V otroški duši
bamotna groblja doin je zviti kači: Tu solnči se, otrov nabira todi; Oprezno potnik v tacih krajih hodi In pazi, da kje gad ga ne zasači.
Neskrbno potnik po vrtek koraci; Med cvetjem kače ni — počesto sodi, A ko uzrfe, da gad med cveti blodi, Zavikne, zadrhti ob strupenači.
V otrplih dušah zročemu pregrehe Že stokrat ini src^ je krvavelo — Pa v dušo tdko lil sem še utehe:
A ko nekoe v otroški nežni duši Pregreh opazil sem zalego celo — Povesil glavo sem kot mak ob suši . . .
Jos. Volc