubution in Central Paratethys
Badenijski mehkužci z njive pri Beli Cerkvi na Dolenjskem
Badenian molluscs from the field near Bela Cerkev in Dolenjska
CENTRALNA PARATETIDA CENTRAL PARATETHYS
spodnji miocen Lower Miocene
geE
na
nee gg
gg ^ pq
n
aa
srednji miocen Middle Miocene
ja
ee dd aa bB
n
rr aa sS
zgornji miocen Upper Miocene
n	
ai	
s^	Ö
o	ji
on	
nn	n
aa	o
pP	p
Protoma sp.
Aporrhais pespelecani (Linne, 1766)__
Calyptraea chinensis (Linne, 1766)
Natica sp.
Conus sp.
Anadara grandis (Schaffer, 1910)
Saxolucina (Plastomiltha) multi-lamellata (Deshayes, 1830)
Glossus werneri (Schaffer, 1910)
Venus circularis Deshayes, 1852
Circomphalus haidingeri (Hör-nes, 1862)_
Callista homoechione (Kautsky, 1962)_
Callista italica (Defrance, 1818)
Callista sp.
Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst, 1836)_
Dosinia (Pectunculus) exoleta Linne, 1758)
Pholadomya eggenburgensis Schaffer, 1910
ZAKLJUČKI
Na obrobju Krške kotline je veliko izdankov srednje-miocenskih skladov. Izdanjajo predvsem laporovci, la-porasti in litotamnijski apnenci ter peščenjaki. V bad-enijskih laporovcih, laporastih in litotamnijskih apnencih so pogostna kamena jedra mehkužcev. Zahodno od Bele Cerkve so malce trši rumenkasti laporasti apnenci z manjšimi koralinacejskimi skupki. Ti apnenci so na okolišnjih njivah globoko preorani in prep-ereli. Po vsakokratnem obdelovanju kmetijskih površin, najdemo na nekaterih njivah številna kamena jedra mehkužcev. Prevladujejo kamena jedra školjk, ki so večinoma ohranjena v celoti, pri polžih so njihova kamena jedra bolj ali manj okrnjena.
Po številnih obiskih, temeljitem pregledovanju in primerjavi številnih kamenih jeder iz najdišča pri Beli
Cerkvi smo doslej ugotovili pet oblik polžev in devet školjčnih rodov. Med polži so najdena kamena jedra polžev rodu Protoma, Natica, Conus in dveh vrst Apor-rhais pespelicani (Linne 1766) ter Calyptraea chinensis (Linne 1766). Med školjkami so kamena jedra vrst Anadara grandis (Schaffer 1910), Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes 1830), Glossus werneri (Schaffer 1910), Venus circularis Deshayes 1852, Circomphalus haidingeri (Hörnes 1862), Callista homoeo-chione (Kautsky 1962), Callista italica (Defrance 1818), Callista sp., Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst 1836), Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus 1758) in Pholadomya eggenburgensis Schaffer 1910. Med navedenimi školjkami prevladujejo kamena jedra primerkov iz rodu Callista.
CONCLUSIONS
Mollusc internal casts from the Miocene beds near Bela Cerkev, Slovenia
In the area of the Krka basin there are numerous outcrops of Middle Miocene marlstones, limestones and sandstones. Badenian marlstones, marly limestones and lithothamnion limestones contain abundant mollusc internal casts. Outcrops west of Bela Cerkev are
composed of somewhat harder yellowish marly limestones with small corallinacean aggregates. The same type of limestone represents the weathered bedrock of deeply ploughed fields in the surrounding area. After the ploughing, abundant mollusc internal casts can be found in some fields. Internal casts of bivalves are most abundant, entire specimens are common. Internal casts of gastropods are usually damaged.
Following several visits, thorough inspections and comparisons of numerous internal cast from a site near Bela Cerkev we have determined five forms of gastropods and nine genera of bivalves. The gastropods include the genera Protoma, Natica, Conus and the species Aporrhais pespelicani (Linne 1766) and Ca-lyptraea chinensis (Linne 1766). Bivalve cast fossils include the species Anadara grandis (Schaffer 1910), Sax-olucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes 1830),
Glossus werneri (Schaffer 1910), Venus circularis Deshayes 1852, Circomphalus haidingeri (Hörnes 1862), Cal-lista homoeochione (Kautsky 1962), Callista italica (Defrance 1818), Callista sp., Pelecyora (Cordiopsis) incras-sata (Nyst 1836), Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus 1758) and Pholadomya eggenburgensis Schaffer 1910. Among the bivalves, the internal casts of the genus Callista are most abundant.
ZAHVALE
Sodelavcu Marijanu Grmu se zahvaljujem za grafične, fotografske in računalniške usluge. Iskrena hvala dr. Milošu Bartolu za prevode v angleščino.
LITERATURA - REFERENCES
BoucHET, P. & J.-P. ROCROI, 2005: Classification and Nomenclator of Gastropod Families. Malacologia (Philadelphia) 47 (1-2): 1-397.
GOLIKOV, A. N. & Y. I. STAROBOGATOV, 1975: Systematics of prosobranch Gastropods. Malacologia (Philadelphia) 15 (1): 185-232.
HöRNES, M., 1870: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. Bd. II, Bivalven. Abh. Geol. R. A. (Wien) 4: 1-479 + Taf. 1-85.
Kautsky, F., 1936: Die Veneriden und Petricoliden des niederösterreichischen Miozäns. Bohrtechniker-Zeitung (Wien) 54: 1-28 + Taf. 1-3.
MiKUŽ, v., 2009: Miocenski polži iz okolice Šentjerneja in drugih najdišč v Krški kotlini. (Miocene gastropods from the vicinity of Šentjernej and from other localities in the Krka basin, Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (2): 5-69 + (Tab. 1-12).
Schaffer, F. X., 1910: Die Bivalven der Miocänbildungen von Eggenburg. In: Das Miocän von Eggenburg. Die Fauna der ersten Mediterranstufe des Wiener Beckens und die geologischen Verhältnisse der Umgebung des Manhartsberges in Niederösterreich. Abh. Geol. R. A. (Wien) 22 (1): 5-112 + Taf. 1-47.
Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldsch-neck-Verlag (Korb): 1-159.
Schultz, O., 2001: Bivalvia neogenica (Nuculacea - Unionacea). In: W. E. Piller (editor), Catalogus Fossilium Au-striae. Band 1/Teil 1. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): XLVIII, 1-379 + Taf. 1-56.
Schultz, O., 2003: Bivalvia neogenica (Lucinoidea - Mactroidea). In: W. E. Piller (editor), Catalogus Fossilium Austriae. Band 1/Teil 2. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): X, 381-690 + Taf. 57-95.
Schultz, O., 2005: Bivalvia neogenica (Solenoidea - Clavagelloidea). In: W. E. Piller (editor), Catalogus Fossilium Austriae. Band 1/Teil 3. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): V, 691-1067 + Taf. 96-152.
Studencka, B., 1986: Bivalves from the Badenian (Middle Miocene) marine sandy facies of southern Poland. Palae-ontologica Polonica (Warszawa-Krakow) 47: 3-128 + Pl. 1-18.
Wenz, W., 1938: Gastropoda. Teil 1: Allgemeiner Teil und Prosobranchia. In: O. H. Schindewolf (redaktor), Handbuch der Paläozoologie, Bd. 6. (Berlin): VIII, 1-1200.
TABLA 1 - PLATE 1
Sl. 1	Protoma sp.; del kamenega jedra, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 1	Protoma sp.; a part of internal cast, Bela Cerkev, natural size
Sl. 2	Natica sp.; kameno jedro, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 2	Natica sp.; internal cast, Bela Cerkev, natural size
Sl. 3	Conus sp.; kameno jdro, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 3	Conus sp.; internal cast, Bela Cerkev, natural size
Sl. 4a	Anadara grandis (Schaffer, 1910); kameno jedro, leva stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 4a	Anadara grandis (Schaffer, 1910); internal cast, left side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 4b	Zgornja stran istega primerka, naravna velikost
Fig. 4b	Dorsal side of the same specimen, natural size
Sl. 5	Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes, 1830); kameno jedro, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 5	Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes, 1830); internal cast, Bela Cerkev, natural size
Sl. 6a	Glossus werneri (Schaffer, 1910); kameno jedro, leva stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 6a	Glossus werneri (Schaffer, 1910); internal cast, left side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 6b	Sprednja stran istega primerka, naravna velikost
Fig. 6b	Anterior side of the same specimen, natural size
TABLA 2 - PLATE 2
Sl. 7	Venus circularis Deshayes, 1852; kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 7	Venus circularis Deshayes, 1852; internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 8	Circomphalus haidingeri (Hörnes, 1862); kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 8	Circomphalus haidingeri (Hörnes, 1862); internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 9	Callista homoeochione (Kautsky, 1962); kameno jedro, leva stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 9	Callista homoeochione (Kautsky, 1962); internal cast, left side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 10	Callista italica (Defrance, 1818); kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 10	Callista italica (Defrance, 1818); internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 11	Callista sp.; kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 11	Callista sp.; internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 12	Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst, 1836); kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 12	Pelecyora (Cordiopsis) incrassata (Nyst, 1836); internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 13	Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus, 1758); kameno jedro, leva stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 13	Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus, 1758); internal cast, left side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 14a	Pholadomya eggenburgensis Schaffer, 1910; kameno jedro, desna stran, Bela Cerkev, naravna velikost
Fig. 14a	Pholadomya eggenburgensis Schaffer, 1910; internal cast, right side, Bela Cerkev, natural size
Sl. 14b	Zadnja stran istega primerka, naravna velikost
Fig. 14b	Posterior side of the same specimen, natural size
Fotografije (Photos): Marijan Grm