minicom d.o.o., vegova 13, m. sobota, tel.: 049 23 895, fox: 31 954 S KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. - ? JEKLO----------------------------------- V TEMNA lUA, 1 PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA •£90»*" Cvetkova 2a tel.: 31760 . dvokasetnlk UNITEC 4.920,00 SIT, enokasetnlk UNITEC 2.952,00 SIT, radio traXS^^ .tolp UNITEC 24.273,00 SIT TV s te etekatom UNITEC, 54 cm 54.265,00 SIT, mešalnik M402 elektronlc 3.324,00 SIT, mešal- nik M201 3.694,00 SIT. ~ RAČUNALNIKI, KI LETIJO! Murska Sobota, 24. novembra 1994 • Leto XLVI • Št. 47 • Cena 130 SIT Denacionalizacija še zmeraj lomi kopja med upravičenci in državo, o tem na strani 3. VREME Ob koncu tedna bo pretežno oblačno, suho in hladno vreme. Vestnikov koledar 24. november, četrtek, Ivan 25. november, petek, Mojmir, Katarina 26. november, sobota, Konrad 27. november, nedelja, Zdravko 28. november, ponedeljek, Jaka 29. november, torek, Vlasta 30. november, sreda, Andrej Pregovor Sveta Kata sneg pred vrata. Ne prezrite, tokratna številka Vestnika Vam prinaša sezname vseh kandidatov za župane in svetnike v novonastalih °bčinah na obeh bregovih Jure na straneh 25 do 38. To boste prebrali kviČ! V Bukovnici ie vse pripravljeno za novo Wavilišče, in sicer na strani 4. ^potivodijov mmmm MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE ■M PETROL ter v prenovljeno Potrošnikovo prodajalno TEKSTIL v Slomškovi ul. 17 v Murski Soboti z dopolnjeno ponudbo kakovostnih in modnih tekstilnih izdelkov-tudi iz uvoza • METRSKO BLAGO OTROŠKO PERILO, PLETENINE TER OBLAČILA ZA PROSTI ČAS ŽENSKO IN MOŠKO PERILO TER PLETENINE • NOGAVICE VSEH VRST • POSTELJNA IN ,M1A GOSPODINJSKA KONFEKCIJA Od otvoritve 25. novembra do tO. decembra 1994 ob nakupu na vse blago 15% POPUST ^ičakuje vas POTROŠNIK Lokalne volitve preproga ima svojo ceno.' Kakovost življenja na Zemlji je zelo odvisna od razpoložljive energije. Tri četrt potreb še vedno zadovoljujejo fosilna goriva, to so nafta (31,8%), premog (26,1%) in zemeljski plin (19,3%), preostalo pa jedrska energija in obnovljivi viri energije. Svetovno gospodarstvo se skuša usmeriti v usklajen razvoj ter iskanje novih obnovljivih in nekonvencionalnih virov energije. Uvajanje novih tehnologij v energetiko je vsekakor dolg proces, od 30 do 40 let, vendar je prav, da že danes razmišljamo o energetski oskrbi čez nekaj desetletij, ko bodo fosilna goriva postala zelo draga ali ekološko neprimerna. S figo v žepu, da! Slovenija je v letu 1992 več kot 60% primarne energije uvažala (danes morebiti že 72%), saj smo porabili 34,5% tekočih goriv, 27,3% trdnih goriv, 19,5% jedrske energije, 11% plina, 6,4% hidroenergije in le 0,48% energije, kot so les ter sončna in geotermalna energija. Cilji nove energetske strategije Slovenije so, da se poleg racionalne rabe uveljavijo obnovljivi in nekonvencionalni viri; njihov delež naj bi narasel na 6, skupaj s hidroenergijo pa na 12 odstotkov. In kako sta videti dobronamernost in ekološka osveščenost slovenske vlade v praksi? V zakonu o proračunu republike Slovenije za leto 1994 je načrtovana proračunska pozicija št.4652 - Obnovljivi viri energije v višini 205 milijonov tolarjev in proračunska postavka št. 4997 - Geotermalna energija v višini 97 milijonov tolarjev. 30. julija 1994 je vlada sprejela rebalans proračuna, s katerim je zmanjšala postavko obnovljivih virov na 155 milijonov in postavko za geotermalno energijo na 50 milijonov tolarjev. Za 100 milijonov so povečali postavko Prestrukturiranje energetike oziroma nadomeščanje izgubljenih delovnih mest v rudarstvu. Uresničevanje nove strate- Debela in velika gije v energetiki se je začelo letos »s figo v žepu«, saj so odvzeli denar najbolj streteškemu področju - geotermalni energiji. Nasploh je odnos vlade do geotermalne energije mačehovski; dokler gre za financiranje projektov, je vse v redu, spraviti jih v življenje, pa je nekoliko težje. Vedno se najdejo razlogi, zakaj financiranje geotermalne energije ni upravičeno, in vedno se najdejo razlogi, da se financira hidroelektrarne ali drugo. Pomurje leži nad bazenom geotermalne energije; dolgoročno stre-teško gledano bi to lahko bila rešitev za ta konec Slovenije, lahko bi se prav zares oklicali za »čisto deželo brez dimnikov«. Toda za kaj takega bi bilo potrebno sodelovanje občin, njihovo nenehno prizadevanje za finančno podporo vlade, skupni nastopi pri posameznih ministrstvih in enotna odločitev: samo geotermalna energija je prava za našo pokrajino in ne hidroelektrarne na Muri. Tako pa imamo v Pomurju takele razmere: gornjeradgonska vlada se ogreva za gradnjo elektrarn na Muri, ljutomerska vlada si »inkognito« prizadeva za uresničitev svojega projekta (predsednik pa izjavi, da »organsko ne preneša« Prekmurcev), odgovorni v murskosoboškem izvršnem svetu zamahne z roko in ne gre v Ljubljano podpisat pogodbe o sofinanciranju reinjektirne vrtine (mesto je ob 100 milijonov), v Lendavi pa se vlada ne zanima za geotermalno energijo in vse prepušča povpraševanju trga. Tudi prva nacionalna geotermalna šola v Radencih, na kateri je sodelovalo 21 udeležencev iz vse Slovenije ter strokovnjaki iz številnih evropskih držav, ni zmotila predvolilnega vrveža v pokrajini ob Muri. In kdo si bo prizadeval, da bo geotermalna energija vključena v razvojno, turistično in kmetijsko strategijo Slovenije? BERNARDA B. PEČEK stran 2 vestnik, 24jTQvemb^9^ aktualno okoli nas Razkričani spet v »ofenzivi« ■ LJUBLJANA - Čilski veleposlanik s sedežem v Budimpešti Lucio Parada Dagnino je izročil kopije poverilnega pisma državnemu sekretarju za zunanje zadeve Ignacu Golobu. Čile je ena prvih latinskoameriških držav, ki je priznala samostojnost Slovenije. ■ LJUBLJANA - Državni svetniki so na seji največ časa namenili razpravi o proračunskem memorandumu, na dnevnem redu pa so imeli še projekt sanacije slovenskega gospodarstva v letih 1994-95 ter zahtevka za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o upravi ter zakona o grbu, zastavi in himni RS. Oddolžitev Horvatiču ■ BRDO PRI KRANJU - Tu je potekalo dvodnevno srečanje o evropskih predsedniških izzivih, ki so se ga udeležili gospodarski strokovnjaki in predstavniki vladnih ustanov iz 13 držav. Glavne teme so bili evropski gospodarski izzivi, konkurenčnost držav in podjetij ter privatizacijske izkušnje v Vzhodni in Srednji Evropi. Čeprav se zdi skoraj neverjetno, je vendarle res, da župnika Slavička že od 1. novembra ni več na Razkrižju. Menda seje začasno naselil v rojstni vasi Draškovec in še vedno čaka na odločitev, kam ga bo poslal hrvaški nadškof in kardinal Kuharič. Na Razkrižju pa ga od takrat, ko je zapustil župnišče, niso videli. Medtem so se domačini lotili najnujnejših del pri ureditvi župnišča in cerkve, delegacija krajevne skupnosti pa je minuli petek obiskala IVANA HORVATIČA v Polulah pri Celju, saj naj bi bil prav on posebno zaslužen, da je Razkrižje po 2. svetovni vojni pripadlo Sloveniji. Malo je namreč manjkalo, da bi bilo v mejah Hrvaške. Hodil po pravico v Zagreb in Beograd Solze radosti so stekle po licih Ivana Horvatiča, ki se je rodil leta 1912 na Razkrižju, 1960. pa se je z družino preselil v okolico Celja, ko ga je prejšnji petek na njegovem sedanjem domu obiskala 6-članska delegacija KS Razkrižje. Njegovo ime je bilo večkrat omenjeno v minulih prizadevanjih faranov Raz-križja za slovensko bogoslužje v njihovi cerkvi in tudi za to, da bi njihova župnija prišla pod administraturo mariborske škofije. Ker so namreč spadali k zagrebški škofiji, je med ljudmi obstajala bojazen, da ne bi kdo spet barantal z njihovim kraji, tako kot se je to zgodilo po 2. svetovni vojni, ko so bili najprej del Slovenije, nato so jim nekega dne rekli, da spadajo k Hrvaški in nazadnje so le uspeli, da so jih priključili k Sloveniji. Nemalo zaslug za to pa je imel Ivan Horvatič, takratnik tajnik krajevnega ljudskega odbora na Razkrižju, ki se je skupaj s predsednikom okrajnega odbora OF Ljutomer Simonom Kutnjakom podal iskat pravico celo v Beograd. O tem obstaja za- pisnik, ki je bil sestavljen 12. junija 1946 v administrativnem inšpektoratu zvezne centralne komisije v Beogradu. Ivan Horvatič je tamkaj najprej pokazal pooblastilo krajevnih odborov Jalšovec, Robadje, Razkrižje, Stanetinec, Sv. Urban in Železna Gora, da lahko daje v njihovem imenu izjave o ureditvi mej. In med drugim je povedal, da so 3. junija 1946 ob določitvi meje med LR Slovenijo in LR Hrvaško 8 krajevnih ljudskih odborov iz takratnega okraja Ljutomer - poleg prej omenjenih še Strigovo in Grabrov-nik - dodelili Hrvaški. Tako potegnjena meja pa je povzročila nestrinjanje prebivalcev teh krajev, še posebno v vaseh ljudskega odbora Razkrižje in v Robadju z okoli 95 odstotki prebivalcev slovenske narodnosti. Tudi v LO Jalšovec, Sveti Urban in Stanetinec so bili vsi Slovenci in večina Hrvatov za priključitev k Slovenjji. V Železni Gori, Wieserju. Andreas H. (22) iz St. Georgna ob Gusnu (Zgornja Avstrija) je priznal, da je Wieseiju poslal več pisem, v katerih mu je grozil s smrtjo »še pred koncem tega leta.« KIJEV - Po skoraj poltretjem letu odlašanja, izsiljevanja in zavlačevanja je ukrajinski parlament le ratificiral dogovor 0 pristopu k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja v statusu nejedrske države sveta. ZAGREB - Hrvaška metropola je že tretjo leto zapored praznovala spomin na 16. november 1242, ko jo je ogrski kralj Bela IV. povzdignil v kraljevsko mesto; odkar s’e skoraj milijonski Zagreb prvič omenja v pisani zgodovini, pa je minilo že 900 let. RIM - Predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva Izrok Simoniti je obiskal italijansko zunanje ministrstvo in se pogovarjal o možnostih za nadaljevanje pogovorov med državama. V bližnji prihodnost bo prišlo do podobnega obiska italijanskih diplomatov v Ljubljani. DŽ AKARTA - Ameriški predsednik Bill Clinton je ob koncu Azijsko- pacifiškega gospodarskega foruma predsednika In- donezije Suharta opozoril zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic. Kljub temu pa je Indonezija, gostiteljica foruma, z ZDA podpisala 17 gospodarskih pogodb, vrednih več kot 40 milijard dolarjev. RIM - Poslanski dom italijanskega parlamenta je izglasoval dve zaupnici vladi predsednika Berlusconija. Obe glasovanji je zahteval predsednik vlade, da bi izsilil sprejetje nepriljubljenih ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. DUNAJ - Simonu Wiesenthalu, vodji Dokumentacijskega centra judovskih preganjancev, je Oto Luthar, direktor Znan-stveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izročil priznanje za njegovo znanstveno in humanistično dejavnost. DUSSELDORF - Nemško sodišče je obsodilo Rainerja Ruppa, ki je kot član poveljstva Nata v Bruslju več kot desetletje posredoval Sovjetom vojaške skrivnosti Severnoatlant- ske zveze, na 12 let zapora. DUBLIN - Predsednica Republike Irske Robinsonova je sprejela odstop premiera Alberta Reynoldsa in laburističnih ministrov v njegovi vladi. Reynolds je pojasnil, da je odstopil v prid stabilonosti države in zato, da bi se lahko mirovni proces na Severnem Irskem nemoteno nadaljeval. WASHINGTON - Slovenija je postala pridružena članica Severnoatlantske skupščine na 40. letnem zasedanju. To telo je doslej sprejelo za pridružene članice samo tiste države, ki so že sklenile sporazum o pridruženem članstvu v Evropski uniji. TORINO - Tu je potekal redni sestanek zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude, Na sestanku so sprejeli politični in gospodarski dokument ter dokument o zaščiti narodnostnih manjšin. NEW YORK - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, s katero pooblašča Nato za zračne napade na srbska oporišča na Hrvaškem. S. tem so sprte strani v BiH pozvali, naj ustavijo spopade, saj bodo v nasprotnem primeru uporabili letalske napade zveze Nato proti napadalcem na modre čelade ali na civilne cilje. Še posebej je varnostni svet opozoril srbske sile, ki s hrvaškega ozemlja napadajo položaje vladnih sil. ■ ATENE - Grška vojaška letala so v Egejskem morju odgnala deset turških lovcev bombnikov, ki naj bi kršili grški zračni prostor. ■ DUNAJ - Avstrijski parlament je ratificiral sporazum o vstopu Avstrije v Evropsko unijo. ■ GAZA - Na Bližnjem vzhodu se razmere spet zaostrujejo. V zadnjih izgredih je bilo ubitih več ljudi. Nemire je povzročila demonstracija privržencev radikalnih islamskih organizacij Hamas in Džihad, ki protestirajo proti sodelovanju Palestinske osvobodilne organizacije in Izraela. SARAJEVO - Za približno 31 tisoč pripadnikov mirovnih sil OZN v BiH in Hrvaški velja stanje najvišje pripravljenosti. Vodstvo Unproforja se je za omenjeni ukrep odločilo po sklepu varnostnega sveta OZN, da lahko Natova letala napadajo tudi srbske cilje na Hrvaškem. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. V Berlinu dokaj uspešno deluje Slovensko kultumo-prosvetno društvo Slovenija Letos se predstavlja Primorska Naši delavci in člani njihovih družin, ki so našli svoj (začasni) drugi dom v daljnem Berlinu, verjetno še bolj kot drugje v Nemčiji čutijo potrebo po organiziranem povezovanju in druženju, zato da bi si ustvarili košček domovine sredi tuje dežele. Pri tem ima vsekakor zelo pomembno vlogo Slovensko kultumo-prosvetno društvo Slovenija. V njem dokaj aktivno sodeluje tudi ALOJZ OŽMEC z Melinec, ki nam je sporočil, da se pravkar 5. novembra pa je sledil skrbno pripravljen Dia-večer, na katerem so v sliki in besedi predstavili Primorsko. Omeniti velja tudi, da vse večje društvene prireditve posnamejo na video, posnetke pa skupaj s prispevki Studia AS iz Murske Sobote in internega kanala Beltinci redno predvajajo na odprtem kanalu berlinske televizije. Delegacija KS Razkrižje pri Ivanu Horvatiču v Polulah pri Ce-Iju, ki mu danes mnogi pripisujejo zasluge, da je rešil Razkrižje in okoliške kraje. Grabrovniku in Štrigovi je prebivalstvo mešano, večina je Hrvatov, toda vsi Slovenci in večina Hrvatov so želeli priključitev k Sloveniji. V Štrigovi in Grabrovniku pa je ljudski odbor oblasti izjavil, da jim je vseeno, ali bodo pripadli Sloveniji ali Hrvaški. Horvatič in Kutnjak sta povedala še druge stvari o mejni problematiki, nazadnje pa sta predlagala, da se vprašanje razmejitve med LR Slovenijo in LR Hrvaško znova prouči in sprejme takšna odločitev, ki bi ustrezala željam in zahtevam prebivalstva teh krajev. Vsekakor pa bi bilo treba kraje v LO Razkrižje in Robadje, kjer žive le Slovenci, priključiti Sloveniji ter da se iz šole Razkrižje ne umaknejo učitelji Slovenci vsaj do konca šolskega leta. Po tem obisku v Beogradu so res nekoliko spremenili odločitev o meji, in sicer tako, da so k Sloveniji priključili vasi LO Razkrižje (poleg Raz- križja še Gibino, Saf?r^lrlyo), čico. Globoko, Spnnc in Kop vsi drugi kraji pa so (po)os® vaški. In tako je še danes. Ivan Horvatič in Simo pa sta se morala boriti z P razkriških faranov in s ovens*“ goslužje že pred 2. sveto Tako sta leta ki zagrebškega nadškofa Srep ne pa jima je nazadnje z:ab more zadostiti vsaki nj kostni želji in da enos jih slovenskih duhovnikov, jUI1j lahko poslal na Razkrij vrnitvi iz Zagreba so dom^ slovili hrvaškega duhovnik in vse do leta 1939 je c vala, saj ni bilo bogoslužja-In zakaj je moral Horvatič leta 1"^ zapustiti Razkn^ tniol »Prišel sem v spor s partijskim sekretarje doŽi^r meru Štefanom Tompo- etičnih sem neprestana blarenP P^ Ivan nasprotnikov...« y L ga Je ni mogel pripovedov” ’ pre-spominjanje na tiste -e je d več razburilo. Povedal P ga žejo veseli, ker so seje^' končno dosegli to, za ,6 sestr čel boriti že on. Pob^ stan* Vido Žabot, tajnika K C10la Ivanušiča, Ota Smo posta* Zajnkoviča in vse, ki® sluŽju i" v bran slovenskemu oV v s sploh za pravice domač s, mostojni državi Slo gazknfi, kar je storil dobreg tej pn'° pa se mu je delegacij ter mu nosti posebej zahva1 dah čila priznanje in sp° Množična deloVI,a akcija a nrej^ Že naslednji dan, tor gaz soboto, pa so pnpt ak* križju množično delo^ Poskrbeli so, da J"® vjrano P ( odslej ne bodo več v dirale pod temelje c . j v|aŽ notranjosti pa so og” s0 tuj omet v zakristiji- C .jSu vrt okolico, prekopali $ P^ga u postorili še nekaterad™ (p 4 Novi župnik M^-Aelo njihov kaplan) je J ^dje ’ presenečen, da so se zavzeli za urejanj cerkve in okolice. P^ ptej^ čaka še veliko de • ni župnik Slaviček ž bi skrbel za župnij0' .iložn05 a potrebno. Najlep$aP 2fl0-le je obnovitvena dela je p” cerkve pred desetim niso niti proslavili- fotog^J Besedilo 6^ Iz Monoštra piše Pozdravni govor ministra za kulturo berlinske občine Spandau ob otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Berlinu. pripravljajo še na letošnjo sklepno prireditev Slovenskih dnevov v Berlinu. Tako bodo imeli 26. tega meseca v klubskih prostorih Primorski večer, to je bogat kulturno-zabavni program, in sicer predvsem v znamenju Primorske. Obiskovalci si bodo torej lahko ogledali razstavo primorskih značilnosti in specialitet, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Vrtnica iz Nove Gorice. Glavni pokrovitelj prireditve bo HIT Nova Gorica, k sodelovanju pa so pritegnili tudi Vinsko klet Dobrova, Drogo Portorož, hišo umetnikov iz Goriških brd, berlinsko občino Spandau in dr. medicine Milana Kovačeviča iz Berlina. Prireditve v okviru Slovenskih dnevov v Berlinu pa so se začele že 28. oktobra, ko so pripravili razstavo slik in fotografij znanih slovenskih umetnikov, ki sta jo slovesno odprla minister za kulturo občine Spandau Gerhard Hanke in predsednica društva Slovenija Martina Konda. Naslednji dan pa so člani društva pripravili pred razstavno hišo (Gotische Haus) zelo pester kulturno-zabavni program. Madžarski mozaik petindvajset odstotkov jamstvenega .<^111“ Vodilna pri omenjeni banki naj dve milijardi posojila, in sicer brez km . še ni popolnoma dokazana, banki PJ^ci51! zročila sorazmerno veliko škode, k se namreč - ko so slišali o prijetju a . nih bančnikov - postavili v vrsto P ^11^ banke in v dveh dneh dvignili kat petsto milijonov forintov. Panika le predvsem Budimpeštance. ■ ur^ % Tisto, kar nam pripravlja DrŽaV. m energetiko, pa bomo vsi čutili na tako prebivalci glavnega mesta kot e^t na podeželju. Obeta se nam gije. Električno energijo naj bi p^lo Se Še z napovedjo, da bo j 0 do »obveznega« tolmačenja * c'ttia zakona o denacionaliza-t katerem naj bi v denaciona-J^kih Postopkih država upo-k“S »odškodnine«, ki so jih do-'azlaščenci in presegajo 30 od-vrednosti podržavljenega ‘Oženja. Ker v času nacionali-Ji , amlja ni imela tržne vredno-W razl.aščenci, ki so sploh kaj U ? preieli miloščino, torej nič. e <0 so opozorili državne or-i v .?a septembrskem shodu '«SM v'h pri Ljutomeru in !& ' . r torei predlog obvezne S • n’ reševal vseh možnih situ-H '.^'ada Republike Slovenije iK^dlog ministrstva za kmetij-jHj, Predlagala državnemu zboru jt razpravljanj o spornem ji ker da je dovolj jasen. 0 rešitvijo, seveda, če bo lijijtpr* Predlaganem, so v zdru-dw.„.la 5tnikov razlaščenega pre-zadovoljni. Ine papiijev ^bi*, er>ci pa niso zadovoljni, pm (2j,SVoja razlaščena zemljišča ' ^vii . ^nino prejeli nekakšne ničvredne) papirje, am-%tn ji zemljo. Ugovarjajo do-Mza č'ena zakona o denaci-k' določa, da pripada Tjalizacijskemu upravi-k' mu ni mogoče vrniti pre-e ,v last in posest oziroma Ke0? vzpostaviti lastninske a 1 lastninskega deleža, od-vzpostavitvijo lastnin-^InU ■ na pravni osebi ali % ki j‘h ima R Slovenija, ^Movo zahtevo v obvezni-J v ta namen. Praksa pa ^'a, da je to mogoče pri Podrt Premičninah (na primer podjetja), ne pa ' Podrt Sk‘h zemljiščih, gozdovih ' ZaVlicnih kmetijah, ker je hiai?°?enie’ s katerim so I .Kb družbena posestva in ** lastninjenjem izločeno I MjfpP°državijeno, zato naj bi 1 C' kvečjemu dobili od-v’ odtv ^'iki obveznic sloven-“kodninskega sklada. mestna zemljišča) otepa prevzeti čimveč obveznosti, zato so razlaščenci moralno upravičeni, da zahtevajo (tudi ultimativno!) nadomestna zemljišča, saj s tem, da bodo dobili odškodnino povrnjeno v naravi, država ne bo prikrajšana. Njej bi najbrž moralo biti vseeno: ali da denar ali podržavljena zemljišča. Ob tem pa preseneča stališče ministrstva za kmetijstvo, ki bi najbrž moralo predstavljati tudi zasebni sektor, ki ravna drugače: od slovenskega odškodninskega sklada zahteva, da ne spodbuja denacionalizacijskih upravičencev, naj zahtevajo nadomestna zemljišča. Po tem je mogoče domnevati, sklepati, da deluje »protik-mečki lobi«, ki favorizira neokrnjenost družbenega sektorja. Namreč četudi so zdaj (prej družbena zemljišča oziroma zemljišča podjetij) v formalni lasti države, je ta nastavila pasti, da ne bi prišlo do večjega »razkosavanja«. Zakonodaja o lastninjenju podjetij namreč dotedanjim (dosedanjim) upravljal-cem družbenih zemljišč jamči nadaljnjo obdelavo prejšnjih »njihovih« družbenih zemljišč, če le-ta niso predmet denacionalizacije. Praksa pa kaže, da država hoče jamčiti »lastništvo« tudi za tista zemljišča, ki niso državna, ampak razlaščenih kmetov. podjetij, češ da je marsikatero ogroženo zaradi denacionalizacije), ter vračilo zemlje in drugega odvzetega premoženja v naravi. V tej obliki naj se vrnejo tudi tista zemljišča, ki so bila komasirana ali pa postopki za zložbo še niso končani; protestirajo proti neizvajanju določb zakona o vračilu nadomestnih zemljišč ... Zavzemajo se za ustanovitev agencije za denacionalizacijo, ki bo zastopala interese razlaščencev in pospeševala denacionalizacijske postopke. V listini so tudi zapisali, da bi s priznani-cami sklada kmetijskih zemljišč, s katerimi bi bilo mogoče kupiti obveznice, samo obremenjevali državljane Repulike Slovenije (novi ali višji davki!). In končno je tu še odločitev o (pre)oranju njiv, če zadeve ne bodo kmalu rešene. Da so razlaščenci, ki še niso dobili zemljišč, ki se dajo vrniti v naravi, in oni, katerih dejanskih zemljišč ni mogoče vrniti več v naravi (so pozidana, v lasti fizičnih oseb ...), zato pa zahtevajo nadomestna, mislili zares, je povedal pogled na množico pripravljenih traktorjev. Republike Slovenije pozvala v Ljubljano, kjer da jim bodo problematiko podrobneje pojasnili. Ni pa namiga, da bi denacionalizacijski upravičenci od obiska kaj iztržili, kajti vlada še naprej »nalaga svojim predstavnikom v organih slovenskega odškodninskega sklada, da ta sklad kot zavezanec v denacionalizacijskih postopkih upošteva stališča ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstva za pravosodje glede nadomestnih zemljišč v denacionalizacijskih postopkih in naj ne spodbuja denacionalizacijskih upravičencev, naj zahtevajo nadomestna zemljišča, ki da jih je dovolj, temveč naj sprejme svoje obveznosti po zakonu o denacionalizaciji«. To pa pomeni izdajanje priznanic oziroma obveznic, na katere pa kmetje ne dajo nič. Hočejo zemljo! Odločni so jo (za)orati v prvem pomladnem mesecu. ŠTEFAN SOBOČAN ^J^inski sklad Samski sklad se (v veselje Kl Cev, ki zahtevajo nado- Ljutomerska resolucija Predstavniki združenj lastnikov razlaščenega premoženja občin Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Žalec in Šentjernej ter drugi, ki so se zbrali na nedavnem protestnem zboru v Ljutomuru (ki pa se ga niso udeležili gospodje iz Ljubljane), so sprejeli posebno resolucijo (sklepno besedilo), ki sojo naslovili na predsednike Republike Slovenije, državnega zbora, vlade in ustavnega sodišča, v kateri zahtevajo, da se premoženje ne srpe nikomur samovoljno vzeti, pravico do lastnine je treba zagotoviti vsem ljudem, država naj varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ... Da dalje ne bi navajali posameznih zahtev, naj strenemo, da zahtevajo doslednje spoštovanje zakonov, in sicer tako, da zaradi tega ne bodo še enkrat kaznovani. Kaznovani so bili že s tem, da leta in leta niso obdelovali svojih kmetijskih zemljišč. Zahtevajo, da država ne bi spreminjala zakona ^'ade nepravilnosti r avtocestah Vsa zemlja še ni razdeljena In zakaj se država (za zdaj) otepa vračanju nadomestnih zemljišč? Do določenega roka naj bi bilo občinskim upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo, vloženih 20.927 denacionalizacijski zahtevkov, povrhu pa zahtevajo odškodnino (v glavnem v naravi) še drugi. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča pa je tudi podaljšan rok za vlaganje zahtevkov za pravne osebe do 13. maja 1995 in za agrarne skupnosti kar do 19. februarja 1996. leta. »Glede na to, da v postopku na prvi stopnji ni odločeno niti o polovici zahtevkov, ne moremo priti do verodostjnega podatka o tem, koliko zemljišč bo vrnjenih prejšnjim lastnikom v teh postopkih, še manj pa je možno ugotoviti, koliko jih bo vrnjenih po drugih postopkih, še zlasti pa ne v postopkih, ža katera rok za vložitev še traja. Ker ni mogoče priti do izračuna površin,' ki bodo vrnjene prejšnjim lastnikom kot njihova prejšnja lastnina, tudi ni mogoče oceniti, koliko bo sploh možnih nadomestnih zemljišč ...« piše v informaciji kmetijskega ministrstva. To sicer trdi, da mu ni mogoče očitati, da bi se kateremukoli od denacionalizacijskih upravičencev že dajala nadomestna zemljišča, ker bi se lahko zgodilo, da bi se kot nadomestno zemljišče dalo zemljišče, ki sploh ni v lasti Republike Slovenije oziroma občin ali je pod denacionalizacijo v korist fizične osebe, katere zahtevek še ni rešen, ali je v korist fizične osebe ali agrarne skupnosti, ki še sploh niso vložile zahtevka ali pa o njem še ni bilo odločeno. Poleg tega pa naj se ne bi vedelo, ali bo nadomestnih zemljišč dovolj za vse interesente, kar pomeni, da bi bilo treba izdelati določene kriterije za dodeljevanje nadomestnih zemljišč, saj ta pravica ne more biti od vrstnega reda reševanja zahtevkov. Gospodje iz Ljubljane pa omenjajo tudi agresivnost upravičencev, ki da tudi ne bo pomagala. Vsak četrtek Vestnik Vnovič nesklepčni Že večkratni poskus predsedstva Skupščine občine Murska Sobota, da bi se delegati vseh treh skupščinskih zborov zbrali na skupni seji, seje žal izjalovil tudi minuli četrtek. Po več kot polurnem čakanju je predsednik Andrej Gerenčer moral ugotoviti, da je zbor združenega dela nesklepčen, saj je kljub telefoniranju manjkalo še 7 delegatov, DPZ je bil na robu sklepčnosti, medtem ko se je v zboru krajevnih skupnosti zbralo 27 delegatov od 43 izvoljenih predstavnikov ljudstva. Tako so se naposled odločili, da ponovno skupno sejo vseh treh zborov, ki bo predvidoma zadnja v tem mandatnem obdobju, skličejo v decembru, zbor KS pa je tokrat opravil ločeno sejo, saj je moral »pod streho« spraviti še nekaj točk dnevnega reda s prejšnje nesklepčne seje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so najprej obravnavali odlok o organiziranju javnega podjetja. Ta je pripravljen na osnovi zakona o javnih gospodarskih službah in sklepa občinskega izvršnega sveta, da enovito podjetje Komunala postane javno podjetje. To pomeni, da postane njihov kapital v bistvu premoženje občine, ki bo kot ustanoviteljica in lastnik upravljala njegovo dejavnost. V prvi vrsti gre za oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, prečiščevanje voda, čiščenje javnih površin, ogrevanje blokovskih stanovanj in njihovo vzdrževanje, za pokopališko dejavnost in drugo. V javnem podjetju Komunala, ki je podpisalo desetletno koncesijsko pogodbo z avstrijskim partnerjem Saubermacher, bi imeli po novem devet notranjih organizacijskih enot. Podjetje bo še naprej vodil direktor, ki ga bo nadziral začasni 3- članski nadzorni svet, ki ga imenuje izvršni svet. Po potrebi bi pozneje lahko ustanovili še upravni odbor. V nadaljevanju seje so delegati zbora KS v enofaznem postopku potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic v naselju Čemelavci. Brez razprave so soglašali s predlaganimi nazivi novih ulic: Košičeva, Kranjčeva, Dolga in Grajska. Podobno se je zgodilo pri odloku o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci, Kuštanovci, Križevci in Moravske Toplice. Agromelioracijski postopki bodo opravljeni na skupni površini 5,8 hektarja površin, kjer bodo uvedli intenzivno pridelavo sadja in nasadov vinogradov. MILAN JERŠE Olastniniti moramo za 13 milijard mark družbenega kapitala Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je pojasnjevalo potek preoblikovanja podjetij v Sloveniji JA, . ------------------------ ni bilo običajne tiskovne konference, temveč je vlada M? nari,formacijo, v kateri obvešča, da so na seji ‘^ravnava ii V'tetaz;.*rneka sveta Darsa d. d., glede predloga SCT-ja d d., za •bu>i »v !n,®Ra postopka za oddajo del na avtocesti Arja vas- _ ‘ Strmini*^“rsa je v svojih sklepih zapisal, daje bil razpisni po p b O1.*, 'zveden korektno, z izjemo določenih nepravi nosh v po-AlJklČeh,'^ Primernosti izvajalcev (predkvalifikacijski postope L bistveno vplivalo na pravilnost razpisnega postop a. g >.svet na osnovi dopisa ministrstva za finance ugotavlja, da m , 11 narekovali spremembo in razveljavitev izbire izvaja ce Jh v° z besedili po- % .Posam Vltv' Presežnih delav-'ii m gozdnih gospo-^in^sa drugah kot nadaljevali,^lavZ^ružitve premože-Sb 1gozdnih gospodar-So ‘Ovljnn^ gospodarstvih je S^Lihje Skupaj 787 k^^Vic h delavcev. Financi-Vdilo . presežnim delavcem Ml s°ciainiStrstV0 za delo, dru-5 1^ bajka« zadeve s posebno \y sneje do 30. novem-Ji P50računu so za ta Ssi miiii°V )ena sredstva v vi-Sst vaio nov tolarjev, kar bo k^k ou,a ‘mošnje leto, za A b6"® Pa bodo za- : I W°dpi ®dstva v prihodnjem delaP^8odb 0 ugotovitvi j ^tjem Cjv bo predvidoma ednu. Vlada je tudi sprejela poročilo o stanju kmetijstva v letu 1993 in dosedanjih tren- dih v letošnjem letu. Na seji so sprejeli tudi več odredb, ki predpisujejo meje vrednosti emisij in emisij snovi v zraku, sprejela pa je tudi predlog zakona o obrambi, ki je pripravljen za tretjo obravnavo v državnem zboru. Vladaje sprejela tudi sklep, na podlagi katerega je Arhivu Republike Slovenije, Restavratorskemu centru Republike Slovenije in Zgodovinskem arhivu Ljubljana dodelila nekdanjo vojašnico na Roški cesti v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo pa je vlada danes pooblastila, da sklene kupoprodajno pogodbo z Almiro za odkup objekta Pristava na Bledu. M. Horvat V Ljutomeru zemlja je Kmetijski razlaščenci iz severovzhodne Slovenije, ki da so najbolj »agresivni«, se ne strinjajo z agru-menti ministrstev za kmetijstvo in pravosodje. Zlasti pa ne sprejemajo »argumenta«, da naj bi bilo zemlje, ki bi jo dodelili kot nadomestno (ker dejanskih prejšnjih denacionaliziranih parcel ni mogoče vrniti), premalo. To naj ilustriramo s podatkom za ljutomersko občino: družbeni sektor kmetijstva ima 2.915 hektarjev državnih zemljišč, denacionalizacijski upravičenci pa zahtevajo vrnitev 1.756 hektarjev, od tega 655 hektarjev njiv. Potemtakem je od kje vzeti. Da pa ne bi to izzvenelo kot vnovično delanje krivic, naj spomnimo, da denacionaliziranih zemljišč, zlasti trajnih nasadov, ni mogoče vrniti v dejansko posest takoj, ampak po pretekih določenih rokov. Bodo denacionalizacijski upravičenci iz ljutomerske in drugih občin dejansko prve dni marca zaorali na državnih (svojih) njivah? Prvak slovenske ljudska stranke Marjan Podobnik jih je pozval, naj njive Na tiskovni konferenci je državni sekretar mag. Tone Rop iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj predstavil ugotovitve o številu in vrednosti družbenega kapitala podjetij, ki se preoblikujejo po Zakonu o lastninskem preoblikovanju. Ministrstvo za ekonomski razvoj in Agencija za plačilni promet sta od junija do oktobra izvedla anketo, s katero sta razčlenila stanje na področju lastninskega preoblikovanja podjetij v Sloveniji. Ključni namen ankete je bil, natančno ugotoviti število podjetij, ki so zavezana preoblikovanju po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Na osnovi tega bi ocenili vrednost njihovega kapitala, opredeljenega skladno z veljavnimi predpisi. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da bo natančen znesek družbenega kapitala podjetij, ki je osnova za lastninsko preoblikovanje, mogoče ugotoviti šele po končanih postopkih lastninskega preoblikovanja. Po zakonu so zavezanci za preoblikovanje vsa podjetja v družbeni lasti, v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, ki imajo med viri sredstev v bilanci stanja izkazan družbeni kapital in organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in se še niso organizirala kot podjetja. Družbeni kapital pa je po tem zakonu opredeljen kot razlika med vrednostjo sredstev podjetij ter vrednostjo obveznosti podjetij, vključno z obveznostmi do pravnih in fizičnih oseb na podlagi trajnih vlog teh oseb v podjetja. Družbeni kapital so trajne vloge, navadne in prednostne delnice ali deleži, ki ne pripadajo nobeni pravni ali fizični osebi. Ugotavljanje stanja je potekalo na podlagi posebnega vprašalnika, podatkov iz sodnih registrov in pisnih izjav odgovornih oseb v podjetju. V izhodiščni spisek je tako prišlo 2949 podjetij; v postopku preverjanja pa je bilo ugotovljeno, da jih je zakonu zavezanih 1345 podjetij. Z temi podjetji je kapitalsko povezano še 812 podjetij oziroma družb hčerk. Slednje se preoblikujejo posredno prek družbe matere; tako da se po tem zakonu preoblikuje 2157 podjetij. Izvzeta so bila podjetja, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, banke, zavarovalnice, podjetja, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, podjetja, ki se preoblikujejo po zakonu o zadrugah in po zakonu, ki ureja gozdove. Zajeta tudi niso bila podjetja, ki so prenesla družbeni kapital na Sklad Republike Slovenije za razvoj oz. katerih lastnik je ta sklad. Prav tako niso bile zajeta v anketo Slovenske železarne, veterinarski ter kmetijski zavodi. Vsa podjetja v fazi preoblikovanja Med podjetji iz izhodiščnega spiska (2949) je bil pravnomočni sklep o uvedbi stečajnega oz. likvidacijskega postopka sprejet za 80 podjetij. Za 64 podjetij je bilo ugotovljeno, da ne poslujejo več ali pa se na akcijo niso odzvala. Po zakonu o zavodih se preoblikuje oz. je že preoblikovanih 6 pravnih oseb. Za ostalih 642 podjetij je bilo ugotovljeno, da niso zavezanci za preoblikovanje. Večina teh podjetij je v zasebni lasti, manjši del pa so to podjetja, ki so jih ustanovile banke, občine ali pravne osebe iz drugih držav, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da znesek kapitala podjetij, ki so neposredno zavezana za preoblikovanje, znaša 850.303 milijonov tolarjev (13.904 milijonov mark). Če upoštevamo še 115 podjetij, ki niso dale podatkov o strukturi nominiranega kapitala, je znesek družbenega kapitala za lastninjenje 96,1% zneska nominiranega kapitala, znaša pa 817.141 milijonov tolarjev (13,361 milijonov DEM). Ugotavljali so tudi dinamiko lastninskega preoblikovanja; do konca junija so tako rekoč vsa podjetja začela s preoblikovanjem. Vsa podjetja (95 %) brez programov imajo že izdelano otvoritveno bilanco, pri tem pa jih je polovica izdelala bilanco na osnovi cenitev pooblaščenih izvajalcev. Na osnovi tega predvidevajo, da bo do konca leta oddalo programe 61,82 odstotka podjetij (glede na vrednost družbenega kapitala je to 75,38 odstotka). Za 34,58% podjetij (22,51% glede na vrednost družbenega kapitala), ki ocene o predvidenem datumu oddaje programa niso mogle posredovati, je bilo ugotovljeno, da so vsa v revizijskem postopku in večinoma tudi v denacionalizacijskem postopku. Več kot polovica podjetij brez programa je imela že v celoti definiran model preoblikovanja; le 35 odstotkov podjetij od teh se še ni odločilo za model. Na osnovi podatkov o predvidenih načinih preoblikovanja podjetij s popolnoma definiranim modelom preoblikovanja je bilo ugotovljeno, da bo 40 odstotkov družbenega kapitala teh podjetij namenjeno obveznemu prenosu na sklade. 30 odstotkov notranjemu odkupu, 20 odstotkov kapitala bo za interno razdelitev, 8 odstotkov javni prodaji delnic, 3 odstotke prenosu na Sklad za razvoj, 0,76 odstotka prodaji z zbiranjem ponudb ter 0,008 odstotka prodaji z javno dražbo. Dokapitalizacijo v okviru podjetij načrtuje 2,1 % podjetij, oz. 11,8 % podjetij glede na vrednost družbenega kapitala. Potrdila za neizplačane plače namerava izdati 26% podjetij, oz. 35,4% glede na vrednost družbenega kapitala. Glavni dejavniki, ki ovirajo preoblikovanje v podjetjih brez programov, so zunanji: revizijski in denacionalizacijski postopki. MARJAN HORVAT stran 2 vestnik, 24jTOvembra19^ m ■ LJUBLJANA - Čilski veleposlanik s sedežem v Budimpešti Lucio Parada Dagnino je izročil kopije poverilnega pisma državnemu sekretarju za zunanje zadeve Ignacu Golobu. Čile je ena prvih latinskoameriških držav, ki je priznala samostojnost Slovenije. ■ LJUBLJANA - Državni svetniki so na seji največ časa namenili razpravi o proračunskem memorandumu, na dnevnem redu pa so imeli še projekt sanacije slovenskega gospodarstva v letih 1994-95 ter zahtevka za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o upravi ter zakona o grbu, zastavi in himni RS. BRDO PRI KRANJU - Tu je potekalo dvodnevno srečanje o evropskih predsedniških izzivih, ki so se ga udeležili gospo- darski strokovnjaki in predstavniki vladnih ustanov iz 13 držav. Glavne teme so bili evropski gospodarski izzivi, konkurenčnost držav in podjetij ter privatizacijske izkušnje v Vzhodni in Srednji Evropi. ■ DUNAJ - Avstrijska policija je aretirala domnevnega pošiljatelja grozilnih pisem koroškemu založniku Lojzetu Wieserju. Andreas H. (22) iz St. Georgna ob Gusnu (Zgornja Avstrija) je priznal, daje Wieserju poslal več pisem, v katerih mu je grozil s smrtjo »še pred koncem tega leta.« ■ KIJEV - Po skoraj poltretjem letu odlašanja, izsiljevanja in zavlačevanja je ukrajinski parlament le ratificiral dogovor p pristopu k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja v statusu nejedrske države sveta. ZAGREB - Hrvaška metropola je že tretjo leto zapored praznovala spomin na 16. november 1242, ko jo je ogrski kralj Bela IV. povzdignil v kraljevsko mesto; odkar s"e skoraj milijonski Zagreb prvič omenja v pisani zgodovini, pa je minilo že 900 let. RIM - Predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva Izrok Simoniti je obiskal italijansko zunanje ministrstvo in se pogovarjal o možnostih za nadaljevanje pogovorov med državama. V bližnji prihodnost bo prišlo do podobnega obiska italijanskih diplomatov v Ljubljani. DŽAKARTA - Ameriški predsednik Bill Clinton je ob koncu Azijsko- pacifiškega gospodarskega foruma predsednika Indonezije Suharta opozoril zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic. Kljub temu pa je Indonezija, gostiteljica foruma, z ZDA podpisala 17 gospodarskih pogodb, vrednih več kot 40 milijard dolarjev. RIM - Poslanski dom italijanskega parlamenta je izglasoval dve zaupnici vladi predsednika Berlusconija. Obe glasovanji je zahteval predsednik vlade, da bi izsilil sprejetje nepriljubljenih ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. DUNAJ - Simonu Wiesenthalu, vodji Dokumentacijskega centra judovskih preganjancev, je Oto Luthar, direktor Znan-stveno-raziskovalnega centra Slovenske' akademije znanosti in umetnosti, izročil priznanje za njegovo znanstveno in humanistično dejavnost. DUSSELDORF - Nemško sodišče je obsodilo Rainerja Ruppa, ki je kot član poveljstva Nata v Bruslju več kot desetletje posredoval Sovjetom vojaške skrivnosti Severnoatlant- ske zveze, na 12 let zapora. DUBLIN - Predsednica Republike Irske Robinsonova je sprejela odstop premiera Alberta Reynoldsa in laburističnih ministrov v njegovi vladi. Reynolds je pojasnil, daje odstopil v prid stabilonosti države in zato, da bi se lahko mirovni proces na Severnem Irskem nemoteno nadaljeval. WASHINGTON - Slovenija je postala pridružena članica Severnoatlantske skupščine na 40. letnem zasedanju. To telo je doslej sprejelo za pridružene članice samo tiste države, ki so že sklenile sporazum o pridruženem članstvu v Evropski uniji. TORINO - Tu je potekal redni sestanek zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude, Na sestanku so sprejeli politični in gospodarski dokument ter dokument o zaščiti narodnostnih manjšin. NEW YORK - Varnostni svet OZN je »prejel resolucijo, s katero pooblašča Nato za zračne napade na srbska oporišča na Hrvaškem. 'S tem so sprte strani v BiH pozvali, naj ustavijo spopade, saj bodo v nasprotnem primeru uporabili letalske napade zveze Nato proti napadalcem na modre čelade ali na civilne cilje. Še posebej je varnostni svet opozoril srbske sile, ki s hrvaškega ozemlja napadajo položaje vladnih sil. ATENE - Grška vojaška letala so v Egejskem morju odgnala deset turških lovcev bombnikov, ki naj bi kršili grški zračni prostor. ■ DUNAJ - Avstrijski parlament je ratificiral sporazum o vstopu Avstrije v Evropsko unijo. ■ GAZA - Na Bližnjem vzhodu se razmere spet zaostrujejo. V zadnjih izgredih je bilo ubitih več ljudi. Nemire je povzročila demonstracija privržencev radikalnih islamskih organizacij Hamas in Džihad, ki protestirajo proti sodelovanju Palestinske osvobodilne organizacije in Izraela. SARAJEVO - Za približno 31 tisoč pripadnikov mirovnih sil OZN v BiH in Hrvaški velja stanje najvišje pripravljenosti. Vodstvo Unproforja se je za omenjeni ukrep odločilo po sklepu varnostnega sveta OZN, da lahko Natova letala napadajo tudi srbske cilje na Hrvaškem. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas Razkričani spet v »ofenzivi« Oddolžitev Horvatiču Čeprav se zdi skoraj neveijetno, je vendarle res, da župnika Slavička že od 1. novembra ni več na Razkrižju. Menda se je začasno naselil v rojstni vasi Draškovec in še vedno čaka na odločitev, kam ga bo poslal hrvaški nadškof in kardinal Kuharič. Na Razkrižju pa ga od takrat, ko je zapustil župnišče, niso videli. Medtem so se domačini lotili najnujnejših del pri ureditvi župnišča in cerkve, delegacija krajevne skupnosti pa je minuli petek obiskala IVANA HORVATIČA v Polulah pri Celju, saj naj bi bil prav on posebno zaslužen, da je Razkrižje po 2. svetovni vojni pripadlo Sloveniji. Malo je namreč manjkalo, da bi bilo v mejah Hrvaške. Hodil po pravico v Zagreb in Beograd Solze radosti so stekle po licih Ivana Horvatiča, ki se je rodil leta 1912 na Razkrižju, 1960. pa se je z družino preselil v okolico Celja, ko ga je prejšnji petek na njegovem sedanjem domu obiskala 6-članska delegacija KS Razkrižje. Njegovo ime je bilo večkrat omenjeno v minulih prizadevanjih faranov Raz-križja za slovensko bogoslužje v njihovi cerkvi in tudi za to, da bi njihova župnija prišla pod administraturo mariborske škofije. Ker so namreč spadali k zagrebški škofiji, je med ljudmi obstajala bojazen, da ne bi kdo spet barantal z njihovim kraji, tako kot se je to zgodilo po 2. svetovni vojni, ko so bili najprej del Slovenije, nato so jim nekega dne rekli, da spadajo k Hrvaški in nazadnje so le uspeli, da so jih priključili k Sloveniji. Nemalo zaslug za to pa je imel Ivan Horvatič, takratnik tajnik krajevnega ljudskega odbora na Razkrižju, ki se je skupaj s predsednikom okrajnega odbora OF Ljutomer Simonom Kutnjakom podal iskat pravico celo v Beograd. O tem obstaja za- pisnik, ki je bil sestavljen 12. junija 1946 v administrativnem inšpektoratu zvezne centralne komisije v Beogradu. Ivan Horvatič je tamkaj najprej pokazal pooblastilo krajevnih odborov Jalšovec, Robadje, Razkrižje, Stanetinec, Sv. Urban in Železna Gora, da lahko daje v njihovem imenu izjave o ureditvi mej. In med drugim je povedal, da so 3. junija 1946 ob določitvi meje med LR Slovenijo in LR Hrvaško 8 krajevnih ljudskih odborov iz takratnega okraja Ljutomer - poleg prej omenjenih še Strigovo in Grabrov-nik - dodelili Hrvaški. Tako potegnjena meja pa je povzročila nestrinjanje prebivalcev teh krajev, še posebno v vaseh ljudskega odbora Razkrižje in v Robadju z okoli 95 odstotki prebivalcev slovenske narodnosti. Tudi v LO Jalšovec, Sveti Urban in Stanetinec so bili vsi Slovenci in večina Hrvatov za priključitev k Sloveniji. V Železni Gori, V Berlinu dokaj uspešno deluje Slovensko kultumo-prosvetno društvo Slovenija Letos se predstavlja Primorska Naši delavci in člani njihovih družin, ki so našli svoj (začasni) drugi dom v daljnem Berlinu, verjetno še bolj kot drugje v Nemčiji čutijo potrebo po organiziranem povezovanju in druženju, zato da bi si ustvarili košček domovine sredi tuje dežele. Pri tem ima vsekakor zelo pomembno vlogo Slovensko kulturno-prosvetno društvo Slovenija. V njem dokaj aktivno sodeluje tudi ALOJZ OZMEC z Melinec, ki nam je sporočil, da se pravkar 5. novembra pa je sledil skrbno pripravljen Dia-večer, na katerem so v sliki in besedi predstavili Primorsko. Omeniti velja tudi, da vse večje društvene prireditve posnamejo na video, posnetke pa skupaj s prispevki Studia AS iz Murske Sobote in internega kanala Beltinci redno predvajajo na odprtem kanalu berlinske televizije. Delegacija KS Razkrižje pri Ivanu Horvatiču v Polulah pri Če-Iju, ki mu danes mnogi pripisujejo zasluge, da je rešil Razkrižje in okoliške kraje. Grabrovniku in Štrigovi je prebivalstvo mešano, večina je Hrvatov, toda vsi Slovenci in večina Hrvatov so želeli priključitev k Sloveniji. V Štrigovi in Grabrovniku pa je ljudski odbor oblasti izjavil, da jim je vseeno, ali bodo pripadli Sloveniji ali Hrvaški. Horvatič in Kutnjak sta povedala še druge stvari o mejni problematiki, nazadnje pa sta predlagala, da se vprašanje razmejitve med LR Slovenijo in LR Hrvaško znova prouči in sprejme takšna odločitev, ki bi ustrezala željam in zahtevam prebivalstva teh krajev. Vsekakor pa bi bilo treba kraje v LO Razkrižje in Robadje, kjer žive le Slovenci, priključiti Sloveniji ter da se iz šole Razkrižje ne umaknejo učitelji Slovenci vsaj do konca šolskega leta. Po tem obisku v Beogradu so res nekoliko spremenili odločitev o meji, in sicer tako, da so k Sloveniji priključili vasi LO Razkrižje (poleg Raz- križja še Gibino, čico, Globoko. Špn . ^ostali bivši drugi kraji pa s (P vaški. In tako je še da Ivan Horvatič in Sim ce pa sta se morala bo n ^bo- razkriških faranov in s oj„o. goslužježe predž. vetb.skalaW Tako sta leta 19- Stepinca-zagrebškega nadškofa^ pa jima je nazadnj j waleb Lre zadostiti vsak, njih^ kostni želji in da bi J' slovenskih duhovn.ko ’ ponj0 lahko poslal na R^^ini odvrnitvi iz Zagreba so d vn.ka Juga slovili hrvaškega d rkevsa0> in vse do leta l9^ J lujja. vala, saj ni bilo bogovi In zakaj je morji Horvatič leta zapustiti Razkol iI0 »Prišel sem v spor s partijskim sekretarje meru Štefanom Tog sem neprestana . na» I nasprotnikov...«^^ ni mogel pnp0'^ težke(aS'Pja spominjanje natis paje-% več razburilo. P^P^ ga žejo veseli, ker g« končno dosegli to, m jC * čel boriti že on. SP Vido Žabot, tajnik o.Ja, 0 # Ivanušiča, Ota s0 se P°»iu in Zajnkoviča in vsej bogOsl^ v bran slovenskem ^01^ sploh za pravice do^... fr mostojm državi 51 kar je storil dobrega(e) pn pa se mu je dele^ta ter "trii«' nosti posebej zahvaH k0 dan čila priznanje m sp0,n Množična delovO akcija . .tej* že naslednji dam g „ag soboto, pa so PrJ? |oVno križju množično te0rOe cro-Poskrbeli so, d» vjMLi odslej ne bodo ve c6lkve, dirale pod temelje c nj|i * notranjosti pa so d djii ^ter omet v zakristiji- njjsk' J. okolico, prekopali žuPdtUga«j postorili še nekat gol’.eI(o Novi župnik Marja njihov kaplan) je bl> jrf a presenečen, da zavzeli za ure) ^J dah J cerkve in okolice. saj P'j čaka še veliko del župnik Slaviček ž®kokotbJ skrbel za župnijo, priliM^ potrebno. N aJ obnovitvena dela « ,etJ, P r cerkve pred deseti m niso niti proslavili . ( Besedilo’",^ ip Iz Monoštra piše Pozdravni govor ministra za kulturo berlinske občine Spandau ob otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Berlinu. pripravljajo še na letošnjo sklepno prireditev Slovenskih dnevov v Berlinu. Tako bodo imeli 26. tega meseca v klubskih prostorih Primorski večer, to je bogat kulturno-zabavni program, in sicer predvsem v znamenju Primorske. Obiskovalci si bodo torej lahko ogledali razstavo primorskih značilnosti in specialitet, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Vrtnica iz Nove Gorice. Glavni pokrovitelj prireditve bo HIT Nova Gorica, k sodelovanju pa so pritegnili tudi Vinsko klet Dobrova, Drogo Portorož, hišo umetnikov iz Goriških brd, berlinsko občino Spandau in dr. medicine Milana Kovačeviča iz Berlina. Prireditve v okviru Slovenskih dnevov v Berlinu pa so se začele že 28. oktobra, ko so pripravili razstavo slik in fotografij znanih slovenskih umetnikov, ki sta jo slovesno odprla minister za kulturo občine Spandau Gerhard Hanke in predsednica društva Slovenija Martina Konda. Naslednji dan pa so člani društva pripravili pred razstavno hišo (Gotische Haus) zelo pester kulturno-zabavni program. Madžarski mozaik petindvajset odstotkov jamstvenega Vodilna pri omenjeni banki naj bi 51. dve milijardi posojila, in sicer brez k^Jp? še ni popolnoma dokazana, banki zročila sorazmerno veliko škode. Vat se namreč - ko so slišali o prijetju dv j nih bančnikov - postavili v vrsto P^j/jin? banke in v dveh dneh dvignili kar petsto milijonov forintov. Panika ]e ■ । Če bi me v teh dneh nekdo zaprosil, naj omenim dva ali tri dogodke na Madžarskem, s katerimi se državljani največ ukvarjajo, bi se težko odločila. Lahko bi bile to volitve v občinske in manjšinske samouprave. Toda priprave na volitve 11. decembra potekajo prav »mlačno«, čeprav moramo priznati, da se kampanja šele začenja, kajti komaj je potekal rok kandidiranja. Več predvolilnih akcij je pričakovati za županske funkcije po mestih oziroma za glavnega župana madžarske prestolnice. Medtem ko sta vladajoči stranki - tako socialisti kot liberalni demokrati - postavili vsaka svojega kandidata, se je opozicija skoraj poenotila. Stranka malih posestnikov pa je vedno malo izstopala in zakaj ne bi tudi zdaj. Madžarski demokratski forum, krščanski demokrati in mladi demokrati so postavili skupnega kandidata iz vrst krščanskih demokratov. Nekdanji minister za industrijo se želi ukvarjati v prvi vrsti s socialnimi problemi prebivalcev glavnega mesta. Mali posestniki so tokrat sklenili zvezo z zloglasno stranko madžarskega življenja in resnice. Njun skupni kandidat si je izbral za geslo naslednje: »Jaz bom služil ljudem v mestni hiši, ne pa zaslužil.« O zaslužkih se pa precej govori v primeru dveh vodilnih bančnikov Agrobanke, ki ju je policija najprej prijela, potem pa - ker sodišče ni izdalo pripornega naloga - čez nekaj dni izpustila. Predsednika in generalnega direktorja banke so namreč osumili, da sta dajala t. i. posojilo »eksistenca« po lastni presoji. (Posojilo pod ugodnimi pogoji je bilo namenjeno privatiziranju podjetij.) Nekatere delniške družbe so dobivale nenormalno visoka poso--jila, tudi po milijardo in pol. Problem je le v tem, da ‘v zakonu o bančnem poslovanju piše, da skupna vsota posojil ne sme presegati predvsem Budimpeštance. . ? Tisto, kar nam pripravlja Država1 energetiko, pa bomo vsi čutili na tako prebivalci glavnega mesta 1% na podeželju. Obeta se nam podraB^^P gije. Električno energijo naj bi podra' ■ plin pa za 78 odstotkov. . ne Upajmo, da visoke cene energije ^ odvzele volje mladim družinam Z a tremi otroki, da se preselijo v večje? ali si postavijo lastno hišo. Pogoj1 iSnferj) trenutno zelo ugodni. Vlada je namre odlok, da dobijo družine, ki si kupJ stanovanje ali zgradijo hišo, za e^ojill1’a 600 tisoč forintov nepovratnega dva milijon dvesto tisoč, za tri o^.-^l^ milijona dvesto tisoč forintov. PoS°J dobijo le družine, ki že imajo otroke, vsota odšteje, če se otrok ne rodi. M Na Madžarskem je bilo namreč ob se je tovrstno posojilo dajalo >>vnaPr,enog^ifl par je z Državno hranilnico podpisuj mI1 O čem? O tem, da bosta imela v šestiji otroka. Nekateri so prav trdo izpolnili pogoje v pogodbi. Tem o?0..«, potem šaljivo reklo »otroci posojil1 j bomo klicali otroke tokratne akcije še ni nobenega posrečenega imena, s.^ bodo Madžari prav gotovo kaj izrud precej znajdljivi. letnik, 24. novembra 1994 stran 3 aktualno doma ^nacionalizacijska navzkrižja Hočejo zemljo, ne papiijev Zasedal le soboški zbor KS I Ci • Pričakoval, da bodo po sprejetju zakona o denaciona-Sdev kar-se da hitro popravljene krivice, a ni tako, vsaj kar a vračanje istih ali nadomestnih kmetijskih zemljišč. Povsem , j,, em° zahteve združenj lastnikov razlaščenega premoženja iz ' 'M VZ-»°dne Slovenlje, ki so zagrozili z ultimatom: če ne bodo •UstnV em mozneni času dobili svojih nacionaliziranih ali nado-Hji lh Zemljiš, ki so zdaj v lasti države, potem si jih bodo kar Zeh, in sjcer tako, da bodo orali državna. ^mi člen ni več 'Poten se je z napovedjo, da bo J,® do »obveznega« tolmačenja L Sena zakona o denacionaliza-po katerem naj bi v denaciona-?cijskih postopkih država upo-A«a »odškodnine«, ki so jih do-.J^laščenci in presegajo 30 od-tkov vrednosti podržavljenega Spenja. Ker v času nacionali-? le zemlja ni imela tržne vredno-L-? razlaščenci, ki so sploh kaj 1 prejeli miloščino, torej nič. 6 Vse to so opozorili državne or-L 1 septembrskem shodu ■^evcib P1* Ljutomeru in h® k Ker t°rej predlog obvezne w reševal vseh možnih situ-^ le vlada Republike Slovenije Utedlog ministrstva za kmetij-Predlagala državnemu zboru l tazpravljanj o spornem J 8' ker da je dovolj jasen. 0 (ešitvijo, seveda, če bo L? j** Predlaganem, so v zdru-J lastnikov razlaščenega pre-"ja zadovoljni. Mo, ne papiijev pa n so zadovoljni, ’ kot1 svoja razlaščena zemljišča lpt.P. kodnino prejeli nekakšne ničvredne) papirje, am-zemljo. Ugovarjajo do-•Mi? H'ena zakona o denaci-ki določa, da pripada kanalizacijskemu upravt-šL’*1 mu ni mogoče vrniti pre-ne * last in posest oziroma vzpostaviti lastninske aH lastninskega deleža, od-kta. j z vzpostavitvijo lastnin-1 iti-.reža na pravni osebi ah ki jih ima R Slovenija, 'tkuTBovo zahtevo v obvezm-k taT®v ta namen. Praksa pa Itta zala, da je to mogoče pri Š jnJ^Premičninah (na primer ^kJ^jena podjetja), ne pa J jM^kih zemljiščih, gozdovih 1^ javljenih kmetijah, ker je Množenje, s katerim so 1% ™a družbena posestva in lastninjenjem izločeno Podržavljeno, zato naj bi l %innC' kvečjemu dobili od-I vt odtv ^''ki obveznic sloven-skodninskega sklada. K^odninski sklad Mk? ^^ninski sklad se (v veselje vancev, ki zahtevajo nado- mestna zemljišča) otepa prevzeti čimveč obveznosti, zato so razlaščenci moralno upravičeni, da zahtevajo (tudi ultimativno!) nadomestna zemljišča, saj s tem, da bodo dobili odškodnino povrnjeno v naravi, država ne bo prikrajšana. Njej bi najbrž moralo biti vseeno: ali da denar ali podržavljena zemljišča. Ob tem pa preseneča stališče ministrstva za kmetijstvo, ki bi najbrž moralo predstavljati tudi zasebni sektor, ki ravna drugače: od slovenskega odškodninskega sklada zahteva, da ne spodbuja denacionalizacijskih upravičencev, naj zahtevajo nadomestna zemljišča. Po tem je mogoče domnevati, sklepati, da deluje »protik-mečki lobi«, ki favorizira neokrnjenost družbenega sektorja. Namreč četudi so zdaj (prej družbena zemljišča oziroma zemljišča podjetij) v formalni lasti države, je ta nastavila pasti, da ne bi prišlo do večjega »razkosavanja«. Zakonodaja o lastninjenju podjetij namreč dotedanjim (dosedanjim) upravljal-cem družbenih zemljišč jamči nadaljnjo obdelavo prejšnjih »njihovih« družbenih zemljišč, če le-ta niso predmet denacionalizacije. Praksa pa kaže, da država hoče jamčiti »lastništvo« tudi za tista zemljišča, ki niso državna, ampak razlaščenih kmetov. o denacionalizaciji, kot to zahteva »tovariš Šket« (kar bi šlo v korist podjetij, češ da je marsikatero ogroženo zaradi denacionalizacije), ter vračilo zemlje in drugega odvzetega premoženja v naravi. V tej obliki naj se vrnejo tudi tista zemljišča, ki so bila komasirana ali pa postopki za zložbo še niso končani; protestirajo proti neizvajanju določb zakona o vračilu nadomestnih zemljišč ... Zavzemajo se za ustanovitev agencije za denacionalizacijo, ki bo zastopala interese razlaščencev in pospeševala denacionalizacijske postopke. V listini so tudi zapisali, da bi s priznani-cami sklada kmetijskih zemljišč, s katerimi bi bilo mogoče kupiti obveznice, samo obremenjevali državljane Repulike Slovenije (novi ali višji davki!). In končno je tu še odločitev o (pre)oranju njiv, če zadeve ne bodo kmalu rešene. Da so razlaščenci, ki še niso dobili zemljišč, ki se dajo vrniti v naravi, in oni, katerih dejanskih zemljišč ni mogoče vrniti več v naravi (so pozidana, v lasti fizičnih oseb ...), zato pa zahtevajo nadomestna, mislili zares, je povedal pogled na množico pripravljenih traktorjev. pustijo pri miru. Pač pa jih je vlada Republike Slovenije pozvala v Ljubljano, kjer da jim bodo problematiko podrobneje pojasnili. Ni pa namiga, da bi denacionalizacijski upravičenci od obiska kaj iztržili, kajti vlada še naprej »nalaga svojim predstavnikom v organih slovenskega odškodninskega sklada, da ta sklad kot zavezanec v denacionalizacijskih postopkih upošteva stališča ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstva za pravosodje glede nadomestnih zemljišč v denacionalizacijskih postopkih in naj ne spodbuja denacionalizacijskih upravičencev, naj zahtevajo nadomestna zemljišča, ki da jih je dovolj, temveč naj sprejme svoje obveznosti po zakonu o denacionalizaciji«. To pa pomeni izdajanje priznanic oziroma obveznic, na katere pa kmetje ne dajo nič. Hočejo zemljo! Odločni so jo (za)orati v prvem pomladnem mesecu. ŠTEFAN SOBOČAN Ljutomerska resolucija Predstavniki združenj lastnikov razlaščenega premoženja občin Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Žalec in Šentjernej ter drugi, ki so se zbrali na nedavnem protestnem zboru v Ljutomuru (ki pa se ga niso udeležili gospodje iz Ljubljane), so sprejeli posebno resolucijo (sklepno besedilo), ki sojo naslovili na predsednike Republike Slovenije, državnega zbora, vlade in ustavnega sodišča, v kateri zahtevajo, da se premoženje ne sme nikomur samovoljno vzeti, pravico do lastnine je treba zagotoviti vsem ljudem, država naj varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ... Da dalje ne bi navajali posameznih zahtev, naj strenemo, da zahtevajo doslednje spoštovanje zakonov, in sicer tako, da zaradi tega ne bodo še enkrat kaznovani. Kaznovani so bili že s tem, da leta in leta niso obdelovali svojih kmetijskih zemljišč. Zahtevajo, da država ne bi spreminjala zakona -------------- nepravilnosti avtocestah J« Vsa zemlja še ni razdeljena In zakaj se država (za zdaj) otepa vračanju nadomestnih zemljišč? Do določenega roka naj bi bilo občinskim upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo, vloženih 20.927 denacionalizacijski zahtevkov, povrhu pa zahtevajo odškodnino (v glavnem v naravi) še drugi. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča pa je tudi podaljšan rok za vlaganje zahtevkov za pravne osebe do 13. maja 1995 in za agrarne skupnosti kar do 19. februarja 1996. leta. »Glede na to, da v postopku na prvi stopnji ni odločeno niti o polovici zahtevkov, ne moremo priti do verodostjnega podatka o tem, koliko zemljišč bo vrnjenih prejšnjim lastnikom v teh postopkih, še manj pa je možno ugotoviti, koliko jih bo vrnjenih po drugih postopkih, še zlasti pa ne v postopkih, ža katera rok za vložitev še traja. Ker ni mogoče priti do izračuna površin, ‘ ki bodo vrnjene prejšnjim lastnikom kot njihova prejšnja lastnina, tudi ni mogoče oceniti, koliko bo sploh možnih nadomestnih zemljišč ...« piše v informaciji kmetijskega ministrstva. To sicer trdi, da mu ni mogoče očitati, da bi se kateremukoli od denacionalizacijskih upravičencev že dajala nadomestna zemljišča, ker bi se lahko zgodilo, da bi se kot nadomestno zemljišče dalo zemljišče, ki sploh ni v lasti Republike Slovenije oziroma občin ali je pod denacionalizacijo v korist fizične osebe, katere zahtevek še ni rešen, ali je v korist fizične osebe ali agrarne skupnosti, ki še sploh niso vložile zahtevka ali pa o njem še ni bilo odločeno. Poleg tega pa naj se ne bi vedelo, ali bo nadomestnih zemljišč dovolj za vse interesente, kar pomeni, da bi bilo treba izdelati določene kriterije za dodeljevanje nadomestnih zemljišč, saj ta pravica ne more biti od vrstnega reda reševanja zahtevkov. Gospodje iz Ljubljane pa omenjajo tudi agresivnost upravičencev, ki da tudi ne bo pomagala. Vsak v adK četrtek < T A •! Vestnik Vnovič nesklepčni Že večkratni poskus predsedstva Skupščine občine Murska Sobota, da bi se delegati vseh treh skupščinskih zborov zbrali na skupni seji, seje žal izjalovil tudi minuli četrtek. Po več kot polurnem čakanju je predsednik Andrej Gerenčer moral ugotoviti, da je zbor združenega dela nesklepčen, saj je kljub telefoniranju manjkalo še 7 delegatov, DPZ je bil na robu sklepčnosti, medtem ko se je v zboru krajevnih skupnosti zbralo 27 delegatov od 43 izvoljenih predstavnikov ljudstva. Tako so se naposled odločili, da ponovno skupno sejo vseh treh zborov, ki bo predvidoma zadnja v tem mandatnem obdobju, skličejo v decembru, zbor KS pa je tokrat opravil ločeno sejo, saj je moral »pod streho« spraviti še nekaj točk dnevnega reda s prejšnje nesklepčne seje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so najprej obravnavali odlok o organiziranju javnega podjetja. Ta je pripravljen na osnovi zakona o javnih gospodarskih službah in sklepa občinskega izvršnega sveta, da enovito podjetje Komunala postane javno podjetje. To pomeni, da postane njihov kapital v bistvu premoženje občine, ki bo kot ustanoviteljica in lastnik upravljala njegovo dejavnost. V prvi vrsti gre za oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, prečiščevanje voda, čiščenje javnih površin, ogrevanje blokovskih stanovanj in njihovo vzdrževanje, za pokopališko dejavnost in drugo. V javnem podjetju Komunala, ki je podpisalo desetletno koncesijsko pogodbo z avstrijskim partnerjem Saubermacher, bi imeli po novem devet notranjih organizacijskih enot. Podjetje bo še naprej vodil direktor, ki ga bo nadziral začasni 3- članski nadzorni svet, ki ga imenuje izvršni svet. Po potrebi bi pozneje lahko ustanovili še upravni odbor. V nadaljevanju seje so delegati zbora KS v enofaznem postopku potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic v naselju Čemelavci. Brez razprave so soglašali s predlaganimi nazivi novih ulic: Košičeva, Kranjčeva, Dolga in Grajska. Podobno se je zgodilo pri odloku o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci, Kuštanovci, Križevci in Moravske Toplice. Agromelioracijski postopki bodo opravljeni na skupni površini 5,8 hektarja površin, kjer bodo uvedli intenzivno pridelavo sadja in nasadov vinogradov. MILAN JERŠE Olastniniti moramo za 13 milijard mark družbenega kapitala Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je pojasnjevalo potek Nj^8 inf^j n' .h'1” običajne tiskovne konference, temveč je vlada iTOk^daorn ac't°’ v kateri obvešča, da so na seji obravnavali infor-sve,a Ikarsa d.d,, glede predloga SCT-ja d.d., za A? Svet P?s*°Pka za oddajo del na avtocesti Alja vas-Vransko. i.’>k,’,hll»U„*rsa je v svojih sklepih zapisal, daje bil razpisni postopek » i _ Y------------------------------------------------IR "^nravilnosti V DO- V^Orm ! "“™‘ Je v svojin suiepin zapis««, --j- . epraviinosti v po-^la^h"0 izveden korektno, z iJ3zem0I.fvSariisld postopek), kar Primernosti izvaialcev (?.redkf rMohnega postopka. Poleg bistveno vplivalo na pravilnost razpisai g' Pu tavlja, da m 8&>v J?1'svet na osnovi dopisa ministrstva za ;zbire izvajalcev. V ’ k' bi narekovali spremembo in razveljav.tev .zbire km. "a “Oh je c 1(1 z besedili po- L Ikisan,Vltv' Presežnih delav-% ^in z^nih gozdnih gospo-česa dlu®ah kot nadaljeva-J^nve premože-05^? ®ozd"ih »okovij!" gospodarstvih je * je Skupaj 787 ” de,avcev. Ftnanci-delavcem b^ciai^ za del°' dru' P taikne z?deve s posebno v asneJe do 30. novem- > '5w8Rot„PvOra^unu so za :a Ss? thilii°V |ena sredstva v vi-kNo ,ov tolarjev, kar bo ob3 'etoSnje leto, za A Sr»ueZnost' Pa bodo za-ilu °dpis dstva v prihodnjem hit81h delf°®odP 0 ugotovitvi °Sem ?Cev bo predvidoma ednu. Vlada je tudi sprejela poročilo o stanju kmetijstva v letu 1993 in dosedanjih trendih v letošnjem letu. Na seji so sprejeli tudi več odredb, ki predpisujejo meje vrednosti emisij in emisij snovi v zraku, sprejela pa je tudi predlog zakona o obrambi, ki je pripravljen za tretjo obravnavo v državnem zboru. Vladaje sprejela tudi sklep, na podlagi katerega je Arhivu Republike Slovenije, Restavratorskemu centru Republike Slovenije in Zgodovinskem arhivu Ljubljana dodelila nekdanjo vojašnico na Roški cesti v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo pa je vlada danes pooblastila, da sklene kupoprodajno pogodbo z Almiro za odkup objekta Pristava na Bledu. M. Horvat V Ljutomeru zemlja je Kmetijski razlaščenci iz severovzhodne Slovenije, ki da so najbolj »agresivni«, se ne strinjajo z agru-menti ministrstev za kmetijstvo in pravosodje. Zlasti pa ne sprejemajo »argumenta«, da naj bi bilo zemlje, ki bi jo dodelili kot nadomestno (ker dejanskih prejšnjih denacionaliziranih parcel ni mogoče vrniti), premalo. To naj ilustriramo s podatkom za ljutomersko občino: družbeni sektor kmetijstva ima 2.915 hektarjev državnih zemljišč, denacionalizacijski upravičenci pa zahtevajo vrnitev 1.756 hektarjev, od tega 655 hektarjev njiv. Potemtakem je od kje vzeti. Da pa ne bi to izzvenelo kot vnovično delanje krivic, naj spomnimo, da denacionaliziranih zemljišč, zlasti trajnih nasadov, ni mogoče vrniti v dejansko posest takoj, ampak po pretekih določenih rokov. Bodo denacionalizacijski upravičenci iz ljutomerske in drugih občin dejansko prve dni marca zaorali na državnih (svojih) njivah? Prvak slovenske ljudska stranke Marjan Podobnik jih je pozval, naj njive preoblikovanja podjetij v Sloveniji Na tiskovni konferenci je državni sekretar mag. Tone Rop iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj predstavil ugotovitve o številu in vrednosti družbenega kapitala podjetij, ki se preoblikujejo po Zakonu o lastninskem preoblikovanju. Ministrstvo za ekonomski razvoj in Agencija za plačilni promet sta od junija do oktobra izvedla anketo, s katero sta razčlenila stanje na področju lastninskega preoblikovanja podjetij v Sloveniji. Ključni namen ankete je bil, natančno ugotoviti število podjetij, ki so zavezana preoblikovanju po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Na osnovi tega bi ocenili vrednost njihovega kapitala, opredeljenega skladno z veljavnimi predpisi. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da bo natančen znesek družbenega kapitala podjetij, ki je osnova za lastninsko preoblikovanje, mogoče ugotoviti šele po končanih postopkih lastninskega preoblikovanja. Po zakonu so zavezanci za preoblikovanje vsa podjetja v družbeni lasti, v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, ki imajo med viri sredstev v bilanci stanja izkazan družbeni kapital in organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in se še niso organizirala kot podjetja. Družbeni kapital pa je po tem zakonu opredeljen kot razlika med vrednostjo sredstev podjetij ter vrednostjo obveznosti podjetij, vključno z obveznostmi do pravnih in fizičnih oseb na podlagi trajnih vlog teh oseb v podjetja. Družbeni kapital so trajne vloge, navadne in prednostne delnice ali deleži, ki ne pripadajo nobeni pravni ali fizični osebi. Ugotavljanje stanja je potekalo na podlagi posebnega vprašalnika, podatkov iz sodnih registrov in pisnih izjav odgovornih oseb v podjetju. V izhodiščni spisek je tako prišlo 2949 podjetij; v postopku preverjanja pa je bilo ugotovljeno, da jih je zakonu zavezanih 1345 podjetij. Z temi podjetji je kapitalsko povezano še 812 podjetij oziroma družb hčerk. Slednje se preoblikujejo posredno prek družbe matere; tako da se po tem zakonu preoblikuje 2157 podjetij. Izvzeta so bila podjetja, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, banke, zavarovalnice, podjetja, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, podjetja, ki se preoblikujejo po zakonu o zadrugah in po zakonu, ki ureja gozdove. Zajeta tudi niso bila podjetja, ki so prenesla družbeni kapital na Sklad Republike Slovenije za razvoj oz. katerih lastnik je ta sklad. Prav tako niso bile zajeta v anketo Slovenske železarne, veterinarski ter kmetijski zavodi. Vsa podjetja v fazi preoblikovanja Med podjetji iz izhodiščnega spiska (2949) je bil pravnomočni sklep o uvedbi stečajnega oz. likvidacijskega postopka sprejet za 80 podjetij. Za 64 podjetij je bilo ugotovljeno, da ne poslujejo več ali pa se na akcijo niso odzvala. Po zakonu o zavodih se preoblikuje oz. je že preoblikovanih 6 pravnih oseb. Za ostalih 642 podjetij je bilo ugotovljeno, da niso zavezanci za preoblikovanje. Večina teh podjetij je v zasebni lasti, manjši del pa so to podjetja, ki so jih ustanovile banke, občine ali pravne osebe iz drugih držav, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da znesek kapitala podjetij, ki so neposredno zavezana za preoblikovanje, znaša 850.303’milijonov tolarjev (13.904 milijonov mark). Če upoštevamo še 115 podjetij , ki niso dale podatkov o strukturi nominiranega kapitala, je znesek družbenega kapitala za lastninjenje 96,1 % zneska nominiranega kapitala, znaša pa 817.141 milijonov tolarjev (13,361 milijonov DEM). Ugotavljali so tudi dinamiko lastninskega preoblikovanja; do konca junija so tako rekoč vsa podjetja začela s preoblikovanjem. Vsa podjetja (95 %) brez programov imajo že izdelano otvoritveno bilanco, pri tem pa jih je polovica izdelala bilanco na osnovi cenitev pooblaščenih izvajalcev. Na osnovi tega predvidevajo, da bo do konca leta oddalo programe 61,82 odstotka podjetij (glede na vrednost družbenega kapitala je to 75,38 odstotka). Za 34,58% podjetij (22,51% glede na vrednost družbenega kapitala), ki ocene o predvidenem datumu oddaje programa niso mogle posredovati, je bilo ugotovljeno, da so vsa v revizijskem postopku in večinoma tudi v denacionalizacijskem postopku. Več kot polovica podjetij brez programa je imela že v celoti definiran model preoblikovanja; le 35 odstotkov podjetij od teh se še ni odločilo za model. Na osnovi podatkov o predvidenih načinih preoblikovanja podjetij s. popolnoma definiranim modelom preoblikovanja je bilo ugotovljeno, da bo 40 odstotkov družbenega kapitala teh podjetij namenjeno obveznemu prenosu na sklade, 30 odstotkov notranjemu odkupu, 20 odstotkov kapitala bo za interno razdelitev, 8 odstotkov javni prodaji delnic, 3 odstotke prenosu na Sklad za razvoj, 0,76 odstotka prodaji z zbiranjem ponudb ter 0,008 odstotka prodaji z javno dražbo. Dokapitalizacijo v okviru podjetij načrtuje 2,1 % podjetij, oz. 11,8% podjetij glede na vrednost družbenega kapitala. Potrdila za neizplačane plače namerava izdati 26% podjetij, oz. 35,4% glede na vrednost družbenega kapitala. Glavni dejavniki, ki ovirajo preoblikovanje v podjetjih brez programov, so zunanji: revizijski in denacionalizacijski postopki. MARJAN HORVAT stran 4 . vestnik, 24. novembra 19^ gospodarstvo Ali so na RUC-u pomurske ceste že odpisali? Zavlačevanje izdelave Nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja nacionalnih cest? Lokalne potrebe (ne)pomembne V teh dneh so tudi pomurske občine (zaenkrat le štiri) prejele v proučitev Analizo stanja M- in R-cest s pregledom ukrepov za kratkoročno sanacijo stanja. To strokovno gradivo še ni uradni dokument, temveč le »začasni«. Kljub temu pa se bo po tem dokumentu delil proračunski denar za prihodnje leto. Zakon o javnih cestah, ki je v Državnem zboru Republike Slovenije v drugem branju, predvideva štiri osnovne planske dokumente: Strategijo razvoja in vzdrževanja državnih cest za obdobje najmanj deset let, Nacionalni program razvoja in vzdrževanja državnih cest ter srednjeročni in letni plan. Do sedaj so že sprejeti zakoni, ki določajo način zagotavljanja sredstev in njihovo uporabo za avtoceste, medtem ko že izdelan Nacionalni program zgraditve avtocest še vedno ni sprejet. V tem programu je določeno, da mora avtocesta segati od vzhoda do zahoda države, torej tudi do madžarske meje (čeprav še vedno ni točno določeno, kateri mejni prehod bo postal avtocestni). Kaj lahko se zgodi, da bo Državni zbor sprejel nekaj, kar ne bo »točno določeno« in obvezno. Ena od najpomembnejših in vzporednih nalog je opredlitev ciljev, strategije, nalog in dinamike razvoja in vzdrževanja državne cestne mreže. Predvsem v Pomurju sta »avtocestni program« in »program državnih cest« zelo povezana. Če zapišem najbolj enostavno: če bo avtocesta, ne bo obvoznic okrog večjih mest v severovzhodni Sloveniji, ne bo novih mostov in rekonstrukcij državnih cest, kajti z avtocesto bi bili vsi ti problemi rešeni; če avtoceste ne bo, pa bi morali že v prihodnjem letu začeti graditi obvoznice Lenarta, Gornje Radgone, Ljutomera, Murske Sobote in Lendave; prav tako bi bili potrebni novi mostovi čez reko Muro in širitev ter gradnja mejnega prehoda v Dolgi vasi. V pripravljenem »začasnem« dokumentu so strokovnjaki RUC- a sicer zapisali, da še ni sprejetih vseh zakonskih in strokovnih osnov nacionalnega programa, ni še določen obseg cestnega omrežja novih državnih cest (ker temelji na lokalni samoupravi), prav tako pa še ni izdelana popolna analiza stanja po vseh merodajnih kriterijih (kot so promet, prometna varnost, okolje, stanje cest in drugo). Pa vseeno bo ta »začasni dokument« odrejal, kje in kako se bo v prihodnjem letu (ali dveh) delil proračunski denar: minimalno 14 milijard, z vso potrebno izdelano dokumentacijo bi lahko investirali v vrednosti 24 milijard, potrebnega dela pa je za 54 milijard tolarjev. Možni scenarij ohranjanja cestnega omrežja (največ denarja naj bi v letu 1995 namenili za ohranjanje), sanacije cestnih odsekov, rekonstrukcij in gradnje obvoznic pa je že izdelan po kriterijih. Pri ohranjanju vozišč bodo kriteriji: stanje vozišč (70 točk), prometna obremnitev in gospodarski pomen; pri odločitvi za sanacijo vozišč so kriteriji: nujnost ukrepa glede na stanje vozišč (40 t.), prometne obremenitve in ekonomski učinek (40 t.) ter gospodarski (tudi turistični) pomen (20 t.). Pri rekonstrukcijah državnih cest (ki so najdražje) pa so kriteriji: prometne obremnitve (30 t.), stanje vozišča (15 t.), ekonomski učinek ukrepa (25 t.) in drugi vplivi (varnost, ekologija, gospodarski pomen), ki so vredni 30 točk. Predstavniki občin, gospodarstva in poslanci, ki bodo v prihodnjih dneh razpravljali o »začasnem dokumentu«, naj bodo pozorni na te kriterije, po katerih se bo odločalo, kaj se bo v prihodnjih letih gradilo in kaj ne (pa čeprav je začasni). Kriterij »prometna obremnitev« za pomurske ceste ne more biti najbolj odločilen. Tu so razmere povsem drugačne, za naše ceste bi morali biti naslednji kriteriji: prometna varnost, ustreznost vozišč glede na strukturo prometa, demografska ogroženost pokrajine, obmejnost pokrajine, ekologija, turistični pomen, gospodarski razvoj BERNARDA B.PEČEK Novo zdravilišče v Bukovnici naj bi bilo po finančni zahtevnosti drugi največji nacionalni gospodarski projekt Slovenije Skrivnostni botri Bukovnice »Bukovnica« naj bi se imenovala tudi delniška družba, ki bo združevala družbenike iz tujine in Slovenije; med njimi bo kar precej domačih, pomurskih sofinanceijev. Kdo, tega zaenkrat še ne smemo zapisati, kajti - smo slišali očitek - vse preveč se projekti ocenjujejo po človeku, ki jih predlaga, in ne po njihovi vsebini. Toda že to, kar smo izvedeli od geologov, arhitektov in urbanistov v soboto (19.novembra) v Radencih, je bilo presenetljivo. Po enih ocenah naj bi projekt zdravilišča Bukovnica stal od 100 do 150 milijonov nemških mark (po drugih napovedih celo 300 milijonov mark) in bi bil tako po »teži« drugi največji gospodarski projekt Slovenije. Novo zdravilišče, ki bi delno koristilo že narejeno vrtino termalne vode v bližnji Čikečki vasi globine 3 tisoč metrov, potrebna pa bo še ena nova vrtina, bi bilo od naselja Bukovnica oddaljeno okrog 500 metrov. Hotel visoke kategorije s približno 300 posteljami ne bi bil klasičen hotel, ampak bi bila ležišča v zgradbah, ki bile posnetek panonske arhitekture (nobena zgradba ne bi smela po višini presegati višine krošenj dreves) in zgrajene v obliki vasi (skupaj z recepcijo in- pitno dvorano bi tvorili trikotnik). Poleg bazenov s termalno vodo bi v tem zdravilišču veliko pozornost namenjali klimatskim in bioklimat-skim dejavnikom, zdravi hrani, duhovnosti (npr. kapelica »termalne energije«, mehkemu lovnemu turizmu). G. Drinovec, ki je prvi predstavljal pilotski projekt, je povedal, da so pri načrtovanju tega novega prekmurskega zdravilišča skoraj v celoti upoštevali sodobne zahteve pri gradnji zdravilišč. Še nazorejši je bil g.Kugler, eden od projektantov skupine BIRO 71, d.o.o., Ljubljana; projekt bukovniškega zdravilišča se od vseh dosedanjih načrtov zdravilišč razlikuje po tem, da ni kopija drugih, temveč povsem rezultat domačega znanja z upoštevanjem tujih izkušenj. To bo zdravilišče brez dimnikov in brez vidnih parkirišč (vsa parkirišča bodo pod zemljo) in tudi sicer bodo veliko pozornost namenili ekologiji. Načrtovalci se zavedajo občutljivosti okolja in enkrat-nosti bližnjega naselja Bukovnica. Hkrati z novim zdraviliščem se bo oživilo in razvijalo tudi bližnje naselje; v turistično ponudbo bodo vključili ponudbo zdrave hrane (ki se na poljih pri Bukovnici že prideluje), izdelovanje domače in ljudske obrti, arheološka najdišča, Bukovniško jezero, čudovite gozdove in drugo. Projekt je eden od razvojnih elementov celostnega širšega Idejni projekt Zdr^!^ Bukovnica nas spom®P že znanega, ki so na , z velikim pompo® P t sta vijali pred leti v Naravnem zdravil^ , dava: tudi tam naj bi povezavo več objekte’f vključenost prave k®‘J, s prikazi kmečkih ® 8 , dinjskih opravil in s kom na zdravi hrant^^J -------------~ okvim urejenaja podeželja v projekta CRPOV. BIK je izdelal na »poziv® n za (je povedal direktorota), urbanizem Murska zanimivo pa je, da je ^j. prvih pobudnikov za1 jjeti lišče Bukovnica pred ^jj bo policijski sindikat. Ko že »boter« novega P ja skega zdravilišča, uPa. j’e za ne bodo porabili denatp projekte.----pgČpK BERNARDA » r Uspešna prva geotermalna šola v Radencih Termalne vode so se v Sloveniji začele izkoriščati šele v sedemdesetih letih, odkrivali pa sojih po naključju pri naftnih vrtanjih. Zato lahko trdimo, da smo v Sloveniji pri izkoriščanju geotermalne energije še povsem na začetku - prvo termalno vrtino so sredi Budimpešte naredili že v 18. stoletju. Doslej je bila termalna voda zanimiva le za zdravilišča, saj je osnova slovenske zdraviliške ponudbe, pri načrtovanju njene širše izrabe kot nadomestne energije pa strokovnjaki naletijo na ignoiranje ministrstev ali onemogočanje konkurenčnega energetskega lobija. Vsi še vedno raje razmišljajo o elektrarnah na Muri, kot da bi vsestransko izkoristili naravno bogastvo pod zemljo. V Radencih je potekala od 14. do 19. novembra prva geotermalna šola kot del INTER-GEO, organizirala pa jo je družba Gejzir oziroma prizadevna Peter Kralj in Peter Novak s Fakultete za strojništvo. 21 udeležencev šole je bilo nadvse zadovoljnih z vsem, kar so slišali in videli. Prvič so se srečali, zato si želijo, da bi se v prihodnje še srečevali in si izmenjavali izkušnje. Prihodnja šola bo mednarodna, torej ne bodo prihajali iz drugih držav le predavatelji, ampak tudi učenci. FRANČIŠKA PODLESNIK, Ministrstvo za okolje in prostor - Zavod za prostorsko planiranje: teče naravnost i^ vdinLj^o Mi že 10 let ne UP° več dimnika, je le z Termalna voda Je S bjti kakšne nevšečnosti; »r veniji imamo reinj 01 tino MT-7 in septe^j prvič poskusno sP"^ padno termalno vo J vrtino v globine. / morali imeti vsi, k« iz istega sloja. take zadeve, kot je B : po* Mi bi lahko Že ma^ Avgusta in septembra^nižja proizvodna Je padec le začasen? Potem ko je že vse kazalo, da je recesije v slovenskem gospodarstvu konec in da prihaja do njegovega ponovnega oživljanja, nas je statistika v zadnjem času spet presenetila z nekaterimi neugodnimi podatki. Po analizah gospodarskih gibanj, ki jih mesečno pripravljajo v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete, se je stanje poslabšalo avgusta in septembra, ko so po nekajmesečnem naraščanju ponovno zabeležili padanje obsega industrijske proizvodnje. Se zlasti neugoden je september, ko je industrijska proizvodnja padla celo bolj kot v dopustniškem avgustu, na mesečni ravni je bilo to zmanjšanje 0,25-odstotno, na letni pa 3-odstotno. Za primeijavo naj zapišemo, da je letos julija industrijska proizvodnja naraščala še po 25-odstotni letni stopnji. Takšna gibanja so predvsem posledica dokaj hitre rasti v letošnjem prvem polletju, na medletne primerjave pa je vplivala tudi razmeroma visoka rast v lanskem letu, saj so se s tem povečale osnove za medletne primerjave. Navkljub vsemu pa je letošnja industrijska proizvodnja še nad primerljivo lansko. V juliju je bila za 12 odstotkov večja kot v istem lanskem mesecu, v septembru je bila višja le še za 5 odstotkov, v prvih devetih mesecih skupaj pa za 7,5 odstotka nad primerljivo lansko ravnijo. Letošnja septembrska in devetmesečna proizvodnja je bila tudi višja od primerljive v letu 1992, vendar je bila približno za desetino nižja kot v enakem obdobju leta 1991. V ekonomskem inštitutu pravne fakultete napovedujejo, da bodo verjetno tudi oktobrski podatki neugodni tako na mesečni kot na medletni ravni. Letošnji oktober je imel namreč en delovni dan manj in tako si ponovno rast lahko spet obetamo novembra. Če se bo ta napoved uresničila, potem začasno nihanje navzdol ni posebno skrb zbujajoče, problematično pa bi bilo, če bi se takšna gibanja nadaljevala. L. KOVAČ »Moja naloga je skrbeti za 5 vrtin mineralne vode in vrtino termalne vode. Imamo že izdelane idejne načrte za črpanje in izrabo termalne vode, ki je v globini od 1505 do 1560 metrov, potrebno pa bo narediti še eno vrtino in reinjek-tirno vrtino. Idejne načrte imamo že narejene. Šole v Radencih sem se udeležil,, da bi dobil nekaj splošnih znanj o izrabi termalne vode na površini. Seznanil sem se s številnimi možnostmi izrabe energije termalne vode in s tehnologijo, pričakoval pa sem nekaj več poudarka na raziskavah termalne vode, da bi kaj več izvedel o metodah raziskav. Odnos vlade do geotermalne »Pripravljamo nov prostorski plan, v okviru katerega je tudi energetika. Ker predstavlja geotermalna energija pomemben del resursov, jih v prostorskem planu moramo upoštevati. Prav na tej šoli sem spoznala, da jih je še kako potrebno vključiti, saj lahko čez čas nadomestijo nuklearno energijo. Doslej geotermalna energija ni bila dovolj znana, to je razmeroma mlado področje in vse skupaj se je pojavljalo bolj po naključju. Ždi se mi, da je začeti na ta način, kakor smo mi v Sloveniji, torej s to geotermalno šolo, povsem pravilno. Smo na dobri poti. Moram pohvaliti organizatorja, saj je izbral številne in to res prave strokovnjake s tega področja. Ni še nič zamujenega, poleg tega bomo lahko veliko koristnega izvedeli iz izkušenj drugih.« PETER JUNEŽ, geolog, zaposlen v Zdravilišču Rogaška Slatina: energije je res zanemarljiv, vladne službe delajo prepočasi, niti se ne potrudijo, da bi bili dovolj informirani.« ANTON BENKOVIČ, strokovni sodelavec, odgovoren za energetiko pri SO Murska Sobota: »Od 1987 leta vodim projekt raziskovanja in vrtanja geotermalne energije v Murski So- boti. Vrtine v mestu Murska Sobota in ogrevanje stanovanj smo vpeljali še v času, ko je soboško vlado vodil g. Obal; z vrtino SOB-1 trenutno ogrevamo 15 tisoč kvadratnih metrov površin ali 300 stanovanj, poleti pa z odpadno toplo vodo ogrevamo še poletni bazen. Prihodnji teden bomo na to ogrevanje priključili tudi kino-dovorano. Z g. Kraljem že dolgo sodelujemo. Seminar je bil odličen. Zadovoljen sem, da se je končno razčistila neznanka reinjektirnih vrtin: te vrtine so potrebne in niso le dodaten nepotreben strošek. Čim prej bi morali nadaljevati s študijo Sobote in začeti z otiplji-vejšimi akcijami.« DRAGO FLISAR, vodja enote Vzdrževanje v Zdravilišču Moravske Toplice: »Naša enota skrbi za geotermalno energijo, ki jo uporabljamo v balneologiji, v bazenih, za ogrevanje hotelov, bungalovov in rastlinjakov. Naše zdravilišče je prav gotovo eden največjih kompleksov, kjer se geotermalna energija vsestransko uporablja. Zanimivo za goste je, da se v dveh najstarejših bazenih uporablja voda, ki pri- BOGDAN stalacij - »03, »Moj P^' ^'geote^t lostne izrabe . 8 energije je bil Prol?letiS0 J) toplice. Pred tremi 6t* X pleks odprli in Že v letih, ko sem zače 1’ jti te . literaturi, kako se 1 je čutljive vroče vod > izraba energije četku, tudi zaradi "54 nja širše javnosti in stroki. Na tej šoli govorili tudi o tern, ^06. energetiki vedeli, v plasteh pod je koristno, da se Je JU filov raznih strok ^4 enem mestu, da s® 0L energetik sem p^ več od nekih razvit® da nam bodo ne sebnega razkrili-v tem da se ohranja v ceveh, nfj/ čista, zato je pot^^je, Ijati pravilne ma® pa vračati.« BERNARDA ^11 vestnik, 24. novembra 1994 stran 5 gospodarstvo Trade v Lendavi v Industrijski 1 odprl prodajalno Sava v Prekmurju N Petek, 18.novembra, so v Industrijski 1 v Lendavi ( v Integra- mosvojitvi Slovenije so večino delavnicah) odprli prvo prodajalno v Prekmurju. Ena takih izgubili, nekaj pa so jih spre-m J Ljutomeru, po vsej Sloveniji pa sojih v zadnjih dveh letih menili v mešana podjetja. Da-Pdi devet. Pred mesecem je v Murski Soboti začelo poslovati nes so_že registrirana podjetja J^tudujno skladišče Sava Trade, ki ga vodi Stanko Prelec, alu pa bodo odprli tudi prodajalno. n> V ja ^va Kranj, ki se je v minu-» ? razvila v enega naj-?čnejših izvoznih podjetij Sloveniji, izdela letno 55 tisoč ? gumarskih izdelkov in kar odstotkov jih izvaža na vse । ""e sveta. Vrednost izvoza r "krog 200 milijonov dolar-’■ Med uspešnejše poslovne s Nze spada podpis pogodbe eniperitom iz Avstrije pred kti, kar je bila tudi prva ^odba s tujim partnerjem ^kupnem vlaganju v Slove- ti o 3 Sava Kranj je pred več kot leti začela razvijati lastno .CTsko mrežo. V nekdanji .Waviji je imela 20 skladišč toliko trgovin. Po osa- Sava Trade na Reki, v Splitu, Zagrebu in Skopju, ki tudi de- Nova prodajalna Sava Trade je v Lendavi na pravi lokaciji: med največjimi porabniki. Promet in delavnice Integrala v Lendavi zaposlujejo 128 delavcev, na 3000 kvadratnih metrih delavniških prostorov popravljajo vse vrste vozil ter opravljajo av-tokleparske in ličarske storitve, optično nastavitev, kovaške storitve, pranje itd. Zasnove sedanjega podjetja segajo v leto 1951, ko so se oblikovali v podjetje, takrat še usmerjeno v prevoz gradbenega materiala. 1961. leta se je vozni park izločil iz podjetja Nafta. 1975. leta so odprli nove delavnice na sedanji lokaciji, danes pa so ustnetjeni v prevoz s specialnimi vozili. Od 1991. leta načrtno obnavljajo vozni park, od 38 specialnih vozil, ki so neprestano na poti, jih je polovica vključena v mednarodni promet. lujejo, medtem ko je v Sarajevu, Beogradu in Titogradu njihovo delovanje onemogočeno. Prav tako pa imajo podjetja še v Pragi, Budimpešti, Trstu in Miinchnu, načrtujejo pa jih še na območju nekdanje Sovjetske zveze, Skandinavije in Amerike. |0 r r n ^avni sekretar za promet in zveze Marjan Dvornik je 0 Problematiki Dolge vasi odgovoril le: »Zdajle ne morem odgovoriti!« Zadnji tiskovni konferenci na Ministrstvu za promet in le nei.8®0 državnemu sekretarju Marjanu Dvorniku (ki je bil tije k? ^n' PreJ zaman vabljen v Dolgo vas) postavili vpraša-ž ,aaJ Se bo končno začel graditi mejni prehod Dolga vas saj Sq godnim kapitalom (rezerviranih je milijon ECU-jev), avtOc ^džari že sredi del, in kdaj bo končno odločeno, kje bo v m«jni prehod, kajti Pince v SV Sloveniji ne pridejo bo znana ta strategija oziroma predvsem stališča Madžarske. Naša so relativno jasna!« (^RJAN DVORNIK vC7n' sekretar); »Na to ^anje vam zdajle ne bom SJ& odgovoriti, kajti inve-Ministrstvo za notra- I). Zadeve in ne vem, kaj naj je an> počeli? Cesta je nare-q’ kar se pa tiče mejnega prehoda z Madžarsko, pa je za december predlagan sestanek ekspertnih skupin, ki bodo predlagale oziroma pripravile dve različici mejnih prehodov in seveda možnost realizacije po eni in drugi varianti. Enkrat po novem letu O problematiki gradnje mejnega prehoda Dolga vas pa je Anton Šajna (RUC) še povedal, da so domačini pravzaprav sami krivi, ker niso začeli graditi, saj so sprožili upravni spor. Dolgovaš-čani pač nočejo pristati na to, da bi imeli vhode k hišam z zadnje in ne s cestne strani, kar je razumljivo! BBP »Dve leti nazaj se je Sava Trade Kranj odločila, da bo razvijala tudi trgovsko mrežo v Sloveniji. V Ljubljani, Kopru, Kranju in Mariboru že imamo veleprodajna skladišča in prodajalne, podobno imamo tudi v Novem mestu in pred mesecem v Murski Soboti, ki ga ravno tako nameravamo v začetku prihodnjega leta dopolniti s prodajalno. Ker je ta mreža sorazmerno skromna, investicijskega denarja pa ni, smo se odločili za franšizing, torej prodajamo le ime in tehnologijo, sredstva pa vlagajo tisti, ki nameravajo te stvari koristiti. V Lendavi so bili izvajalci preureditve dela delavnice v prodajalno delavci Inggre, nosilec franšizing pogodbe pa je Integral Lendava - Promet in delavnice,« je povedal ob otvoritvi direktor Sava Trade g. Franc Šeruga. Velike spremembe v PTT-sistemu Pošta pod državno okrilje Potem ko so poslanci državnega zbora na izredni seji po hitrem postopku sprejeli zakon o pošti Slovenije, se bodo na tem področju z novim letom zgodile nekatere že dalj časa načrtovane spremembe. V prvi vrsti gre za že dolgo načrtovano ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti, saj so z uvedbo tovrstne zakonodaje zelo zamujali. Hkrati pa je bila ta delitev nujna zaradi hitrejšega vključevanja v evropske procese, ki terjajo ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti. Vedeti je treba, da je Evropske unija že pred osmimi leti sprejela t. i. zeleno knjigo, ki podrobneje opredeljuje tovrstne spremembe in razbitje monopola na poštnem področju. To pa pomeni, da se bosta morala tako poštna kot telekomunikacijska dejavnost pri nas čimprej prilagoditi ostri konkurenci na mednarodnem trgu, kar naj bi se zgodilo najkasneje do leta 2000. In kaj pomeni v praksi omenjena ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti? Sedanje PTT-podjetje Slovenije bi se v prihodnje ukvaijalo samo s telekomunikacijami, za kar bodo ustanovili delniško družbo, Pošta Slovenije pa bo državno podjetje. S sprejetjem zakona o pošti v državnem parlamentu je namreč omogočeno, da se ustanovi Pošta Slovenije kot družba z omejeno odgovornostjo, ki bi se ukvarjala zgolj s poštno dejavnostjo. V bistvu gre torej za javno podjetje, ki bo pod nadzorom države. Opredeljeno je, da bo osnovni kapital te družbe sto milijonov tolarjev v gotovini in vložek, ki bo po zaključnem računu letošnjega leta pripadel poštni dejavnosti. Ker pa pošta posluje z veliko izgubo in je bila zapostavljena tudi na račun hitrejšega razvoja telekomunikacij, bo morala telekomunikacijska dejavnost v prihodnjih petih letih namenjati del denarja tudi za tekoče financiranje Pošte Slovenije. V petletnem obdobju bi na ta način zagotovili 14,4 milijarde tolarjev. Tako je namreč opredeljeno z zakonom, saj se dosedanje izgube poštne dejavnosti ne prenašajo avtomatsko na novo poštno podjetje. In če iz telekomunikacij ne bo dovolj prelivanja denarja, bo treba manjkajočega poiskati v državnem proračunu. Cilj take ločitve obeh dejavnosti je predvsem odprava dosedanjega monopola in uvajanje privatizacije tudi na tem področju. Tako bi v poštni dejavnosti veljal monopol le še pri izdajanju poštnih znamk in prenosu pisemskih pošiljk, dopisnic in telegramov ter poštnih in telegrafskih nakaznic, vse drugo pa bodo lahko Sedež novega PTT-podjetja Slovenije bo z novim letom prenesen iz Ljubljane v Maribor. V obeh mestih pa sta predvidena tudi edina dva poštna centra v Sloveniji, ki ju bodo __—— Hi S »-« a®—« — »• ' ’ Z nov BBP opravljali koncesionarji. Koncesije bodo možne tudi v telekomunikacijah, kjer je za delavce in nekdanje zaposlene v PTT-ju predvideno še lastninjenje po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Sicer pa bo telekomunikacijska dejavnost zajemala javno govorno telefonijo, javne podatkovne telekomunikacije, kabelske distribucijske sisteme, mobilne in satelitske zveze razen radiodifuznih, dajanje telekomunikacijskih vodov v zakup, prenos in oddajanje radiodifuznih programov, javne telefonske govorilnice in podobno. MILAN JERŠE O l^dvah odgovornih na ministrstvu je zaprtje Usnjame Ljutomer le še vprašanje časa! Se v občini slepijo? Sanacija usnjame se ne splača in način Ker vemo, da je republiški SCHMID iz Feldbacha, vendar | usniarna ima tako zastarelo tehnologijo in način ........ I ■Eureka usnjarna ima tako zastarelo kož, da bi morala že zdavnaj . Vedno uvažajo kože, jih predelujejI določena w Ker je pač za vsak postopek potrebna dow Wja; Po zakonu o varstvu okolja iNC možn«st, da takoj zapre tovarno, k . ^utomer-Usnjarna že nekaj let čezmerno one nazuje U Wjn Vodo v reki Ščavnici, to so Potrd,J tPki J dopušča Sse je g. Zidarič odločil za drugo možnost,k J • prPe veri bMPrrt‘Ua?al ministrstvu za izdelaJekološki \&k’.da b' »zaukazali« vodstvu podjetja, J k' Program. o za n° Ljutomer pa so ("iev Č1 arele tehnologije in Xs drug> zapleti: celotni i Na’ • anior spada tudi us-'Ltwel?rešel v last Sklada ^publike Slovenije. l Nav č'na s' prizadevata, Mrarno čim prej prodali, Pr!.tem omejeni z de- V'i zahtevami sanitarni inšpektor Denis Zida- rič že decembra 1992 izdal odločbo o obveznem zmanjšanju emisij in imisij, rok je bil december 1993, pa se to ni uresničilo, smo ga povprašali, kakšni so bili njegovi nadaljnji postopki. Poslal nam je pisno sporočilo: »13.maja 1994 je bil ob navzočnosti glavnega republiškega sanitarnega inšpek- je po tedaj predstavljenih po- KMo v*08e) in obvezno Čeprav so V uJ?ta načrtovali, da bo leta Jarna že do konca V Post0?®83 'astnika (ki 4 ’ Pa ?bel tudi za ekolo-kaže, da v letu V?6 je 0 Prodaje. Interes V^Pce ??memben, vendar j Wvnj ’ ki se bodo prijavili ZP'S- 'zbiral sklad. V Pov .novembra so na k a usn-bab’ da ie problemi ^"jeJaine $e vedn° ne-k še vedno niso re-v .Prav t va,izacijski zah’ W '1 k/ak° pa ni znano, e> 0 bo reševal ne-^ok|e° °Sko problema-to ni rešeno, ne 1 1 tl V letih, ko si je KONUS zgradil bleščečo in velemestno upravno zgradbo v Slovenskih Konjicah in so si delavci delili velike plače, so povsem »pozabili« na posodabljanje tehnologije v Usnjarni Ljutomer. bo prodaje, zelo težko veijetno pa je, da bi novi lastnik tovarne lahko postal tujec. Letos prodaje, kljub sestankom izvršnega sveta in sklada, vsekakor ne bo! torja opravljen inšpekcijski pregled Usnjame Ljutomer. Pri razgovoru s predstavniki podjetja o možnosti obstoja usnjame je bila omenjena možnost prodaje tovarne firmi datkih in dokazih le-ta odstopila od nakupa zaradi premajhnih zmogljivosti ljutomerske us-njarne in neustrezne lokacije, ki ne omogoča širjenja objektov. Pri tem pregledu je bila tudi predložena izjava občine Ljutomer, da podpira nadaljnji obstoj tovarne (po možnosti kot samostojnega podjetja brez povezave s Konusom). Ministrstvu za okolje in prostor je bil podan predlog za odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa, vendar do sedaj še ni nobenega odziva ...« Tudi avtorica tega prispevka je več kot dva meseca iskala odgovor na vprašanje, kako bo Ministrstvo za okolje in prostor ukrepalo po predloženih rezultatih in predlogih republiške sanitarne inšpekcije! Po več neuspelih poskusih pa smo le uspeli izvedeti, da je ministrstvo res že 23. maja 1994 prejelo predlog za odreditev priprave sanacijskega programa čezmernega onesnaževanja okolja, kajti preseganje dovoljenih obremenitev okolja je po rezultatih inšpektorske kontrole tako veliko, da brez ustreznega sanacijskega programa tega problema ne bo mogoče rešiti. Zanimivo pa je, da so že februarja prejeli Sanacijski program Usnjarne Ljutomer (na osnovi prejšnjih odločb inšpektorja), vendar ga sploh niso obravnavali, ker ni Tudi podjetja, ki so last Sklada za razvoj, se bodo lahko lastninila po lastninskem zakonu, vprašanje pa je, če bo takšna odločitev smiselna za podjetja, ki so v velikih težavah. Eno takih je tudi Usnjama Ljutomer, katere vrednost se še vedno prikazuje na nepravi način. Tovarna je torej last države, zato naj država poskrbi zanjo in naj se ne slepi, da bo nekdo kupil usnjamo s staro tehnologijo in jo v celoti obnovil. Na potezi sta Sklad za razvoj Republike Slovenije in ministrstvo za okolje in prostor: rešiti ali potopiti. K4 je za državo predrago in kaj ni? Katero ekološko sanacijo podpira in financira, katero ne? bil kredibilen. Zanimalo nas je, kdaj bo ministrstvo izdalo kakšen pisni odgovor: da ali ne? Čakajo v Konusu, na skladu, v usnjarni in na občini, sanitarni inšpektorji pa imajo občutek, da je njihovo delo brez pravih učinkov. Kar smo uspeli izvedeti v minulem tednu, ni za ljutomersko us-njarno nič kaj spodbudno. Po mnenju državnega sekretarja usnjarna s sedanjo staro tehnologijo in na sedanji lokaciji v središču mesta nima prihodnosti. Tovarna bi se morala zgraditi povsem na novo, kajti stari način obdelave surove kože preveč onesnažuje okolje, posodabljanje tehnologije v okviru sedanjih objektov in lokacije pa ne bi bilo smiselno. Mnenje določenih strokovnjakov na Ministrstvu za okolje in prostor, ki usnjamo in njeno tehnologijo zelo dobro poznajo iz lastnih izkušenj, je, da je usnjama v Ljutomeru le odslužen obrat Konusa, ki bo obratoval (in onesnaževal okolje) tako dolgo, dokler mu tega pač ne prepovejo. Tehnologija v tovarni je tako stara, da nima smisla zanjo graditi čistilne naprave. Poleg čistilne naprave bi morali investirati tudi v novo tehnološko opremo, vse to pa bi bilo tako drago, da proizvodnja naložbe ne bi prenesla. Tudi ekspertno mnenje, ki ga bodo pristojni napisali v prihodnjih dneh, bo s podobno vsebino: sanacija ni ekonomsko smotrna. Kako dolgo bo torej ljutomerska usnjama še obratovala, čeprav so razni strokovnjaki že večkrat dokazali, da premočno onesnažuje vodo in zrak? Dokler se na ministrstvu ne bodo opogumili in izdali odločbe o zaprtju! Ne slepimo se, da bo to tako kmalu, če ne bo večjega pritiska javnosti in politike. BERNARDA B.PEČEK j stran 6 vestnik, 24. novembra 1994 občine Po občinskem abecednem redu Lendava: sotočje voda m vrata v onent Lendava je čudovit babilon. Mesto ali mestece (kakor vam drago), v katerem so bili postmoderni že takrat, ko sta v drugih tukajšnjih krajih še trdno veljala modernizem in scientizem. Lendava je špekulativen kraj, Lendavčanom rade rojijo po glavi neverjetne misli in veliko fantazirajo. Lendavčani so dober civilizacijski korak pred drugimi prebirali literaturo o nenavadnih pojavih, se zanimali za okultne tehnike, ustanavljali makrobitična društva in skupine za transcendentalno meditacijo. Šele pozneje je to postalo običajno v vsej preostali deželi. V Lendavi in okolici se vedno najde kdo, ki skuša izdelati perpetum mobile; lendavski ribiči vedno ribarijo tudi po skrivnih metodah in pripovedujejo o neverjetno dolgih somih; v mestu in okolici ne govorijo nobenega od drugod znanih slovenskih dialektov. V lendavskem koncu se stekajo vsi obmurski vodotoki, Krka, Kobiljanski potok, Le-dava, Črnec in seveda Mura. Tisti, ki v celem tečejo po tej državi, so karseda ravni, skorajda vse so že zmeliorirali. Kmalu se nameravajo spraviti še na zadnje opanke vijugavih vodnih poti. Na meji med novo črensovsko in novo lendavsko občino agromelioratorje muči košček črnca in Libovije. Samo tam še tečeta tako, da si njuna voda od vijuge do vijuge še pomežikne, drugod pa samo strumno odteka, kakor je po volji premočrtnim glavam. Območje se omenja že leta 1192, ko ga je lendavski gospod Ha-hold III. kupil od nekega Strochona za 50 mark. Zanimivo, da je bilo že takrat mejno, med lendavskim gospostvom in črensovskim, kajti, tako piše Ivan Zelko, Strochona in njegovi bratje so bili iz Črensovec. - Ponekod se je tem razmejvalcem novih občin res posrečilo! V Lendavi se tačas nekaj prerekajo, kje naj bi stal kip znanega domačega kiparja. Avtor bi želel, da stoji v tistem žarišču pozornosti, v katero so uprti pogledi prihajajočih v mesto po glavni mestni vpadnici. Ko pa sem hodil okrog kapele svete Trojice nad Lendavo, sem ugotovil, da bi si, če bi bil kipar, izbral za postavitev kipa prav to mesto. Tam spodaj bi kip videli samo tisti, ki prihajajo v mesto z južne strani. Pred vrati grobnice kapitana Hadika, ki leži v kapeli, bi ga videli iz najbrž dveh tretjin občine. Tako lep razgled je od tam. Kamor pa pogled seže dol, od tam se Vidi tudi gor. Noben drug župan nove občine v krajih tukaj ob Muri ne bo imel tako dobrega pregleda nad svojo občino kot lendavski. Če bi si gor »na vrhu pri sveti Trojici«, kot bi rekli prosto po Levstiku,.ob kipu, če bi ga res postavili tam, uredil krožno sprehajalno potko. Tako v dolžini dvestosedemde-set stopinj pod vznožjem kapele. Potem bi mu lahko v zbranem premišljevanju skrbni in preiskujoči pogled počasi drsel čez vso občino. Do zadnjih meja občine in še dalj bi segalo oko skrbnega gospodarja. Na desni strani ne bi videl samo skrajnega notranjega roba Dolgovaških goric in mejnega prehoda pod njimi, na skrajni levi pa Centibe in mejnega prehoda Pince. Tam pa bo tako ali tako nastavil svoje najbolj vestne uradnike, ker se bo za carine in mitnine ves čas pričkal z državo, ki bo seveda hotela odnesti čim več. On pa bo hotel čimveč obdržati zase, tako kot že njegovi predhodniki iz 14. stoletja. V listini iz leta 1389 piše, da so v Dolgi vasi, na dolgem mostu, ki je takrat tam očitno stal, pobirali mitnino. — Zanimivo, ni kaj! Časi so spremenijo, lastnosti in značilnosti krajev pa ostanejo. Kdor je enkrat imel mitnico, jo ima znova, samo da se zdaj imenuje carinarnica. Od svete Trojice bi z odličnim pregledom po pokopališčih daleč naokrog s svojega nagrobnika veselo gledal tudi romanizirani Kelt Vibenius, skupaj z ženo in osemletnim sinom. Njihov nagrobnik iz rimske dobe so sredi prejšnjega stoletja našli ob vznožju dolgo-vaških goric. Gotovo je stal kje višje in ga je čas porinil navzdol. Zakaj bi bil Vibenius, katerega podoba je z njegovima najbljižjima vklesana v njihov nagrobnik, zadovoljen? Njegov nasmeh bi razkrival eno od skrivnosti, ki nadleguje mnoge razumarje v teh krajih. Razumarji se sprašujejo, od kod med našimi ljudmi tako razširjena čudna navada, da si že za živa postavljajo nagrobnike? Od Vibeniusa vendar! On ja začel s to modo, kot bi danes rekli. Potemtakem ga lahko štejemo za predhodnika sodobnih lendavskih postmodernistov. Njegovi sedanji rojaki so pridno stopali po sledi civilizacijske prednosti, ki jo je ustvaril, in so bili prvi tukajšnji makrobiotiki, spiritualisti, ezoteriki. Kdor je enkrat prvi, tisti, če dobro drži korak, naprej vodi. - Ex oriente lux, so rekli nekoč: od vzhoda luč, oziroma vse novo prihaja od vzhoda. Lendava je najvzhodnejši od vseh večjih slovenskih severovzhodnih krajev. Lendava, slovenska vrata na orient! Na lendavskih tleh tradicija žgečka po podplatih. Pa naj-sibo rimska ali srednjeveška. Srednjeveška cehovska in obrtna tradicija je pred leti nekatere Lendavčanke in Len-davčane toliko žgečkala, da se mrgolenja v nogah niso mogli ostresti na nobenem plesu. Zato so začeli ustanavljati center za domače obrti. Center še ne dela s polnimi rokodelskimi zamahi, ker nima prostorov, organizirali pa so že mnoge tečaje starih obrti. V spisih se med srednjeveškimi lendavskimi obrtniki omenjajo čevljarji, izdelovalci lokov in puščic, kolarji, konjarji, kovači, krojači, kuharji, mečarji, psarji, tkalci, zlatarji in celo kožarji. Dobro, vseh obrti dandanes ni mogoče več učinkovito oživeti, mnoge od naštetih pa bi lahko. Celo izdelovalce lokov in puščic, na primer. Tradicija je tradicija, z obrtjo ali brez nje. Nekdaj so peresa vezali na puščice, danes pa se nekaj sliši, da so dobri v badmintonu, kar je tudi operjena igra. Lansko leto so Len-davčani organizirali kinološko razstavo, na katero je privedel svojega psa celo slovenski predsednik vlade Drnovšek. Nekdaj psarji, danes kinologi. Nekdaj kožarji, danes spet kožarji: v Lendavi je kar nekaj kozjerejcev. Lendava je torej mesto, ki ima od vseh tukaj največ kipov. Je mesto, ki ima največ izvirov žive vode na mestnem območju: to je tisto čudovito curljanje iz pip pod hribom ( v zadnjem času so ga nekaj uredili). Je mesto, ki ima prostor za tržnico, ženske pa hodijo na tržnico v Čakovec. Nova lendavska občina je najbrž edina slovenska občina, v kateri so Slovenci v manjšini. Pa kljub temu ne uživajo privilegija, ki bi ga po zakonu o lokalni samoupravi lahko. Po zadevnem členu zakona bi jim namreč šlo, da bi imeli v občin skem svetu dva vnaprej zagotovljena sedeža. A jim je domača oblast odgovorila, da so Madžari še naprej manjšina, čeprav jih je več kot Slovencev. Po nekakšnem babilonskem načelu so oblastniki k Slovencem prišteli »ostale«. Lendava pozna bolj slovenske in bolj madžarske čase. Kot pravi Zelko, so jo ustanovili Slovenci in ji dali ime, ki prihaja od izraza za led, pozneje, predvsem po 14. stoletju, je bilo v njej čedalje več Madžarov. V njej se je vsekozi živelo v sožitju. Samo njeni gospodarji, razni Haholdi, Banf-fyji, Jure in drugi, so se vztrajno prepirali med seboj. Oblastniki so včasih malce zaletavi in ne mislijo na dolgi rok. Smoterno bi bilo, če se ljudje ne bi dali zavesti oblastniškim izpadom in bi živeli po občutku za dolgotrajno sožitje, ki je zrastel na domačih tleh. Nikoli ničesar preveč, pravi latinski pregovor. Ljutomer: prestolnica ljudi, ki pojejo kot klopotci Prleki se, tako pravi najbolj učen med njimi, dr. Anton Trstenjak, radi držijo doma, nikoli se niso posebej izseljevali po svetu. Tako kot na primer Prekmurci. Ostajali so doma in tako so si v tem domoljubju malone v vsaki vasi izmislili svoj grb. Četudi niso bili občina. Tako ima veliko vasi v novi ljutomerski občini svoj grb, šaljiv ali resen, medtem ko ga na primer Murska Sobota nima. Vseh vasi je 69. Ob tako razviti lokalistični istovetnosti je toliko bolj čudno, da je ostala ljutomerska stara občina po prvi stopnji reforme lokalne samouprave v enem kosu. In Ljutomer je tako nesporna prestolnica Prlekov. Kar bo ostal tudi še potem, če se bodo Križevci, Veržej, Razkrižje ali kateri drug kraj, z občinsko tradicijo ali Ljutomer: Če dušeslovca dr. Trstenjaka razumemo zelo dobesedno, potem je tipološka antropološka meja med gornji in dolnjimi Prleki tik za ljutomersko cerkvijo. Dolnji ali murskopoljski Prleki so samozavestni, radi imajo konje, spoglejujejo se z aristokratskimi gestami, ker si izmišljajo grbe; gornji ali viničarski Prleki pa »imajo pravi občutek manjvrednosti«, vaških grbov si ne rišejo in so bolj lirični, predvsem, či si kaj spijejo. Največji glasbeni instrument Prlekov klopotec pa je njihova kulturna dobrina, saj po ravneh ni goric! brez nje, osamosvojil in postal samostojna občina. Sploh pa so Križevčani in Veržejci v zadnjem času nehali govoriti o lastni občini. Samo Razkri-žani so še naprej prepričani, da jo morajo imeti. Ljutomer je danes mesto z mrtvo tržnico, trške pravice morja, o katerem piše Trste- pa je dobil že v prvi polovici 13. stoletja. »Kot trg se prvič omenja leta 1265,« piše v Leksikonu Dravske banovine. Mimo njega so proti takratnemu Halicanumu (Lendavi) in naprej hodili Rimljani in izgubili kak novec, da o njihovih pohodihm dandanašnji kaj vemo. V srednjem veku je bil ... se tja d*1 Lendava: Dol z vrha pri lendavski Sveti Trojici se, če se malo sprehodiš naokrog, vim v zadnjih meja nove občine, »ako je vreme pravo«, kot bi rekel Levstik. Do Strehovec, »0^%^ pa Petišovec in Benice. Vmes živi 13.714 prebivalcev: Slovencev 5.966, Madžarov 6.254, ®s.ju:eJe 1.494. Modri zakonodajalec, ki je v tem primeru ravnal tako, kot nekdo, ki se za nekaj eji ni zavrgel števično dejstvo in odredil, da so »ostali« in Slovenci skupaj večina. Zato Slove naklonil manjšinske zaščite v obliki privilegija dveh vnaprejšnjih mest v občinskem svetu. najprej podložen cerkveni oblasti, solnograškim škofom, šele pozneje deželnim knezom. Šest dni po svečnici leta 1704 so ga napadli kruci. Obrambo meščanov je vodil župan Jurij Smrekar. Prvega dne so Turke odbili, toda vrnili so se naslednjega. Premagali so vaško stražo, oropali cerkev in hostije v njej usuli na oltar. Ker gre za najsvetejše, sta jih pred nadaljnjim skrunjenjem rešila kaplan Matija Kos in frančiškan Bruno tako, da sta jih po-užila. Bolje nekoliko več v posvečena usta, kot da bi jih požrla poganska. Morda bi lahko to dejanje šteli za izraz prleškega hu- njak kot o prleški značilnosti. Trstenjak loči gornje in dolnje Prleke, Gorčane in Dolenjce. Dolenjci so doma na murskem polju in so ponosni, samozavestni, gojijo tekmovalnega konja dirkača in imajo smisel za humor. Gorčani živijo po gričkih kot viničarji in s »pravim čutom manjvrednosti«. Pr leška samozavest, ki prehaja v bahavost, je po mnenju drugega razčlenjevalca prleške duše Franja Baša nekaj drugega kot balkanska bahavost. »... je utelešena v globoki, naravnost patriarhalni stanovsko-kmečki zavesti.« Ljutomerski prvotni grb je bil srebrn ščit, v katerem je divjal enorogi konj. Pozneje so dodali še zmaja. Tudi druge prleške vasi, razen viničarskih, imajo v grbih živali. Trstenjak to šteje za izraz totemistične miselnosti, kot izraz takega razumevanja pripadnosti, ki za svoje prednike šteje tudi živali, oziroma je njegova rodovna skupnost s tisto živaljo posebej povezana. O tem naj bi pričali tudi številni rodbinski priimki, kot so Vuk, Lisjak, Škrlec, Kos in drugi. Vsekakor je za zmaja v teh krajih težko pokazati, da je totemistična žival. V tem primeru bo prej šlo za kako mitološko zvezo. Trstenjak pravi, da je Prlek sicer šaljiv in prijazen, neprijeten pa postane, ko mu hoče kdo prestaviti mejnik na polju v njegovo škodo. »V takih primerih se je zmožen tudi brezobzirno tožariti, čeprav so primeri, da bi s tožbami zapravili hišo in posestvo, redki ali pa sodijo v preteklost ...« Nemara se Prleki zato spravili k ustanavljanju . ših občin, ker še nimajo nc’ ■ atske službe. Oklevajo , premajhnih pravnosvve nih zmožnosti. Brž ko P se nameščen notar ali bodo začeli pravdati za o ske meje - v razumnik seveda. ini de* Najmočnejši povezova javniik Prlekov pa Je po klopotec, oziroma ker Trstenjaku očitno za veli beni instrument, prl“ eSIni njenost do petja. Prl, pjnk"' so enakomerne, »mam P rane, so kakor melo potca, ki kot lesni inst sega daleč v pretekost«-klopotanje klopotca pokrajina. Zasajen je v domačo zemljo in prispodoba za prej nepripravljenost Pr? jAjjl 1P tuje po svetu, da bi od >je sezonsko delo. Kadar se obnaša kot sanjav' vnetosti za delo utrujen Toda nad prleškimi p. tako kot v duši Pie^ lekije, le redkokdaj/ polno zatišje. »Že P°v jnol' vetrič in klopotec ne ^g^ čati. Klopotčeva rn^ij^' izraža monotonijo °oZ' Pa tudi klepetavost m Sosednost njegovega jalca.« Ju/ Svoje sentimentalne slovno potovanje P° ’f$ duši končuje Trstenjak nacijo. Tujec se, ta ljuje, dandanes zama" p’’ prisluškuje, da bi za^^a opevani klopotec. J fO ginja, tako kot izg10^ sko petje. »Vse izp°d hanizacija dela, s r tudi nekdanja roma delu; na njegovo n«/ pata radio in televizija nik s popevko.« Čeprav je res, da J . merskih ulicah od prekmurskih in pde. v M. videti največ trakto^ J rej mehanizacija z Oti, dri va topot konjev pd tlaku in druge doma |A 1 bo potrebno Trstenj liko dopolniti, če n« rati. Najbrž tudi P^i^ vplivom prleški fan‘J Igfi znova tekmujejo. K postavili najvišji kl°P tovsko petje, ki ga sefa prav tako pogreša, P y podoknic spremen' • niško petje, od nek manj izključnih poročenih fantov, P neslo na širši krog Nadaljujejo ga razn ji skupine, v katerih dejavni poročene moški. Morda pa o značilnosti prl^*/ zveze, ki se, reci^^fO v neformaliziranih ii1। jfggtnik, 24. novembra 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo ^oja in izobraževanje Romov na Slovenskem Pomembno delo Doleta 1971, ko je bil v Londonu svetovni kongres Ciganov, je v uradni rabi za njihove etnične skupnosti širom po svetu naziv '8M. Na tem kongresu so sprejeli posebno deklaracijo, da so in da želijo, da jih tudi drugi tako imenujejo. Mnenja njihovem pravem imenu (in rabi) pa so ostala vse do danes C8®8’ 'n to tudi med Romi samimi. Nekateri še vedno želijo *t>ti Cigani. O tem pravkar izhaja tudi podlistek v Vestniku. euvod se nam je nekako vrinil na začetek zapisa o predstavitvi Ove knjige Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem. domu - Gre za delo mag. prof. MLADENA TANCERJA iz Maribora, ki je okrog 20 let živel in delal v Prekmurju - nazadnje je bil ravnatelj gimnazije v Murski Soboti -, ves ta čas pa ga je zanimalo tudi, kako živijo Romi, kakšen je njihov položaj, od kod izvirajo, kje vse živijo... Pogosto je prebiral, kar je bilo napisanega o Romih, si zapisoval, razmišljal in tudi sam kaj napisal ter z referati nastopal v javnosti. K temu ga je še posebno spodbujal dr. Vanek Šiftar, ki je leta 1970 izdal knjigo z naslovom Cigani. Tako se je sčasoma uvrstil v krog najbolj znanih romolo-gov v nekdanji Jugoslaviji in tudi širše. Čeprav se je preselil v Maribor, je ostal zvest tudi Franc Sabotin, tretji pomurski mojster- multiplikator in vodja skupine strojnih mehanikov Dober mojster dober orodjar te Tretji pomurski obrtnik, ki je končal usposabljanje za mojstra - multi-plikatorja v skupini prvih 64 obrtnikov in pedagogov poklicnih šol, je Franc Sabotin iz Murske Sobote, ki ima delavnice zaenkrat še v Selu, kmalu pa bo odprl nove prostore v Moščancih. Bil je vodja skupine strojnih mehanikov, ki se je izobraževala v Weilheimu. Tudi F. Sabotin poudarja, da je uspešno in kakovostno delo odvisno od mojstra, ne le od njegove strokovne usposobljenosti, temveč tudi od sposobnosti motiviranja podrejenih, ustvarjanja dobrega delovnega razpoloženja. pa »ku- o«w>vnih in $: aeponreditem sami izvajali pre-oMike dela jaz ne po-namreč * zdra- da Franc Sabotin je 1971. leta sredi 3. letnika na strojni fakulteti na prigoyarjanje pustil študij in se zaposlil kot učitelj strokovnih predmetov na centru poklicnih šol v Murski Soboti. Po treh letih je moral odslužiti vojaški staž, nato pa se je 1975. leta zaposlil v Panoniji. Ker je bilo njegovo delo v razvoju onemogočeno, se je povezal z Livom Postojna, ki je v tistih letih iskal možnost vlaganja v razvoj v Prekmurju. Kot tehnični vodja je začel delati najprej z eno skupino v delavnicah srednješolskega centra (uvajali so orodjarno, avtomatsko strego strojev), spomladi 1979. leta pa so začeli s proizvodnjo v novi tovarni v Rogašovcih. V Livu je bil zaposlen do 1984. leta. Ker ga je vedno zanimala predvsem praksa, je 1.junija 1984. začel samostojno kot obrtnik - oro- Mladen Tancer predstavlja svojo knjigo Vzgoja i izobraževanje Romov na Slovenskem. (Fotografija: J. G.) tej svoji »ljubici« (tako imenuje svoje konjičke šah, pedagoško delo in zanimanje za Rome). Končno je v njem dozorela tudi želja, da bi izdal posebno knjigo o Romih. Ugotovil je, da je že marsikaj napisanega in izdanega (Pomurska založba je djar. Do 1991. leta se je ukvarjal izključno z izdelovanjem orodja za množično proizvodnjo za Mesno industrijo Pomurko, Tovarno mlečnega prahu ter druge tovarne živilskopredelovalne industrije po vsej nekdanji Jugoslaviji. Ko se je trg zaprl, se je začel ukvarjati še s serijsko proizvodnjo brizganja plastičnih mas (termoplastov). Zanimivo je, da je F. Sabotin sam izdelal stroj, izbrizgal vzorec in ga poslal Adrii - slovenska letalska družba je postala naročnik celotnega jedilnega pribora, ki ga uporabljajo med letalskimi prevozi (npr. škatle, skodelice, noži, vilice). Sedaj razvija novo termopla-stično orodje, katerega izdelki bodo uporabni v živilski industriji - to so lahko le izdelki iz okolju prijazne plastike - polimerov. »Vedno sem sovražil dolgočasno izdala na to temo kar 5 knjig), le o vzgoji in izobraževanju še ni bilo celostnega dela. Zato se je lotil prav tega področja. V knjigi z naslovom Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem, ki jo je izdala Založba Obzorja Maribor, finančno pa sta jo podprli tudi občini Murska Sobota in Lendava, najprej najdemo poglavji z naslovom Romologija (o raziskovanju tega vprašanja) in Svet Romov (njihov izvor, kje živijo itd.). Tretjemu delu je dodano tudi poglavje o slovstvu Romov, na koncu pa je še povzetek v angleškem in nemškem jeziku. Na petkovi javni predstavitvi omenjene knjige v prostorih Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bilo mnenje vseh navzočih, da gre za pomembno delo, ki bo prišlo prav tako vzgojiteljem v otroških vrtcih kot učiteljem v šolah, ki jih obiskujejo tudi romski otroci (čez 100 jih je v vrtcih v občini M. Sobota, v 8. razred OŠ pa jih je uspelo napredovati 28), pa tudi drugim. JOŽE GRAJ delo pri velikem stroju, ,štancanje’, saj to lahko v celoti opravlja stroj sam, če ga pravilno izdelaš in usmeriš. Kovinarski poklici tačas za učence niso zanimivi, saj je celotna kovinska industrija v velikih težavah. Je pa to tehnološko zelo zanimivo in zahtevno delo. Orodjarstvo je spremljajoča služba vsake industrije, npr. tudi tekstilne, saj je potrebno neprestano skrbeti za stroje, tekoči trak. Dober orodjar je v Nemčiji zelo cenjen in dobro plačan. Industrije brez orodjarstva ni. Kdor bo hotel v prihodnje opravljati orodjarstvo kot obrtnik, bo moral imeti najprej mojstrski izpit pa tudi v industriji bodo delovodje, ki bodo delali z učencij morali biti , mojstri. Doslej so bili zaposleni dovolj strokovno usposobljeni, niso pa znali delati z ljudmi,«je povedal F.Sabotin. Kako bo potekalo izobraževanje, se še ne ve, kajti najprej je potrebno sprejeti katalog znanja. .Sele potem bo znano tudi, kakšna bo cena takšnega dodatnega usposabljanja po končani poklicni šoli, ki je tesno povezana z opravljanjem prakse (kot pomočniki morajo biti zaposleni v mojstrski delavnici). V Nemčiji stane šo- Izobraževanje mladih za podjetništvo V srednjih šolah se mladi učijo marsikaj. Bore malo pa je bilo doslej vsebin oziroma programov, ki bi dajali učencem tudi potrebna znanja o podjetništvu. No, z letošnjim šolskim letom je bila končno prižgana zelena luč za uvedbo predmeta podjetništvo v srednje strokovne šole. Ponekod so ga tudi že uvedli. In kako je v Pomurju? Ugotovili smo, da tega predmeta niso uvedli še na nobeni pomurski srednji šoli, dokaj resno pa se pripravljajo na ta korak na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota. Tako se je njihov profesor Janez ObaLudeležil tudi posebnega 10- dnevnega seminarja v Ljubljani, ki sta ga pripravila Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport in Podjetniško izobraževalni center GEA COLLEGE. In kakšen je glavni cilj predmeta podjetništvo? »Glavni cilj tega predmeta je pospeševanje podjetniškega načina razmišljanja med mladimi. Zato je vsebina predmeta usmerjena v preučevanje realnih postavk poslovnega procesa v malem podjetju. Poleg tega naj bi program pripomogel k dvigu samozavesti in samozaupanja med mladimi, ki nameravajo postati podjetniki, jim razvil občutek za socialno in poslovno razumevanje okolja ter komunikacijske sposobnosti, predvsem pa dal znanja in izkušnje na področju vodenja in upravljanja malega podjetja. Učenci se bodo seznanili tudi z osnovnimi marketinškimi, finančnimi, organizacijskimi in pravnimi pojmi, ki so pomembni za obvladovanje poslovanja. To pa ne pomeni, da želimo v srednjih šolah mlade «narediti» za podjetnike, ampak jih usposoboti, da bodo lahko postali podjetni ljudje.« Praktičen del predmeta bo organiziran po načelu podjetniške delavnice. Učitelji bodo skupaj z učenci obiskovali mala uspešna podjetja, jih spoznavali ter se neposredno pogovarjali s podjetniki in drugimi strokovnjaki, predvsem iz gospodarske zbornice, bank, svetovalnih podjetij idr. Takšen način izobraževanja že daje dobre rezultate. lanje 12 tisoč mark, kandidati pa imajo možnost dobiti brezobrestno posojilo države. Franc Sabotin je med usposab- Inženir Franc Sabotin, ki se ukvarja z orodjarstvom in kovinopla-stiko, je eden od 14 slovenskih mojstrov - multiplikatorjev s področja strojne mehanike, ki bodo sestavljali izpitne komisije za prihodnje mojstre. J. G. Ijanjem za multiplikatorja izvedel veliko novega s področja sociologije in pedagogike. Precej strojev je že računalniško krmiljenih, obiskali so tovarno BMW, kar pa je najpomembnejše: dobili so povsem drugo sliko usposabljanja mladih. Mlade od 14. do 18. leta je potrebno na primeren način motivirati, da bodo z veseljem in zanimanjem opravljati delo. Znebiti se je potrebno miselnosti: če še ne boš učil, boš šel za vajenca. Minuli četrtek (17.novembra) so se strojni mehaniki sestali v Celju, da bi še zadnjič uskladili katalog znanj, ki predvideva 720 ur usposabljanj. Po končani poklicni šoli se bodo morali kot pomočniki zaposliti pri mojstru in čez nekaj časa se bodo lahko začeli pripravljati na mojstrski izpit. Usposabljali se bodo s področja strokovne matematike, tehnologije, poslovnih del (npr. korespodenca), pedagoških del (sociologija, pedagogika), varstva pri delu in ekologije - tovrstna industrija ima veliko odpadkov in odpadnih olj, zato bodo vsi mojstri in obrtniki morali vedeti, kako in kam z njimi. BERNARDA B.PEČEK > Naredite nekaj zase tisto nedeljo je vaš glas zakon. Lahko vam govorijo, da je Slovenija trdna, in res je da gospodarstvo raste. Kar se vas tiče, je vaš kraj tisti, ki potrebuje več trdnosti. V naslednjih letih bo res odprtih in posodobljenih več kot sto šol. Vas zanima, kako ^izu bo imel vaš otrok do več znanja. Nove avtoceste so več Slovenije v Evropi in Več Evrope v Sloveniji. Vi pa bi se predvsem radi varneje pripeljali po svoji cesti d°mov In čisto vseeno je, da bo vsako leto štirideset tisoč več telefonov, če ne bo S napeljal enega tudi do vas. ...... Kdor ima možnost, naj prinese vec Slovenije v vase življenje. Imejte vec od tega, da Volite E LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE več Slovenije stran 8 vestnik, 24. novembra 1994 okrogla miza Nekaj dni pred praznikom sv. Martina seje v prostorih Podjetja za informiranje zbrala pestra struktura iz štirih pomurskih občin. Sonja Kreslin (Terme Lendava, nepoklicna članica IS Lendava, članica konzorcija Vinske turistične ceste), Emest Novak (svetovalec za vinogradništvo, Društvo vinogradnikov Prekmurja, vinogradnik), Ivanka Donko (pomurska svetovalna služba za razvoj kmečkih gospodinjstev), Rado Kranjc (lastnik vinotoča Gl v občini Gornja Radgona) in Milan Koren (podpredsednik IS Ljutomer). Povabili smo tudi vinogradnika iz Lendavskih goric, odgovornega za kmetijstvo pri SO Murska Sobota, prav tako odgovorno iz občine Gornja Radgona in lastnika gostišča na Jeruzalemu, a se okrogle mize žal niso utegnili udeležiti. Kljub vsemu nas je bilo dovolj, prav tako smo slišali dovolj zanimivih mnenj o nacionalnem projektu Vinske turistične ceste, ki so ga izdelali v okviru CRPOV-a. Projekt je eno, uresničitev pa drugo. Bodo vinske ceste postale podjetniški projekt s pomočjo lastnikov vinotočev in gostišč, občin ali društev? Kdaj bodo končno sprejeti novi zakoni o gostinstvu, vinih in vinskih cestah, ki naj bi bili osnova za razvoj podjetništva in razvoja vinskih turističnih cest? In navsezadnje: ali je poimenovanje virfskih cest na območju Pomurja pravilno? Marsikdo se namreč ne strinja z imeni Kapelska, Lendavska, Osrednja slovenskogoriška, Jeruzalemska in Ormoška vinska cesta. Sicer pa: vse je odvisno od volje in zainteresiranosti ponudnikov! V kakšni fazi ste na lendavskem koncu: ste imeli vinske ceste in vinotoče že pred tem slovenskim projektom VTC ali boste sedaj vse to organizirali povsem na novo? KRESLIN: »V Lendavi je občina vsa ta leta precej vlagala predvsem v infrastrukturo. Celotna trasa, letos še teh zadnjih 12 kilometrov, je asfaltirana, speljana je elektrika, vodovod, telefonsko omrežje, torej tista osnovna infrastruktura, ki je potrebna za nadaljnji razvoj. Odprti sta prvi dve turistični kmetiji, ob cesti je tudi klet podjetja, kjer bo že do konca leta polnilnica. Pomenjene so bile tudi prireditve, v Lendavi je znana Lendavska trgatev, zdaj na novo pa bomo uveljavili še Martinov sejem. Niti vinske ceste, niti blagovne znamke vin, niti polnjenja vina organiziranih posameznih vinogradnikov pa doslej še ni bilo.« Drugače je v ljutomerskem in gomjeradgonskem koncu, kjer imate že dolgoletno tradicijo vinskih cest in vinotočev? KOREN: »Pomembno je, da je projekt vključen v projekt CR-POV, da za njim stoji država in da bo našel mesto v izvedbenih aktih zakona o gospodarsko šibkih območjih. Realizirali se bodo lahko le s finančnim podpiranjem države v obliki posojil. V Ljutomeru je narejenega že vefiko, trase vinskih cest se uveljavljajo, tudi ponudba postaja vedno pestrejša, na IS pa je prevladalo naslednje načelo: vinske ceste povezujejo vinska območja, povezujejo naše hribe, vinogradnike. vinarje na vsej trasi posamezne vinske ceste; če sem konkreten, moramo torej obravnavati vittške ceste; ki so na naše M območju, hkrati z vinskimi območji drugje, ker so to tri vinske ceste, ki potekajo po območjih ptujske, ormoške, lenarške in ljutomerske občine, ponekod celo gornjeradgon-ske. Gre torej za enoten pristop na posamezni vinski cesti, ki pa mora imeti tudi razpoznavno turistično signalizacijo in tipe vin, vinoteke, organizacijo, za katero se moramo dogovoriti. Projekt VTC mora nositi v sebi podjetniško pobudo, vse ponudnike na posamezni VTC bi morali ustrezno organizirati, da bi potem ti zaradi svojega interesa in delovanja v gospodarski organizaciji uresničevali cilje VTC. Tudi zakon o gospodarskih družbah pozna obliko gospodarskointeresnega združevanja (GIZ). Radi bi spodbudili ponudnike na ta način, da bi se organizirali v GIZ, lokalne skupnosti pa bi prispevale z ureditvijo infrastrukture in promocije VTC kot celote. Sicer so tu pripombe na trase, vendar mislim, da so to sekundami problemi, kajti te trase se lahko dopolnjujejo, povečujejo, spreminjajo, dopolnjujejo s kapilarnimi vinskimi cestami.« Najpomembnejše je torej, da je dan okvir, kako se organizirati, kako naprej in da ima država roko nad vsem? KOREN: »Pomembno je tudi, da natančno definiramo, kaj mora ponudnik na VTC izpolnjevati, kakšno turistično ponudbo mora imeti, kakšno vino točiti, da bo lahko vključen v VTC. To in organizacija sta naši nalogi.« Kako je pa v Prekmurskih goricah. Ste kaj sodelovali pri pripravi projekta VTC? NOVAK: »Predstavnik občine Ljutomer je lepo povedal, kako je njihova občina sodelovala, pri nas pa dejansko, če ne bi bilo Društva vinogradnikov, še sedaj ne bi slišali o idejni zasnovi vinskih cest. Mi smo že pred tremi leti na osnovi predstavitve, ki je bila septembra na vinskem sejmu in kamor so bili povabjeni tudi občinski funkcionarji, vendar se je nihče ni udeležil, dobili idejno zasnovo tega. Potem se je društvo sestalo, začrtali smo si smernice, kako iz teh osnov, ki so bile enotne za vso Slovenijo, to peljati naprej. Tako smo že naslednjo pomlad marca 1993 v okviru društvene prireditve pripravili predstavitev idejne osnove VTC. Ivanka Donko (KMS); »Obrtni zakon ne velja več, zato bodo naše turistične kmetije poslovale v okviru zakona o gostinstvu. Tu upamo, da bodo kriteriji izoblikovani tako, da bodo prilagojeni naši kmetiji oziroma posameznim dejavnostim. Natančno bi morali opredeliti, kaj je to turistična kmetija, kaj kmetija odprtih vrat, kaj vinotoč, kaj predelava. Upamo torej, da bodo kriteriji res prilagojeni kmetom.« Uvleci tatom smo jim tudi dejansko dali podatke, ki so bili potrebni. Tako so nas obiskali predstavniki Kmetijskega zavoda Maribor, biroja, Krivec in Zavinšek. Začrtali smo tudi vse te turistične poti - kajti izraz vinska turistična cesta se mi ne zdi ravno posrečen, še posebno, ker je značilnost Goričkega nekaj drugega, to ni vožnja samo med vinogradi, zato bi turist lahko dobil napačen vtis. Je vožnja med vinogradi, gozdovi, predvsem pa po lepi pokrajini.« So vaše predloge upoštevali? NOVAK: »Od tistega časa dejansko nismo dobili ničesar, niti ni prišel v naše roke noben njihov izdelek. Kljub temu smo mi kot Društvo vinogradnikov s tem projektom nadaljevali -jaz in kolegica Ivanka v svetovalni službi -, kajti zdaj že imamo izdelane idejne poti, ob njih smo že dolgoročno razvrstili obstoječe vinotoče in turistične kmetije, ki imajo kakovostno ponudbo, potem potencialne, ki naj bi bili odprti v prihodnjih letih, tako da naj bi bilo to trideset kmetij, vinotočev in vinogradnikov, ki naj bi to ponudbo zaokrožili « Mimo tega vseslovenskega projekta? NOVAK: »Pravim: mi projekta, izdelka nismo dobili. Zdaj ne vem, kje je bil tu kratek stik? Tu je pomemben tudi interes občine, kolikor vem, pa soboški izvršni svet vse od zadnjih volitev nikoli ni razpravljal o turizmu, o ničemer. Velik krivec za takšno stanje je tudi občina. Zadnjič me je g. Slavko Horvat klical (po tem GOSTTUR-u, ko je verjetno dobil malo ...) in spraševal, kako je zdaj s temi VTC. Rekel sem mu, da smo mi ustanovili interesno skupino, kjer smo tudi določili glavne nosilce in po katerih je ta gospod tudi med najbolj odgovornimi. Strokovno bi mi pomagali. Vidim, da so spet prevladali neki ozki interesi, nove ob- Rado Kranjc (Vinotoč Gl): »Avstrijski cesar Leopold 2. je uzakonil vinotoče z naslednjo mislijo: Pridelovalec kmetijskih pridelkov naj popotniku ponudi svoj pridelek ob času in za ceno, ki jo sam postavlja oziroma se s popotnikom dogovori. Mislim, da je v tem vse bistvo vinotočev, in to bi morala biti osnova za vse dejavnosti ob tej cesti. Ne samo vinotoči, tudi tisti kmet naj ponudi popotniku, kar ima.« Ernest Novak (Društvo vinogradnikov Prekmurske gorice): »Primorci poznajo osmice, tudi to ponudbo bi lahko vključili v naše občinske odloke. NeKi okraj, vas se dogovori, kdaj bo kateri točil vino, tako da med njimi ni neposredne konkurence. Naš občinski odlok ponuja vinogradnikom možnost, da vse leto ali občasno prodajajo določeno količino vino.« čine, vendar bi bila tudi moravska občina deležna kakšne državne pomoči v sklopu tega projekta VTC.« KOREN: »Vse kar se bo na teh VTC dogajajlo, je v rokah tistih, ki bodo ob tej cesti živeli, ponujali. V tem je izziv, tudi smisel predloga o organiziranju gospodarskointe-resnih združenj. To mora biti podjetje, to ne more biti neka ljubiteljska združba, ki danes je, jutri pa je ni. Član GIZ se mora podrediti ciljem in pogojem, ki jih združenje postavlja. Zato smo v Ljutomeru dali pobudo, da bi se na ravni izvršnih svetov Ptuj, Ljutomer, Ormož - ker pač na teh območjih te tri vinske ceste potekajo - dobili in se pogovorili, kako naprej.« To so še vedno le idejni projekti, vemo pa, Ivanka nam to lahko najbolj nazorno pove, da so veliki koraki od tega, da nekaj prideluješ, do tega, da pridelano tudi prodajaš na domu? Drugi problem pa je, ali bodo tisti, ki imajo že dovolj uveljavljeno ponudbo - najsi gre za gostilne, kleti ali druge - pripravljeni sodelovati v takih interesnih združenjih? Kako torej nekoga spodbuditi, da bo začel s to dejavnostjo, in kako pritegniti druge? DONKO: »Zato smo mi - pa ne v zvezi s tem projektom -, ker se kmetije resnično zanimajo za dopolnilne dejavnosti, v ta namen tudi organizirali tak pogovor s pristojnimi službami, da bi jim pojasnili, kaj vse je potrebno od tega, kar ste omenili, da nekaj pridelaš in nato prodaš. Kajti to je zelo pomembno. Kmetje pridejo z določenimi idejami, imajo voljo, željo, potem pa je pot do uresničitve dolga, kajti stvari, ki se prodajajo, morajo biti kakovostne in ustrezati vsem predpisom, tudi objekti morajo ustrezati minimalnim tehničnim pogojem. In ta zadeva je potem zelo zelo problematična, ker vemo, da kmet sam teh stvari od začetka do konca ne more financirati. Mi skušamo z njim skupaj po njegovih zamislih dograditi idejo, priti do sredstev, ki so na voljo (ali pa ne) na republiški ali občinski ravni. Sicer pa z izobraževanjem, dajanjem informacij. Večjih razlik med posameznimi pomurskimi občinami ni, manjše zanimanje je bilo doslej le na lendavskem koncu, vendar je to tudi »najmlajši ko- Milan Koren (podpredsednik IS Ljutomer): »Mi bomo dali pobudo, da se bo ustanovilo gospodarskointeresno združenje, hkrati pa si bomo aktivno prizadevali za vse tri vinske turistične ceste. Izvršni svet je v ta namen imenoval tudi posebno projektno skupino, da bi pripravili idejne zasnove in konkretne naložbene projekte.« nec«, čeprav so tam velike možnosti za take dopolnilne dejavnosti, ker so manjše kmetije.« Kako je bilo začeti s takšno dejavnostjo v gomjeradgonski občini? KRANJC: »Naš vinotoč smo odprli pred petimi leti, 11. novembra bo peta obletnica. Moram reči, da so nam v takratnem času vsi občinski organi pri tem pomagali, nas spodbujali in svetovali, tako da večjih težav ni bilo. Naš vinotoč je sicer malo odročen od te vinske ceste, odmaknjen okrog 700 metrov, ampak to ne vpliva na promet, doslej smo lahko ves svoj pridelek prodali. Težave pa se pojavljajo v novejšem času, ko postavlja sanitarna inšpekcija minimalne tehnične zahteve strožje kot v kakšnih hotelih. Mislim, da bi tu morali sami narediti neko selekcijo. Če bodo tako nadaljevali, bo vse manj vinotočev, tisti, ki jih imajo, jih bodo začeli zapirati, drugi ne bodo upali začeti na novo.« KOREN: »Mislim, da bi morali podpreti idejo, da se za VTC sprejme poseben zakon o vinskih cestah. Z njim bi dosegli več bistvenih kakovosti: jasno bi opredelili, kaj je vinska cesta in ponudba na njej, da je to dopolnilna dejavnost na kmetiji, kjer kmet na ustrezen način proda izključno svoj pridelek s pomočjo svojih domačih in ne tujo pomočjo. Tako bi prišli do drugačnih standardov za ureditev in zahtev o načinu ponudbe, zdaj se dobi namreč to dovoljenje za vinotoč le na osnovi obrtnega zakona ...« IVANKA: »Obrtni zakon ne velja več, zdaj se upoštevajo občinski odloki o vinotočih.« KOREN: V tem novem zakonu bi lahko tudi opredelili ponudbo vseh, ki bodo na teh vinskih cestah v Sloveniji nastopali. Na tak način bi ti pridobili ustrezno družbeno moč, družbeni vpliv za realizacijo svojih interesov. Mislim, da je to zelo pomembno ločiti in da moramo biti zelo pozorni na ta formalnopravni projekt. Sicer se lahko zgodi, da to ne bodo prave vinske ceste, ampak le lepo asfaltirane poti po naših vinogradih, kjer bo toliko in toliko vprašljivih gostinskih lokalov.« NOVAK: »Vinogradniki Goričkega pa razmišljamo še o eni možnosti, da bi ustanovili zadružno turistično podjetje, neko obliko interesnega združenja, ki jo predvi- Sonja Kreslin (Terme Lendava, konzorcij VTC): »Izdelati je treba marketinški pristop, po čemer se bo posmezna VTC razlikovala od druge. Npr. gurmani v petih dneh obiščejo pet različnh vinskih cest s spoznavanjem kulinarike. Povezovanje bo šlo naprej na Madžarsko, v Avstrijo, Hrvaško ...« deva projetk VTC. Slučajno namreč že štiri leta obnavljamo zapuščeno kmetijo na Goričkem, kjer bi lahko bil tudi začetek te vinske ali turistične poti, ki bi lahko bila razpeljana po vsem Goričkem. 80 km bi bilo teh poti, na njih bi bilo v 4 do 5 letih 30 teh turističnih kmetij in vinotočev, ki naj bi se ukvarjali z vzporedno kmetijsko dejavnostjo - prodajo vina. V sklopu zakona naj bi bilo tudi mogoče, da bi si tisti, ki ima manj tržnega presežka, vino lahko sposodil od drugega vinogradnika, da vino lahko med vinogradniki kroži, to je ena od možnosti, da nekaj kmetov v neki vasi združuje vse tisto, kar pridelujejo: en kmet vino, drugi zelenjavo, tretji mlečne izdelke, četrti kruh - vse to se prodaja na eni ali drugi kmetiji, ker vsak vsega ne more početi in imeti dovolj! Tudi zaposlenost bo malo večja.« Bodo lahko vsi vključeni v vaše združenje? NOVAK: »Tu bodo določeni ostri pogoji. Prvič je naš cilj, da ločimo slabe gostilne in tiste s kakovostno ponudbo, predvsem govorim za vina, ker bo tudi gost sam potem tisto okrepčevalnico, bife ali gostilno, kjer se prodajajo vsemogoče stvari, ki niso več na meji normalnega, ignoriral in šel v tiste vinotoče, kjer bo ponudba na nivoju. Kdaj? Verjetno bi konec naslednjega leta z obnovo objekta v Ivanovcih to lahko bilo uresničeno, mislim začetek turističnih vinskih cest. Morala pa bo biti tudi neka zadružna firma, ker se društvo ne more ukvarjati s to dejavnostjo.« Za nadaljnji razvoj ponudbe ob vinskih cestah je nujno, da bodo ti zakoni sprejeti čim prej, ker Vestnik vsak četrteky f enem ali dveh letih lahko nastane veliko škode, če se bodo va-cuhi zakonov strogo držali Pf^P. sov. So pa razlike v teh občinski'1 odlokih, na primer gomjeradion-ska občina dovoljuje v vinotočih k suhi narezek, lendavska pa bograč? a za vino- KRESLIN: zatosino toče pri nas doslej m ’ yse ob’ sklicali vse zamteresirane^^ rajo pretirane zahte gograČ skih služb, ne toliko od smo vključili z/°’kna občutek: naše krajine. Imami p' ptjdob>v’' je vsa ta procedura pri P ^st, nju dovoljenj ' zelo omejevalna, D k Lju bodo ljudje raje delali na dje hodijo v vinograd®^ zdravilišč še posebno . sari^1 občinski odlok, am^a .fak®: predpisi so velik om J QlZ' Najprej naj bi vzpos^ imamo dovolj Ponu^" Ldjetja. J slušam o formiranju Pd bo vidim spet nevarnost, podjetje nosilec razvoj8i zdrUže boljši GIZ, članom nja bo javni sekto Jz že|jo, poro pri razpisih. . 0;ana preidemo s tega ponuja J v organizirano pon . n pre . NOVAK: »Nov. vin deva, da klasični h0 p VI1o več ne bi bilo, bo* toda vsa kakovostnaT je vina bodo ustekleniči »a trajno. V sklopu da Goričkem načrtuje ^ppega imeli stalno tn sod ^jon^ z različnih obm tud' k kdo Tam bodo ljudje lahk e W po nekaj litrov. Pr »n bo vodil te vinot jfnel' j slabe izkušnje. loVensk8 % vinoteki prav vsa preplav'l Že zdaj nas nam« P^ r« primorska vina, s "d'Žnko:.t.w§*^ res bolj nekakšen sp okaj ^ gost odnese, v nar pOn seda ta vina tudi drug n3J in piti. Za spominek P nese buteljčno smo ^osi^ V prihodnje bo usp skih cest odvis^„ ob izvirna bo ponud 10 bodo vključevale n‘ dob^ kar druge »eb^b ^^ imajo Po^-j ^čino, 1 > zgodovinsko de le » j obrt, kulinariko, opremiti z znaki, ponudbe pa neba- hoteivur P NOVAK: »Kdor b>je> viru svoje turistične 5*01®^ notoča doma prodaja naj ima obvezno tudi b , stekleničenje, to vjnih- v novem zakonu daj g to- usposobi. Ne Pa domoy "$l£ prodajajo vino za a « čijo v steklenice, «ega k( žganju. Promocija jnib,« j f tudi z etiketami na zap'' 4 KRESLIN: N’llju®O plotovi, češ to je m^ska cesta ali moja len* del^J bi midva z g°r1Ck'; sode10^/ murskih goric do te tt' najbrž prekosila vs / ceste na ljutomer gj * NOVAK: »N^J^ spoznati domačo P . sOsednW do nezavesti kopira ob M« žav. Glede pom^ da V VTC: ne strinjam ^giaPJ« ali Lendava ne jih J11I1 vrhunskih vin. Lah jjihse^% lujemo, vendar v mam p/ zato višje piadagjo r^je gradnikov bo 1^ chardonnaya). k poP L . strost naše gonČk® P manj padavin, re prist11^ o bo tudi poudarjena P / kega človeka. k'vA skromno živeti, na je b koli države že Jb^ dj J zapostavljen in žal y p9/ v prihodnje. bomo to vez med ske države in cen ^j, z drugim ne, vs J sumi.« berNA^A^ i i! Ji 24. novembra 1994 stran 9 kmetijska panorama Kemijski laboratorij pri ŽVZ-ju prerasel v oddelek za kmetijsko raziskovanje Za cenejšo in kakovostno I J boratorija pri Živinorejsko-ve- toni. Raziskovalna deiavn pridelavo t.raziskovalne dejavnosti tudi v kmetijstvu ni napredka, ^snim spoznanjem so leta 1980 na Živinorejsko-veterinarskem u , za Pomurje ustanovili tudi oddelek kemijski laboratorij, itn« h’Predvsem koristil kmetijstvu. Strokovnjake s tega po-sh b' oskrboval s potrebnimi podatki o založenosti zemlje s podatki o kakovosti krme ter z drugimi podatki, ki naj gagali pri odpravljanju nekaterih težav v praksi ter prispe-k Pocenitvi kmetijske pridelave in prireje. Čeprav so bili pri Nrn delu največkrat prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivo-č' bili rezultati, ki jih dosegajo, gotovo v ponos tudi večji Kovalni ustanovi. terinarskem zavodu v Murski Soboti je tako nastal oddelek za kmetijsko raziskovanje, kot raziskovalna enota je vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij pri ministrstvu za znanost in tehnologijo, s tem pa se mu odpirajo nove možnosti. Kot je na priložnostni slovesnosti ob promociji novega oddelka povedal njegov vodja Adolf Pen, so aktivnosti za ustanovitev oddelka za kmetijsko raziskovanje potekale več let, vso podporo pa sta jim pri tem dajala tudi območna go- torij. Raziskovalna dejavnost v zavodu tako še naprej ostaja organizirana interoddelčno, raziskovalni oddelek prevzema le usklajevanje raziskdvalnega dela med obstoječimi oddelki in raziskovalci. Raziskovalci in raziskovalna oprema ostajajo še naprej na osnovnih oddelkih, navzven pa nastopajo kot raziskovalni oddelek. To je še posebno pomembno pri kandidiranju za pridobitev raziskovalnih nalog in sredstev za raziskovalno dejavnost, za kar doslej niso imeli možnosti. Z registrirano raziskovalno Lah lile “^torij za kemijske ana- । ursk' Soboti se danes pre(jva s sodobno opremo, kitr0„^m Pa s kakovostjo in jfntj?°?tor'tev’ zat0 ne Pre’ štorih®! st.orjtev.tega la' tnjc; pJd poslužujejo celo liž/° besedah Adolfa Pena, vod’ laboratorij, tja 1. letih svojega delova-■ ' s kontrolo kakovosti ^OriL ^rm'k na njihov labo-'ica 2 le zdaj vezana že polenih kr°Vfnsl<'b me^aln'c moč-’ anabzirajo pa tudi ^otavr Z-a tovarno Lek. Pri lozng tanJu kakovosti volumi-h dob Jme dela ta laboratorij ^Itat' Slovenije. Nad J'b dosegajo, so %ki K.en' cel° tuJi strokov-%tnLS0 Česti S°stie te6a kv lah^3’ O*3 analizi krme ^liao °ratoriju vpeljali tudi ^Iku ZemIJe> v posebnem ^ka •Pa 0Pravljajo analizo ^jooc^.^ko dnevno pregle-Vj°,1 vzorcev mleka. teb letih sta se tako ^avi '.obseg kot kakovost fMa abOratoriju povečevala ’fi> ie kSeh’ ki so v njem de-da> da bi laboratorij oddelek za kmetij-nSkovanje. V preteklosti Sitost Želie v ministrstvu za DnJ3 tehnologijo niso %^ebnega posluha, s ka-V tti spremembami v tem ■I ministrstvu pa se je odnos spremenil. Ministrstvo še posebno podpira ustanavljanje regijskih tehnološkorazvojnih centrov, žal se v Pomurju zanj še niso uspeli dogovoriti, podpira pa tudi raziskovalno dejavnost v podjetjih. Iz kemijskega la- spodarska zbornica in občina. Letos jim je končno uspelo pripraviti vse potrebno, oddelek za kmetijsko raziskovanje pa so zasnovali tako, da z njim niso porušili dosedanje organiziranosti, pač pa je vanj prerasel dosedanji kemijski labora- dejavnostjo se v zavodu povečuje kakovost strokovnega dela, saj jih izvajanje raziskav sili v poglobljeno in študijsko delo. nova organizacijska ^^njšanem staležu krav še vedno presežki mleka ^daljevanje selekcijskega dela Ze (>d nekdaj slovi kot govedorejsko zelo razvito tudi ne preseneča, da segajo začetki organiziranega t^hia selekcijskega dela že v čas med obema svetovnima Živin rad'cii° Pr' selekciji goveda lisaste pasme zdaj nada-M ?Rejsko- veterinarski zavod za Pomurje, kjer pa ugotav-eJe stanje v pomurski govedoreji poslabšalo. Vzroki za k, žato Usbjeznem odnosu do kmetijstva, še posebno do živino-b seje v zadnjih letih stalež govedi zelo zmanjšal. raz^°j govedoreie 3» c’ so imeb pomurski krav, zdaj pa se kA Kljuk'10 eiblie okoli 23 C Pa zmanjšanemu sta-Akcijska služba na-Atr0| a^tivnostmi, saj je iA°Pr°izvodnosti vklju-k 24n°KPlemenic’ med * teZuit • bikovskih mater. t^kcia1111’ ki iih dosegajo PraV n • . Posebno ve-mesa’ medtem krav molznic precej iJ"’i L?a govedorejsko raz-Verah KVam'- v sedanjih v’ ko se slovenske mle- do izraza. V selekcijski službi so namreč izračunali, da bi imeli ob povprečni prireji 3.800 litrov mleka po kravi v Pomurju kar 5 tisoč krav preveč. Manjši stalež krav pa neugodno vpliva na goveje pi-tance-. Zaradi pomanjkanja telet ostajajo pitališča prazna in tako je pri pomurskih rejcih trenutno praznih okoli 6 tisoč stojišč. Ker telet doma ni, se nekateri odločajo za uvoz, s tem pa se izpostavljajo nevarnostim za vnos nekaterih bolezni. Pomurje je že od nekdaj slovelo tudi po kakovostnih plemenskih telicah, sejme plemenskih živali pa so v tistih najboljših letih pripravljali najmanj enkrat mesečno. Letno so prodali tudi čez 1.500 plemenskih telic, v glavnem na tržišča nekdanjih jugoslovanskih republik, nekaj pa so jih tudi izvozili. Po razpadu jugoslovanskega tržišča se je prodaja plemenskih telic tako rekoč ustavila, kar pa je imelo tudi pozitivne rezultate, saj je prišlo do kakovostne obnove domače črede. V zadnjih letih so se s prodajo plemenskih telic usmerili izključno na domače tržišče. Lani so v Pomurju prodali le 130 plemenskih telic, v letošnjih desetih mesecih pa že 280. K temu je prispevala tudi politika v nekaterih občinah, kjer so s finančnimi intervencijami spodbujali nakup kakovostnih plemenskih telic. Kaže pa, da se rejcem plemenskih telic že kmalu spet obetajo boljši časi, saj je govedoreja na območjih nekdanjih jugoslovanskih republik v zelo hudi krizi, z njeno obnovo pa bo spet poraslo povpraševanje po plemenskih telicah pomurskih rejcev. LUDVIK KOVAČ oblika pa jih tako rekoč sili k skupinskemu delu. Pri svojem delu se želijo še bolj povezovati z znastvenimi in raziskovalnimi organizacijami ter sorodnimi ustanovami doma, uspešno pa že sodelujejo, z nekaterimi tujimi tovrstnimi ustanovami. Med njimi posebej izpostavljajo avstrijski zvezni zavod za alpsko gospodarstvo v Gumpensteinu in avstrijsko raziskovalno središče v Gleis-dorfu pri Gradcu. Programska usmeritev raziskovalnega oddelka bo tudi v prihodnje temeljila na smotrni in ekološki izrabi tal, na kakovostni pridelavi krme in hrane, na ustrezni prehrani živali ter na smotrni in ekološki tehnologiji v živinoreji. Raziskovalna skupina si je že doslej prizadevala izboljšati kakovost silirane krme, pri tem se je povezala s Krko iz Novega mesta, ki izdeluje domači silirni dodatek, prizadeva pa si tudi za prenos tujega znanja v našo prakso. Zdaj, ko so registrirani kot raziskovalna ustanova, se jim resda ponujajo nekatere večje možnosti, vendar so zaenkrat še vedno prepuščeni neusmiljenemu konkurenčnemu boju na tržišču s tistimi, ki imajo že dolgoletno tradicijo. Na to so že opozorili ministrstvo za znanost in tehnologijo, pričakujejo pa tudi večjo pomoč domače občine. LUDVIK KOVAČ § 6 i &B#MŽorAp,T( PSlJuBiM poVe /tu Tla, melioracije in vzdrževanje Rodovitna tla, primerna za obdelavo, so v kmetijstvu, predvsem poljedelstvu, temeljno specifično sredstvo proizvodnje in svojevrstna temeljna oblika, brez katere ni mogoče dobiti rastlinskih produktov. Vsa druga sredstva proizvodnje in druge oblike se uporabljajo le kot dopolnitev, oziroma kot sredstva povečanja pridobivanja pridelkov z enote površine. Danes vemo, da rodovitnost tal ni samo rezultat naravnih procesov, ki potekajo v njih, ampak predvsem tudi smotrne, planirane uporabe vseh proizvodnih sredstev v kmetijstvu. Najpomembnejši dejavnik v sodobnem procesu tvorbe tal v kmetijstvu je na žalost postal človek. Rodovitna tla morajo ne samo vsebovati zadostne količine hrane in vode, ampak tudi maksimalno učinkovito sprejemati, akumulirati in predajati rastlinam vodo in hranilne snovi, ki jih vnašamo od zunaj, pa tudi zagotoviti možnosti optimalnega vodno-zračnega in toplotnega režima. Primerna morajo biti za uporabo sodobnih, visoko-produktivnih strojev in orodij; uporabo novejših tehnologij obdelave in pridelovanja poljedelskih kultur; obstojna proti različnim dejavnikom razgradnje; imeti morajo zelo izražen fitosanitarni učinek, torej sproti oz. v najkrajšem času odstraniti pojave »utrujenosti tal« pri pridelovanju kultur v ozko specializiranih kolobarjih; biti brez plevelov. Taka tla v naravi le redko dobimo sama po sebi, zato jih izboljšujemo z različnimi posegi, predvsem z izboljševanjem vodnozračnega režima tal na težkih in občasno ali stalno prevlažnih tleh. Tako je bilo tudi na našem območju v 10-15 letih pred.letom 1990 melioriranih prek 6.000ha površin, od tega več kot 4.500ha v zasebnem sektorju. Sam sem sicer že takrat opozarjal na nepravilnosti in strokovne napake, ki so se dogajale zaradi velikopoteznosti in obsega izvajanih del, predvsem med letom 1985 in 1990. Že takrat pa sem menil, in to se mi pri sedanjem delu vedno znova potrjuje, da je bila največja napaka, ker so bile za lastnika zemljišča vse te operacije tako rekoč zastonj, čeprav so bila vložena na ha meliorirane površine ogromna sredstva. Tako je marsikateri delavec prispeval (prek »države«) za melioracijo več kot konkretni lastnik, ki je iz napol močvirja in zapuščenega grmovja dobil nekaj ha izboljšanih, rodovitnih, v večini primerov tudi komasiranih površin. Zakaj vse to navajam na način, ki za lastnike teh melioriranih površin morda ni ravno najprijetnejši? Predvsem zato, ker se večina lastnikov (vsa čast svetlim izjemam) do teh površin, predvsem pa do skupnih naprav in objektov (melioracijski jarki, drenaže, mostovi in prepusti ter poljske poti) obnaša tako kot tisti, ki bi na tomboli dobil avtomobil, potem pa od organizatorja le-te pričakoval, da mu bo naslednjih 50 ali 100 let za ta avto kupoval bencin, opravljal tehnične preglede in vse drugo, kar je potrebno za to, da se bo lahko normalno vozil. Tako kot bi Slovenijo v nekaj 10 letih praktično vso prerasel gozd, če bi jo prenehali obdelovati, bodo te meliorirane površine spet postale neplodne oz. močvirja, če sistem ne bo deloval. Sistem pa ne more delovati, če so jarki popolnoma zaraščeni, v veliki večini zamuljeni oz. zasuti, tako da so izlivke drenažnih cevi izpod dna kanala; o cestah oz. poteh med njivami pa raje ne izgubljam besed, saj je večini lastnikov edina rešitev za prihod na njivo, da pač vsako leto kupi malo močnejši traktor. Vendar smo znova pri vprašanju, kdo naj vendar skrbi za te skupne naprave in objekte, ki so potrebni za delovanje melioracijskega sistema. Za vsakega normalnega človeka bi moral biti odgovor preprost in jasen sam po sebi - tako kot se lastniku stanovanja v bloku ne končajo obveznosti pri vhodnih vratih v stanovanje, ampak je soodgovoren za vzdrževanje vseh skupnih naprav (kotlovnica, stopnišče, dvigalo, streha, okolica itd.), se lastniku njive na melioracijskem območju njegove pravice in dolžnosti ne končajo na parcelni meji, ampak je soodgovoren za funkcioniranje celotnega sistema na svojem melioracijskem območju, ne glede na to, ali njegova njiva leži tik ob melioracijskem jarku ali nekoliko vstran. Da pa se glede tega ne bi po nepotrebnem sprenevedali, je Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 17/86 - prečiščeno besedilo) v 108. čl. izrecno določil, da so lastniki oz. uporabniki zemljišč na melioracijskem območju dolžni vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju oz. prispevati denar za njihovo vzdrževanje. Ker večina lastnikov že leta 1992 ni več plačevala prispevka za vzdrževanje, čeprav so bila vzdrževalna dela v letu 1991 praktično v celoti izvedena (KZ Panonka), je bil na pobudo kmetijske inšpekcije v letu 1993 pripravljen in v začetku leta 1994 v skupščini sprejet Odlok o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota. S tem odlokom je v skladu z zakonom prenesena vsa odgovornost za vzdrževanje na lastnike zemljišč, kar je tudi pravilno in normalno. Operativno koordinira dela pri vzdrževanju odbor za vzdrževanje melioracij, člane pa izberejo lastniki zemljišč na posameznem melioracijskem območju. Ta odbor določa program vzdrževalnih del, ki jih je potrebno opraviti na posameznem območju, išče izvajalca posameznih del, koordinira čas izvajanja ter nadzoruje izvajalce, ali so dela opravljena pravilno in v takem obsegu, kot je bilo dogovorjeno. Najpomembneje pa je, da odbor oz. prek njega vi lastniki sami razpolagate z denarjem za vzdrževanje, ki ste ga zbrali na podlagi programa. Končno vam mora postati jasno, da je to vaša zemlja in da vam za vzdrževanje tega, kar vam je bilo tako rekoč podarjeno, ne bo plačeval nihče drug. »Država« bo zaradi sredstev, ki so bila ob melioracijah vložena v to zemljo, le nadzirala, ali je vzdrževanje opravljeno tako, da so zagotovljeni minimalni pogoji za delovanje sistema. Odbor pa bo moral gospodariti s sredstvi, ki jih boste zbrali vi lastniki, in če bo s tem dobro gospodaril, vas bo vzdrževanje lahko stalo veliko manj, kot če vam bo zaradi nevzdrževanja moralo ta dela opraviti pooblaščeno podjetje v celoti, plačali pa boste v vsakem primeru vi kot lastniki. (Nadaljevanje prihodnjič) .. OSTAHM TA 06O(/6t3AM( ja oHOVBUt/te obljube OTESMičiM, )U>Tsew jI-k uj b J S stran 10 vestnik, 24. novembra 199f odsevi mladosti Spomin na Mirana Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz k vojakom šel? Da, dragi Miran, pred nekaj leti, ko si šel k vojakom, si ob poslavljanju prepeval to pesem in verjel, da se vrneš v svoj domači kraj, na kmetijo in spet zaorješ, poseješ, požanješ ... in tako nadaljuješ iz meseca v mesec, iz leta v leto, se razdajaš zase, za svoje sorodnike, sosede, prijatelje in vaščane. Tudi v sosednjih vaseh nikoli nisi odklonil pomoči, če te je kdo potreboval. Nisi poznal besed: »Nimam časa.« Vse si zmogel, dokler ni prišel tisti usodni dan, ko si bil na njivi in si sam potreboval pomoč, a je nisi dobil. Zakaj? Mislil si, da boš zmogel sam, a si se, žal, zmotil. Dvigovanje težkega priključka ti je povzročilo rano, ki je bila usodna. Nisi iskal zdravniške pomoči, češ saj bo minilo. A usoda je bila drugačna. Žal te je stala življenje. Sedaj lahko brez tebe in z veliko žalostjo v srcih zapojemo: Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Leto se izteka, zemlja bo počivala in tudi ti, dragi Miran, si legel k večnemu počitku ... mnogo prezgodaj! RAJKO VERŠIČ OŠ Križevci pri Ljutomeru Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Spraševali smo vas, če veste, kakšna ja razlika med besedama delaven in deloven. Proti pričakovanju smo prejeli še kar precej pravilnih odgovorov. Besedo delaven uporabljamo za označevanje nekoga, ki je priden, marljiv ... torej rad dela. Z besedo deloven pa označujemo pojme, ki izhajajajo iz besede delo, torej delovni čas, delovna obleka, delovna norma itd. In če še vedno ne ločite teh dveh besed, dobro preberite tale stavek: Delovno vodstvo ni zadosti delavno. Današnja izžrebanka pa je LIDIJA HORVAT iz M. Sobote (Zorana Velnaija 42a). Čestitamo! KUPON št. 11 - ALI VESTE Ali veste, kako se imenuje ženitovanjski kruh podolgovate oblike ali pletena pogača, kakršne pečejo na vzhodnem Štajerskem in v Prekmuiju? Odgovore pošljite do 30. novembra na naslov: Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69000 M. Sobota. Martinovo popoldne V nedeljo popoldne smo imeli obisk. Prišla sta boter in botra. Mama je pripravila as-rezek. Jedli smo klobase, kruh in kumarice. Prišla sta tudi Sebastjan in Dejan. Skupaj srno se igrali in zabavali. Tako je nedeljsko popoldne hitro minilo in z njim tudi martinovanje. UROŠ BUZETI. 2- a OŠ Bakovci i I i । । i । Moja muca Moji muci je ime Pikica. Imam jo zelo rada. Ko me vidi, da grem iz šole, pribeži k meni. Pobožam jo, in če sem sama doma, jo spustim v stanovanje. Večkrat se igrava. Najraje ima mleko in kruh’ MIRJANA SMEJ, 4. r. OŠ Odranci Knjiga Moje in naše življenje je obdano z različnimi stvarmi, tako tudi s knjigami. Z njimi sem od jutra do večera. Rad jih imam, še najraje tiste, ki me zamikajo kar same. Očetov kabinet je do vrha napolnjen s knjigami, ki imajo čudne naslove in pripovedujejo o naravi, boleznih, računalnikih, lovu in lovstvu, zdravilih in drugih stvareh, ki jih jaz niti ne razumem. Tudi moja torba in soba sta polni različnih knjig. Iz ene štrlijo številke, iz druge neznane nemške besede in poleg njiju je tudi debela knjiga, ki me opozarja na učenje slovenščine. Oj te knjige! Le kdo si jih je izmislil? Preganjajo me iz dneva v dan. Ze sedem let je moja stalna spremljevalka tudi drobna knjižica, ki se ji reče izkaz. Pove mi, kakšno je moje znanje, ki sem si ga pridobil v šoli. Ker se z branjem tudi učim, vem, da me bo knjiga še dolgo spremljala in bo moja zvesta prijateljica. TADEJ BRATUŠA, 7. a OŠ Veržej Nova cesta Ko sva se z očkom peljala skozi Stročjo vas, še ni bilo asfalta. Bile so velike luknje in avto je zelo poskakoval. To cesto so začeli obnavljati lansko jesen in je še niso dokončali. Na križišču jo morajo še asfaltirati. Ko bodo končana vsa dela, se bo lepo peljati s kolesom. SONJA KLENAR OŠ Stročja vas Fižol Fižol zraste iz semena. Najprej poženeta dva klična lista, potem zraste steblo, iz njega pa poženejo listi. Ko je že velik, mu postavimo oporo, in sicer dolgo palico. Potem začne fižol cveteti. Iz cvetja zrastejo plodovi, ki jih jemo. Fižol je dober tako v strokih kot oluščen. ALEŠ PERŠAK, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici Razmišljajte, pišite, rišite, sodelujte! V gozdu Bila sem v jesenskem gozdu. Nabirala sem kostanj. Tudi jesenske gobe so začele rasti. Listje ne drevju rumeni in odpada-K nam so prišli hladni večeri. Zjutraj si že oblačimo zimska oblačila- Veverice si iščejo hrano. da bodo preživele zimo- Je' žek pa se bo skril pod ve' lik kup listja in tam ostal vse do pomladi. KARMEN JELEN Jc OŠ Ivana Cankarja Ljuto-met Martinova pesem Prišel je Martin, t iz mošta naredil vin ■ Mi pa v šolo hitimo, se pridno učimo in Martinov god Za večerjo gosko do^ potem pa veselo OŠ Videm ob 1 s I II I D (-$ V a $1 21 X A !c h i «1 11 Sk it ie Symbol Škrlatni princ Rodil se je 7. junija 1958 z imenom Prince Roger Nelson v glasbeni družini. Sam se je zgodaj naučil igrati klavir, kitaro in bobne. Kot najstnik je ustanovil skupino Grand Central, ki se je kasneje preimenovala v Champagne. Svoj prvi album For You je izdal leta 1978, posvetil ga je bogu, opazna pa je čudna mešanica religioznega ter seksualno posvetnega. Na njej je vse inštumente igral sam. Leto pozneje je izšla plošča Prince, na kateri je njegov hit I Wanna Be Your Lover. Svoje poslušalce je takrat razburil z naslovnico, kjer se je pojavil nag. Na plošči Dirty Mind je še posebno poudaril svojo liričnost, hkrati pa so se na njej znašle skladbe o oralnem seksu in incestu. Le to pa je škriprecej v nos kritikom, pri poslušalcih pa je bil odmev prav nasproten. Pridružil se mu je še ženski trio Vanity 6, kar mu je prineslo še več slave. Na naslednjem albumu Contoversy se loti tudi socialnih in političnih tem. Leta 1982 izide dvojni album 1999, kjer so posebej omembe vredne skladbe Little Red Corvette, Delirious in druge. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER T:':- REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV Novice od tu Pred kratkim je Andrej Šifrer posnel novo poščo, tokrat v sodelovanju z znamenitimi Irci, skupino The Dubliners. Plošča nosi naslov Sedem irskih noči, vse skladbe pa so v slovenščini. Njegova kompaktna plošča bo kmalu na tržišču. skega mladinskega18 Matjažem Pograjce in ' vanju pri predstavi prede^ fly (maslo '"."“‘"fLdb” it bodo Puccinijevo jna J dame Butterfly- . , koncil Imela pred «> * ‘ v Skopju, povabili e tudi v Beograd. in tam *** Skupina Demolition Group je podpisala pogodbo z uradnim predstavnikom Sloven- S» stv Priduži pa se mu skupina The Revolution. Leta 1986 izide njegov legendami album Purple Rain, po katerem so posneli tudi istoimenski film. Skladbe s tega albuma, na primer When Do ves Cry, Let’s Go Crazy in Purple Rain, pa osvajajo vrhove lestvic. Na albumu Around The World In A Day se čutijo vplivi psihedelične glasbe, ki postane njegov zaščitni znak. Z albumom Parade se vrne k tršim funk koreninam. Na albumu je največji hit Kiss, poleg tega pa še glasba za film Under a Cherry Moon. Sign O’Times je njegov najboj protestni album, saj večino skladb posveti marginalcem, seveda pa ne pozabi tudi na ljubezen. Na albumu The Black Album spozna, da lahko človek vsak trenutek umre. Naslednji album Lovesexy kritiki slabo ocenijo in tudi publika je bolja hladna. Tudi njegova naslednja albuma Batman in Graffiti Bridge nista najboljša izdelka njegove kariere. Prav na vrh pa se spet katapultira z albumom Diamonds And Pearls leta 1991. ki je eden njegovih najboljših. Leto pozneje izda še album Symbol s pridihom techno ritmov. Kritike ponovno razburi s skladbo Sexy Mother Fucker, katere zadnja beseda je bila povsod cenzurirana. Letos je izdal že štiri albume, seveda z imenom Symbol. Škrlatni princ črne glasbe ni samo približal poslušalcem rocka, ampak je tudi razširil meje rock glasbe v nove smeri. REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV SREDNJEŠOLCEV REVIJA REVIJA REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV REVIJA PREKMURSKIH SREDNJEŠOLCEV AUDIO - VIDEO - CD IUSHOF 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 . ; p11 Nekoč lepi in skupine Take Tha novo turnejo in s'' pom precej šokiral’P jjj a seveda kritike. (OJ ujiri v superkratkih iTizU pa^ liko golote. Pre^vse|ngi odru pojavljajo v ali precej militantno Zaradi tega so odp toV. liko njihovih kon ^jj prav njihove obož: j vajo, da bi hih n\aSjJi.s iti takšni, kot so bih J j pina Take That pomisliti. Pravijo, in da ne morejo c igrati dojenčkov. .jj so v ta projekt v e(jvS^ energije in dela, P veliko, veliko dena J lit M N S S 5 s. Glasbena uganka Nekateri pa poznate res veliko naslov skladb, ki ljubezni. Seveda je bilo dovolj že, če ste napisali tri- Ja-moram še veliko risbico Tanje Kaučič iz Apač. T risbica že visi na steni. Iz bobna pa smo potegnili Aleksandre Šebjanič, Gornji Petrovci 60, 69203 , yse pJ Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po p0^1' vas spet vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Kako se po novem imenuje Prince? Odgovor: LO ■cn * --------------------------------------------- ■ j 1 11, Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do o- 1994 na naš naslov: Podjetje za informiranje, 69000 Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock N° 4 cestnik, 24. novembra 1994 stran 11 kulturna obzorja Madžarske publikacije v Prekmurju 10 in a-ih S pisano besedo za obstanek knjige Lajosa Benceja, v Prekmurju živečega madžarskega manj-^Vo,1a’ Je pomembna gesta matične domovine pri izražanju Lt .°8tl m. skrbi do svojih sonarodnjakov, ki živijo zunaj njenih meja. Otlici T' I*' s' namr€'č težko predstavljali, da bi Madžarska v celoti i- Sendi * te objavila dela avtorjev madžarske narodnosti v Prekmurju. *’ "tultat ,a lahko opazimo premike na tem področju, kar je verjetno Heja ustanovitve Sveta za založniško dejavnost manjšin, ki živijo zunaj a 4 nr z1. domovine, in ga je v okviru Ministrstva za kulturo ustano- ci ^lezn^8-1^ v'?da. Kot izjemi pa moramo omeniti obmejni Žalsko in **lelov ?*Pan'j0’ ki na osnovi podpisanega sporazuma o kulturnem 1 Atko I t U S Pomursko madžarsko narodnostno skupnostjo od leta 1991 eto pokrijeta stroške tiskanja neke narodnostne publikacije. lO ; ,^)osa Benceja, avtorja knjige ! Pwano besedo za obstanek, poz-predvsem kot pesnika. Do-I / le izdal tri pesniške zbirke. z naslovom Prisrčni brezsrč-I Pn ^ves szlvtelen) leta 1981 pri založbi v Murski Soboti, ! z naslovom Najdba biti ! ^l«) pa leta 1989. Izdali sta jo v madžarskih pisateljev j $ in Maždarska narod- I samoupravna interesna I J11?81 v Lendavi. Tretja je ’ Pesmi 7 naslovom I (Napraforgč-pa- \ ki je izšla leta 1991 prav ' VrZa^'’i Skupine madžarskih I Ca • v v Sloveniji. Poleg pesni-Pozo !? Se ukvarja tudi z literar-1 ta- vinskimi pisanji in kritično (^5° mad^arske literature v Slo- k I (ek 'ga S pisano besedo za obsta-slOv^ zdveh delov. V prvem z na-| tov, -Kratka zgodovina Madta-U Aveniji (1919-1989) avtor . ti n avj'h obravnava gospodar-vni in družbenopolitični po-I narodnosti po Tri- tai..Vse do danes, poda derno-klstv' Pregled in predstavi položaj jt *ln tiska. V drugem delu, ki 'Slov -n madžarski literaturi 'ta.?1’’!' z ekskurzom o zgodo-M1Z Predhodnicah, predstavi I hfc^P^nejše ustvarjalce ter I 1 aciie narodnosti pa tudi tiste I W°dnosti' Dobrodošel del 5 lit 6 skrbno urejena kronolo-n*'11 del in drugih mad- ^l?45Ublikacii’ obiavlienih p0 Madžarsko literaturo šestdesetih let v Prekmurju predstavljajo poleg dveh pesniških zbirk Lajosa Vlaja ravni želja. Matična domovina Madžarska za objavljanje knjig ni kazala pravega zanimanja, obljube so ostale zgolj obljube; sprejem v Društvo madžarskih pisateljev pa ni bil mogoč zato, ker je članstvo vezano na madžarsko državljanstvo. Nekaj več upanja se je kazalo na slovenski strani. V Društvu slovenskih pisateljev je tiste čase obstajala pripravljenost, da med svoje člane sprejme tudi pisatelje, ki ne pišejo v slovenskem jeziku. Toda medtem ko je bil pogoj za članstvo že objavljeno delo (kot ugotavlja avtor, je to veljalo tudi za srbske pisatelje, ki zaradi kakršnih koli ®otiv in namen knjige ^sedo 70 obstanek sta Dražena že v naslovu. )e namreč prepričan, »da itjoi jIVšinske literature - izha-^tu vi'terarne snovi - povsod po j 1/8° ohranjanja jezika in na-1 V AeP'i° samozavedanje in za-1 V dpnhteti skupnosti in s tem i ^tjiih ai° enega od najučinko-Orožii Z0Per asimilacijo, /Oni01 tu v srednje-vzhodni I S v či ^ud> madžarska litera-| Vef °Veniji nekaj več kot tri i V, ? stremi za tem »naj-c Zo’j s‘. ®a prizadeva uresni-i ■ e> K., v'na madžarske litera-Ja iq?;re začetek označuje let-1 V v ko je izšla pesniška I S *ratkim naslovom Pesmi i In..54 . ib. W m . iiasiuvvin / arru । P Ma' ^šinskega pesnika La-(1904-1966), ki je bil I |/Veoos.redn.i' lik političnega, ! ItVslr®9 'n kulturnega življenja Aje ve .narodn°sti v 50. in 60. tVi n v0 sovpadala z obliko-’ laičnih razmer. Kot ugo-i Alta °s Bence, o bolj diferen-I in ‘Ukovitejši zaščiti manj-^ben n' aktivnejši vključitvi la^° g0V0: I KPt 1959 ’ k° so blb na seJ' j Joe n„>. Položeni temelji narod-j Konkretno se je to 1toVsti Ustanovitvijo komisij za i in ’ Z uvedbo dvojezičnega I ib' Pbdro Kamen je torej VviZn. ,ne Mlinarič. Se V ha^^0 v imenu objek-° »ovornosti. Red. za kulturo namreč prav pisanja, objavljena v Koledarju, ki je pomenil nekakšno literarno delavnico, kjer so objavljali in se vzgajali mladi pisatelji in pesniki. Med avtorji, ki so najpogosteje objavljali v Koledarju, srečamo urednika Sdndorja Szunyogha, Pdla Szomija in J6z-sefa Vargo. Bralci so jih lahko leta 1972 pobliže spoznali kot avtorje skupne antologije z naslovom Pričakovanje pomladi (Tavaszvdrds), ki predstavlja veliko preizkušnjo: avtorji zbirke so naredili prve otroške korake v smeri literature, v brezzračnem prostoru, tako rekoč brez literarnih predhodnikov in kritike. Zbirka kaže tudi na zvrstno raznolikost. Szunyogh se je predstavil s pesmimi, Szomi z novelami in črticami, Varga pa s pesmimi in prozo. Zbirka Pričakovanje pomladi je z vidika literarne zgodovine pomemben mejnik in ločnica, saj je do preloma desetletja- spodbudila nastanek in izid desetih novih zbirk. Ob samostojnih zbirkah že omenjenih soavtorjev so se pojavila nova imena: Zsuzsa B Ati, Leona Sz. Kanyd, obe sicer po rodu iz Vojvodine, in Lajos Bence. Leta 1981 se je v zbirki Sozvočje-Osszhang (Pomurska založba) predstavilo šest sodobnih pesnikov koroških Slovencev in pet sodobnih pesnikov madžarske narodnosti iz Slovenije v slovenskem in madžarskem jeziku. Skupna izdaja in srečanje samo je spodbudilo med madžarskimi literati nekakšno avtorefleksijo in spraševanje o lastnem položaju in statusu v družbi. Podobno kot je bilo to v primeru koroških pisateljev, bi tudi pesniki madžarske narodnosti želeli, da jim matična domovina objavi kakšno knjigo, da jih Društvo pisateljev na Madžarskem in tisto v Sloveniji sprejmeta med svoje člane. Toda vse je ostalo le na razlogov niso mogli postati člani Društva srbskih pisateljev), so v zvezi z njimi uvedli drugačna merila. Dela pisateljev madžarske narodnosti v Prekmurju so poslali v ocenitev v Vojvodino, od tam pa je prišel negativen odgovor. To pa je hkrati pomenilo, da so v Prekmurju živeči madžarski literati celo znotraj manjšinske literature manj- kulturni koledar Ustnik ob četrtkih šina in da tudi tam zanje ni prostora. Tedaj se je prvič porodila ideja o ustanovitvi samostojnega foruma, ki se je kot upravičena zahteva in edina prava rešitev kazala tudi iz drugih razlogov: na eni strani sta postajala vpliv in samovolja narodnostne politike na literaturo nevzdržna, na drugi pa so bili madžarski avtorji v Prekmurju čedalje bolj nezadovoljni s tiskarskimi in založniškimi storitvami Pomurske založbe. Vendar je prišlo do ustanovitve Skupine madžarskih pisateljev v Sloveniji šele leta 1988 v okviru Madžarske samoupravne interesne skupnosti. Po stagnaciji sredi osemdesetih let, katere vrh predstavlja leto 1986, ko razen Koledarja ni izšla nobena druga madžarska publikacija, izostala pa je tudi načrtovana številka Sozvočja, so prihodnja leta nekoliko plodnejše obdobje. Skupina madžarskih pisateljev v Sloveniji je kot svojo.prvo publikacijo objavila literarno, kulturno, družboslovno in kritiško revijo z naslovom Ob Muri (Muratdj). Zahteva po literarni reviji je bila v zavesti prekmurskih madžarskih pisateljev vsaj tako dolgo kot zahteva po osamosvojitvi in potreba po kritiki, piše Lajos Bence. Revija Ob Muri, izhajajoč iz nuje okoliščin, nalaga madžarski literaturi v Prekmurju že zahtevnejše naloge: v skladu s sodobnimi jezikoslovnimi zahtevami je treba v maternem jeziku izoblikovati take strokovnoznan-stvene in literarnoumetniške stvaritve, ki bi zagotavljale obstanek majhne narodnostne skupnosti, hkrati pa izraža potrebo po kritiki ter poudarja njen pomen: »... naša literatura bo le tako, izpopolnjena s kritiko, prek plodne komunikacije z bralci, prestopila... svoj položaj na mrtvi točki.« Najpomembnejši cilj revije pa je seveda spodbuditev samozavedanja, narodnega čuta in identitete, razširitev horizonta tukajšnje literature z vključitvijo novih prizadevanj in avtorjev. Med slednje nedvomno sodi tudi Albert Halžsz, ki se je s svojimi pesmimi in drugimi pisanji razen v reviji Ob Muri predstavil tudi v samostojnih zbirkah in predstavlja madžarsko narodnostno literaturo 90. let. Madžarska literatura v Prek-mutju mora poleg poslanstva, ki ga ima pri ohranjanju narodne zavesti manjšine, najti svoje mesto tudi v okviru obče madžarske literature in postati njen organski del. Verjetno pa bi se njena vloga še učinkoviteje dopolnila, če bi lahko dela in razmišljanja madžarskih avtorjev bolje spoznali tudi v Sloveniji in bi tako narodnost s premagovanjem jezikovnih barier potrdila svojo duhu časa ustrezno vlogo. GABRIELLA GAAL RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem, katero je posredoval Pokrajinski muzej iz Celja. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav razstavlja Goran Horvat. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke si lahko ogledate izbor iz Zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla (1822 - 1887). Razstava bo odprta do 30. novembra. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je rastava mednarodne likovne kolonije, razstavljajo: Suzanne Kiraly--Moss, Helmut Kortan, Susanne Kortan Gimbel, Albert Kresz, Laszlo Nemes, Ildiko Simsay in Geza Szily. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih hotela Ajda si lahko ogledate razstavo oblikovalke slikarke Bernarde Hren-Zajec. MARIBOR: V mariborskem rotovžu razstavlja slike risbe Zlatko Gnezda. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu razstavlja Geza Gibičar. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je danes, v četrtek 24 11., ob 10. uri otvoritev razstave Adventni venci in šopki Organizira jo sekcija cvetličaijev pri Obrtni zbornici M Sobota. Razstava bo na ogled do 26.11. vsak dan od 9 do 8.ure, v soboto bo prodaja. MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v četrtek 24 nov., ob 16.30 predstavitev knjige Mikija Roša in Sandija Cerveka Zaklad otoka Milo Milo. Nastopa Adi Smolar KINO MURSKA SOBOTA: 24., 25. in 26. novembra ob 19. uri: Dežela senc (Režija: Richard Attenborough, igrata Hopkins in Winger) Za zeleni jezik (73) Ko smo že upali, da bomo lahko »primer body« varno zaklenili v predal in vso reč prepustili odločitvi jezikovnih uporabnikov, pa se je v članek številka 72 prikradel tisti zlobni tiskarski škratek, ki pišočim velikokrat zagreni prebiranje natisnjenega besedila. S svojo paličico je zaključek prejšnjega zapisa razpolovil, s tem pa besedilo drugače niansiral, kakor je bil naš namen. Zato smo sedaj prisiljeni zadnji odstavek navesti še enkrat. Takole se glasi: »Zal nimamo na voljo dovolj prostora, da bi predloge razčlenili tudi besedotvorno, zato se omejujemo na splošnejšo ugotovitev, da so izrazi, nastali s preimenovanjem že znanih besed, nekoliko premalo domišljeni in so prej rezultat trenutne dijaške domiselnosti kakor daljšega tehtanja in preverjanja. So pa učinoviti predlogi, ki jim je tvorbeno izhodišče takšna ali drugačna lastnost oblačila in pa nosilec izdelka. Zagotovo bi med izrazi, kot so oprijetnik, oprijem-nik (izhaja iz pomena »pojavljati se tesno okrog česa« glag. oprijemati-am), oblinar (izhaja iz ekspresivnega pomena samost, oblina; SSKJ ta ekspresivni pomen ponazarja takole: »oprijeta obleka je še bolj poudarjala njene obline, prsi, boke«) in vsaj še spodnjik (se pomensko zelo učinkovito vključuje v besedno družino, v kateri so spodnjica = spodnje krilo, spodnjice = spodnje hlače), kazalo iskati prihodnjo slovensko ustreznico bodyju. Nič pa ne bi presenetilo, če bi se jezikovni uporabniki odločili tudi za drug predlog. Vsekakor so sedaj na potezi oni. Morda pa bodo le izkoristili katero od ponujenih možnosti?!« Ta želja se verjetno ne bo uresničila na mah, še posebej ne v teh dneh in tednih, ko je pozornost javnosti namenjena političnim rečem, ohranjamo pa nekaj daljnoročnega upanja. V rubriki smo nameravali načeti novo obsežnejšo temo, pa smo se še pravočasno zavedli, da trenutek ni najugodnejši, saj je medijska pozornost in radovednost publike usmerjena v politično obredje, katerega sestavni del je blišč udarnih gesel in obljub ter, če tako rečemo, proizvodnja svojevrstne fikcije. Zato bomo raje polistali po beležkah in do takrat, ko bo obreda konec, odgovorili na kakšno vprašanje ali opozorili na kak jezikovni okrušek. Tokrat navajamo dva primera. 1. Bralki L. R. iz M. Sobote na vprašanje, »ali je beseda steklenina pravilna«, odgovarjamo pritrdilno. Četrti zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo na str. 935 razlaga kot »steklene izdelke«, navaja pa tudi rabo v pomenu šipa (»v vežnih oknih se je zatresla steklenina«, SSKJ/Preo-Š, 935). Bralka je besedo prebrala na reklamnem letaku v murskosoboški Agrotehniki v Slovenski ulici, kjer so med drugim ponujali tudi gumi škornje. Raba besede gumi v besedni zvezi v nesklonljivi obliki ni knjižna, zato bi sestavljalci reklamnega letaka storili bolje, če bi uporabili knjižno obliko gumijasti škornji. 2. Pred časom smo prebirali literarno glasilo Kluba prekmurskih študentov, ki nosi pomenljiv naslov Belmura. Na naslovnici prve številke je Belmura podnaslovljena kot »Študentsko literarno glasilo prekmurja«. Prekmurje bi kot zemljepisno lastno ime seveda moralo biti zapisano z veliko začetnico. Na predlistu so ga potem tako res tudi zapisali (»Študentski glas Prekmurja«), tako da jim ne moremo očitati jezikovne nevednosti, je pa seveda napaka na naslovnici toliko bolj opazna. Ne da bi se spuščali v slovstveno oceno literariziranih besedil, pa lahko vendarle rečemo, da se bodo na poti do Parnasa morali mladi izpovedovale! še nekoliko priučiti osnovnemu orodju, to je jeziku. Že Levstik (in pred njim že mnogi) je svojčas opozarjal: »Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo...« (Popotovanje iz Litije do Čateža) FRANCI JUST Separatio - revija za kulturo 1994 Revija drznih mladeničev Že četrto leto tudi v Prekmurju izhaja literarna revjja, ki pa je letos postala še splošnokulturna. Tako so v njej dobile prostor poleg literarne tudi druge umetniške stroke. Revija izhaja le enkrat letno in predstavitev četrte številke z letnico 1994 je bila v salonu soboškega gradu pretekli četrtek. Revijo uvaja brhko dekle z naslovnice. Na začetku sta dva bloka poezije. Kot prvi je na vrsti pesnik Aleš Šteger. V petih pesmih se menjavata motiva ljubezni in hrepenenja po združitvi z ljubljenim bitjemVDrugi sklop pa je namenjen obetavnemu in že uveljavljenemu mlademu pesniku Robertu Titanu - Felixu. Objavljenih je šest njegovih pesmi, ki v glavnem izražajo pesnikova notranja doživetja ter občutenja samote in ljubezni. Pesmi so nabite z nekam mračno metaforiko, ki jim daje posebno težo. Posebnost je tudi zunanja zgradba, saj so vse iz štiri - oz. petvrstičnih kitic. Obema pesnikoma sledi obsežno poglavje proznih besedil. Najprej je objavljen odlomek iz romana Dušana Šarotarja Vetrnice. Iz odlomka se da sklepati, da bo v romanu govor o odtujenem junaku, o uporniku zoper tradicionalne norme. Sledi daljša pripoved Aleša Čara z naslovom Zrcalna zgodba. Tudi tukaj nastopajo junaki, ki jih prevzema želja po nečem, kar bi razbilo vsakdanjo monotonijo, želja moškega po ženskem telesu... Odlomek iz romana Gorana Šiške izraža prikrit nihilizem in končno spoznanje, da je na koncu vsake pripovedi edino resnična smrt. Odlomek ima naslov Stephenove kratke zgodbe. Eseistična razprava Dejana Šiftarja o Ecovem romanu Foucaltovo nihalo se ukvarja z vprašanjem paranoje v okviru postmodernističnega pisanja. Lirsko meditativni zapisi Med limonami avstralskega Prekmurca Jožeta Žoharja razčlenjujejo človekovo bivanje s stališča izseljenca. Kot konec literarnega dela revije je tu še razmišljanje Dušana Šarotarja o položaju kulture v času, ko so vedno bolj zabrisane meje med visoko in splošno kulturo. Avtor je svoj članek naslovil z Gbringovim izrekom, ki ga ob koncu smiselno parafrazira. Drugi, manj obsežen del revije Separatio pa zapolnjujejo članki, ki niso strogo literarne narave. Najprej intervju z direktorjem podjetja CREATTV o pojmu in pomenu multimedijev. Irena Šavel se v članku Kama de šla Kučanova dročina? razpiše o propadanju ene redkih ohranjenih kovaških in ključavničarskih delavnic z orodjem iz konca preteklega in začetka tega stoletja. Branko Kerman predstavlja srednjeveško podobo mesta Murska Sobota. Tu je še eseistični zapis Janeza Balažiča o likovni ustvarjalnosti Sandija Červeka. Pod naslovom Murska Sobota - razglednica nekega mesta je na nekoliko ironičen način predstavljenih deset arhitektonskih značilnosti mesta. Posebnost revije je strip z naslovom Pot. Njegov avtor je Tilen B. Jošar. Zadnji prispevek pa je spet odlomek iz romana, tokrat je avtor Vladimir P. Štefanec. Roman nosi naslov Sprehajalec z mestnih ulic. Fotografije med besedilom je prispeval Matej Fišer, ščitni ovitek pa je oblikovala agencija iz Ljutomera. Revija Separatio vsekakor kaže, da tudi v Prekmurju ne zmanjka ambicioznih ljudi, ki so željni in voljni sodelovati pri pripravi in izdaji široko zasnovane revije. Pohvaliti velja, da v besedilih skorajda ni pravopisnih napak. Tudi to kaže na resnost pri doseganju zastavljenega cilja in želimo lahko, da bi v prihodnjih letih revija izhajala pogosteje. JULIJANA VČROŠ stran 12 vestnik, 24. novembra 1994 ne zgodi se vsak dan Umori so v velikih ameriških mestih tako vsakdanji, da se za skope časopisne vesti o zločinih ne zmeni skoraj nihče. Ena od prostovoljnih organizacij za boj proti kriminalu je ubrala drugo pot. Na osrednji washingtonski aveniji so razpostavili več kot 40 tisoč parov čevljev, ob vsakem pa še zapis o zločinu in fotografijo žrtve. Čevlje nameravajo potem razdeliti članom kongresa in uslužbencem Bele hiše. Medtem pa življenja ugašajo še naprej. Bratonski stadion ma reflektore, Beltinski ji pa nema. Liki tou je nikši red nej, ka se za tou v javnosti dosta ne vej. Vej pa po takšon Bratonci morejo obvezno gratati občinsko središče. Či je tou nej, trbej sprožiti ustavni spor. Pravzapraf na cejlon Markaston nemajo reflektorof na fuzbalplaci, zviin v Bratoncaj. Tiste žiijžefke v Moravski toplica j, tisto je nika. No vej v Bratoncaj bi tildi dodatna griijška praf prišla, liki do se že znajšli. Za sodnika nabavijo dobro baterijo, ka na vbro svejto, ka de vido gda trbej konec sfiljčkati, pa bou. kakša nekak de si tekme Tou, ka se ne vej za posvejte, san prerano povedo. Zna se. Urbanistični inšpektor je že za nje zvedo, pa je nevolo napravo, ka nega gradbenoga dovolenja za nje. Liki či so vse čarnogradnje legalizirali, do tou tildi. Bela je pijto ' občini či de po novon za grajove raglce tildi trbelo dovolenje?! Se pijtan tildi, jes. Liki za cejli stadion- pa trbej papere, kak njemi je poznano. Či do pa te svejče gorele, ali pa več tožba ne prijme. plinski lampašje Brat Džouži na stadioni toga se pa Maščevanje narave Zaskonov narave ni mogoče spreminjati. To se je že pokazalo velikokrat, nazadnje v severni Avstraliji. Na tamkajšnje plantaže sladkornega trsa so leta 1935 iz Južne Amerike uvozili strupene krastaže, da bi uničile hrošče, ki so napadali trsove poganjke. Krastače so hrošče res požrle, a so se medtem tako razmnožile, da so zdaj večja nadloga, kot so bile žuželke. V Queenslandu nimajo nobenih naravnih sovražnikov, le tamkajšnje prebivalce, ki pa tudi z najmodernejšimi sredstvi njihovi številčnosti niso kos. Črna skrinjica Ministri Evropske skupnosti za promet se bodo 22. novembra odločali O tem, ali bodo potniški trajketi, tako kot letala, opremljeni s »črno skrinjico«, ki beleži celotno pot. Evropski ministri bodo o tem predlogu razpravljali zaradi tragedije, ki je po nesreči estonskega trajekta v Baltiškem morju zahtevala 900 življenj. Konec meseca se bodo evropski ministri za promet ukvarjali tudi z drugimi strožjimi merili za vodne povezave med evropskimi pristanišči, med njimi pa bo tudi določilo, da morajo imeti ladje, kot je bila Estonija, na vsakem potovanju popoln seznam potnikov. Legenda pripoveduje, da je s prav tako pirogo pripotoval na peruansko obalo bog Majlam. To je bilo še pred obdobjem Inkov, tradicija izdelovanja plovil pa seje ohranila vse do današnjih dni. Navidez krhki čolnički, pleteni iz trstičja, so na vodi nadvse urni in okretni in tudi visoki valovi jim ne pridejo do živega. Le čolnaijev, ki še obvladajo vožnjo z njimi, je vedno manj. Zgodba neke steklenice V Glasgowu so prišli na svoj račun tisti, ki si stare steklenice žlahtne kapljice raje ogledujejo kot preiskušajo njihovo vsebino. Na dražbi so prodali 1300 steklenic in stekleničk, od katerih ima vsaka svojo zgodbo. Največ zanimanja je bilo za stekleničko viskija Black and White, ki je v nahrbtniku nekega kapitana pred 50 leti preživela invazijo v Normandijo. Če to ni bil dovolj velik razlog za krepak požirek, potem se stekleničke tudi zdaj še ne splača odpreti. Predsednik Demirel je pred kratkim na jugovzhodu Turčije slovesno odprl najdaljši namakalni prekop na svetu. Med ljudmi, ki jih je na slovesnost prignala radovednost, je o' tudi 50-letni Mevlut Dogam, ki ima kaj pokazati. Brki m# merijo poldrugi meter in je nanje zelo ponosen. Presladkana kava Poklapano smo sedeli m čakali, da nam Mica ,ra^Lgnek-jutranjo kavo. Bilo je sivo ponedeljkovo jutro, še bolj brezp tivno, kot so denimo četrtkova ali petkova jutra. Bilo je C brezperspektivno, kot so ponedeljkova jutra poleti ali sajje šeni. Le še zimsko ponedeljkovo jutro je lahko bolj • ■pP itak vseeno. Vstopil je Janko, zamudil je vsaj pet mint*-v nasprotju z nami prav Židane volje. ur0 pri »Se ne bojiš, da ti bo tisti zmaj iz tajništva odtrgal eno obračunu?« ga je pikro vprašal Žožo. , fisfi »Ne, kar naj mi trga, mi je figo mar,« je rekel Jan pohlevni Janko, ki skozi vsa ta desetletja ni nikoli povzdig razen ko se je bilo treba kregati s prijatelji. , ,aV0, »Kakšna sprememba!« je menila Mica, ko je nalivala »Po pravici povedano, jaz sem že mimo vsega tega,") Janko. »Si zadel na loteriji,« je vprašal Frančišek. / »re^ »Ne, jaz vem, kaj se je zgodilo. Denacionalizacija bo-* / Cene preroško. »Kako si uganil?« -aM^- »Kar tako, « je rekel Cene. »Predno te vprašam, kaj si rad pojasnil, da bi se spodobilo ob takšni priložnos r steklenico francoskega konjaka in holandske cigare.« in111”1 »Za koga neki?« je rekel Janko. »Stalno me zbadate, balkanski avto, star deset let, da sem reva, da se bopra.. eee...« klitib »Da si šleva,« je dodal Cene. »Konjak bi pa lahkot J -a prinesel.« »Bomo videli!« se je Janko delal važnega. x i Tega dne smo spili še četrto kavo, saj je Janko, ko je se . -na sodišče, prinesel cel kilogram tega plemenitega zrn^a'.t: ponedet Naslednjega jutra smo bili malo bolj Židane volje, kaj r $ K Ijek je bil že mimo, Janko pa je zamudil debelo uro. * pat^’1- Mica je rekla, češ da se ji je kar zdelo, da ga ne bo bo dobil tisto predvojno veletrgovino, ki so jo nad njegovemu stricu, njegov oče pa je bil le direktor drzas ^1' Samo najemnina za trgovino mu bo nanesla vsaj dvajset Z tisoč mark na mesec. trlO^'t »Kaj pa bratranec, ki je živel na Dunaju, sin lastnika »Umrl je pred nekaj leti, ni imel otrok, niti ni bil P° . takoj poročala vsevedna Mica. ko^ Končno je vstopil Janko, njegov obraz je kazal znake, prestal potovanje z avtobusom od Lendave do Ljubljan ■ »Kaj se je zgodilo?« »Nič! Res nič, ampak čisto nič, špansko ,nada‘, raz* Mica mu je na hitro, postregla z dvojno kavo in rekla- . povej!« orse^fi »Imel je nezakonskega sina, včeraj se je pripeljal s P . z Dunaja, povabil nas je na večerjo in povedal, da ^jerj odvetniki že lani vložili zahtevek za denacionalizacijo dnevi dobil rešeno vlogo. Trdi sicer, da ga tako ' zanima, vendar gre za načela. Oni so opetnajstili njega on pa bo zadevo postavil na pravo mesto,« je povedal »In kaj sedaj?« smo ga vprašali skoraj vsi naenkrat- ,k(> , »Ponuja mi mesto poslovodje, toda šele čez let°> trgovina urejena. Jaz vam pa lahko ponudim mesta P^^-Cene je čez čas ugotovil, da je tega dne kava preš L zvezde vam kažejo OVEN BIK Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem iz glave, kar lahko samo še poslabša tvoje trenutno stanje. Miren konec tedna ti bo omogočil sprostitev, ki si je že dalj časa potreben. In še nekaj več, kar pa je že druga zgodba ... Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še zelo privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč. Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje Zprijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenuten položaj in j I prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja k Ji,, j čustva. Z On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna —. zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj DVOJČKA veliko večjega. Poskusi se obvladati in vse naj bo še nekaj časa skrivnost. Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo / posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljaš. Nikar si ne • delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo RAK v 'iebezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. LEV Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tega goreče zatrjevala, da se tebi ne more zgoditi. Toda še je čas, da ie poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave r z denarjem. On: Povsem po sreči se boš izvlekel iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim okoliščinam v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki A 1 lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu HA/j I pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil J ponovnega srečanja. On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar DEVICA pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb. JL Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko ZŽlPhLN bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup. /7 On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal TFHTNICA svoi° resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da itnivitA bQ prikrajjana ljubezenska plat življenja. Ona: Ne stavi stare in preskušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: čeprav si prepričan, da te spremlja smola, se bo izkazalo. da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj ŠKORPIJON več, kot samo prijateljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do n® n8 že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar pa si fi« pp prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura, n j dokler še lahko... , a kocko sal5 A On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, ’ ravno čas. da bi se igral s srečo. Poskusi zaupljivimi naložbami, ki prinašajo manjši, a zago'° KiP’ Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priloz v bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se zlepa ponovila. aboSP&l On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere Pa ono5Tpa Ijal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj *'r škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on. z boš poslovno plat življenja. RO cfi' Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela. pr® poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uSP' ^sP9 netljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje. j preteklosti pa bo v hipu pozabljen. ši y On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo. v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo. n® S poslovno strategijo, za katero si se odločil. Pa kakšnih večjih razultatov. . . ž« Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali m® pasle®' vendar pa bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala- j-lahko bile zelo boleče. .w jjiO On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnoS'1 sll, J nijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran Pos tako, da imaš rad predvsem f.nančno stabilnost. z boš poskrbel kdaj kasneje. A stran 13 Wnik, 24. novembra 1994 za vsakogar nekaj Shranjevanje vrtnih pridelkov _______________________ ____——— I Od vrtnine oziroma sorte ter 7razmer shranjevanja je od-kako in za kako dolgo ®lahko shranimo. Če hočemo 'syojim vrtnarjenjem oskrbo-'"'i sebe in druge vse leto z bo-pestro in kakovostno i?n°> pomeni, da moramo ve-Pridelkov tako ali drugače Wi. Glavni vzrok za pro-™ shranjenih vrtnin je izguba '™c> zato skrbimo vsaj za milino vlažnost. ^jboljša za shranjevanje je klet, ki ima ilovnata ?0Pečna tla (če je opeka vlo-?a.v pesek). Kleti z beton-j'. tlemi niso primerna za 'Snjevanje zelenjadnic. Klet S biti zračna, hladna in vlažna (85 % zračna 5®ost). Če je klet prevlažna, J0,Postavimo posodo z ne-apnom, ki vsrkava Jo. V očiščeno in pobeljeno । Psujemo 10-15 cm debelo j rahle vrtne prsti, mivke Mešanice peska in šote ter Pravimo do meter široke 'oo. Med njimi naj bo me- Prehod. Zelenjavo za iu^orco spravljamo v suhem ^sončnem vremenu, a le t J?'n kakovostno. Gredice So Primerne za shranje-Je rdeče pese, hrena, kore-h/,ePe> redkve, kolerabice, ’ 'oijne zelene itn. Korenov-^trgamo vse liste, da ne gniti. Endivjo za ozim-tt«'popijemo s koreninami v 'n pustimo veneti v zrač-^Prostoru en teden, s kore- ninami obrnjeno navzgor. Nato jo posadimo v peščeno šotno gredico, kjer se kmalu osveži. Zeljnatim in ohrotovim glavam skrajšamo kocene in vložimo v lesene zaboje ali obesimo za kocene z glavami navzdol. Vrtnine shranjujemo v toplih gredah, pokritih s steklom, slamaricami ali folijo. Večino korenovk shranjujemo tudi v zasipnici, ki jo naredimo na vrtu. Dno zavarujemo pred glodalci (vejice smreke ali brina). Drenažo naredimo iz lat ali cevi ter nanjo najprej nalagamo korenasto zelenjavo v obliki stožca ali piramide in zasujemo s plastjo prsti. Manjše količine korenja in pese shranjujemo v škatlah z vlažnim peskom, šotnim nadomestkom ali šoto v suhi kleti, kjer ne zmrzuje. Čebulo in česen shranimo obešena v vrečah, spletenih v kite ali v zabojčkih v malo vlažnem prostoru. Paprika ostane sveža zelo dolgo, celo nekaj mesecev, če izpulimo celo rastlino in jo obesimo v suh prostor, kjer ne zmrzuje. Buče pustimo tako dolgo na rastlini, da popolnoma dozorijo, nato odrežemo, postavimo na sonce, da lupina otrdi ter so tako varne pred izsušitvijo. Krompir skladiščimo v temnih vrečah v prostoru, kjer ne zmrzuje. Vrtnine je zelo lahko zamrzovati: skoraj vse je treba blanširati v pari ali pa jih prevreti in pred zamrzovanjem hitro ohladiti (blitva, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetača, kolerabica, korenje, krompir, špinača, rabarbara, zelena, zelje, strniščna repa, rdeča pesa...). Zelje in repo lahko tudi kisamo. Sušenje sadja, zelenjave in zelišč je naj-starejšt in najučinkovitejše konzerviranje. S toplotno energijo in zračnim pretokom odstranimo iz živil vodo. Ob pravilnem sušenju ohranijo živila vse hranilne snovi in vitamine. Po nekaterih raziskavah ohrani zelenjava več svojih naravnih sestavin, če je pravilno posušena, kot če jo zamrznemo in hranimo v skrinji. Drugi načini shranjevanja vrtnih pridelkov: konzerviranje s soljo, vlaganje vkis, vlaganje in konzerviranje v konzervah, konzerviranje s sladkorjem itn. Simona Potočnik kmet. inž. rasti, proizv. Kuhajte z nami I Paziti6 Ste Pri šivanju še nespretni, morate zlasti : g. na smer niti pri sešivanju posameznih delov oblačila. Pe8ennt?Ea ena^a> bost6 na koncu neprijetno prese-5ein id jti ute8ne se vam zgoditi, da bodo šivi na konč-18aPo2| kn barvno različni. Zamet je na primer svetel, če P0|81adite navzdol, in temen, če ga skrtačite navzgor. I tazuJ® te8a je pravilna smer niti pri šivanju odločilna za lenost blaga. K lestvice j bz?r~Bon J07* t nce Ital Joe & Marky Mark i BE ™ERE - Heart 1 \'kMadonna - Warren G. h- 4 THE FREOUENCY. KENNETH? - R.E.M. j j love ariah Carey & Luther Vandross cA N0W - Robert Pabner v°ME BACK - Pato banton feat. UB 40 ^llČ^LOVENSKE ZABAVNE GLASBE 1 1 7 Stolan Auer in Tanja Zajc-Zupan ' Rb ^IN A Horvat I I i i II-ItČ ,E ~ IvMka Kraševec-Prešem ' •K PUSTIL SAME - Pop design I TVn i Zasavci I A SRECA JE - Andreja Makoter I l|j^ ~ ,van Hudnik I ^Av^RODNOZABAVNE GLASBE I j °N’ CEKRON PA Z MARELOF ^Vf^/ljenja - Ans. Nika Zajca I. H6 BO t^A MOJA BO - Štajerskih 7 S. ^1jKeL - in zlat' I 6« La M iA UBEZNI - Primorski fantje I 1 - Ans. Stanka Mikole , ZVONOVI-Ans. Slavček I ASANOVA - Fantje treh dolin I J' J^^Sk°VEN«A - Ans. Janeza Goršiča I 'MRo 1V Zasavci I *lni LET° LE EN MAJIMA " Ans’f™"01 ' pošljite do četrtka, 1. decembra 1994. na naslov. Murski <, । a M, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Vn št. 47-------------------------------------------- It skladbo: • uia I a ____ I ’ '■ — --------------- -... i ^ozabavna____________________-———-— -------------- j ter naslov O belih bluzah vsake toliko časa kaj napišemo. Pa ni nikoli odveč, mar ne? Bela bluza je pač klasika nad klasiko, brez katere ne gre v nobeni ženski garderobi. Tako rekoč večna je, pristaja k vsemu, pa še prav slovesna je videti. Lahko ji dodamo rutico, šal, kravato in najrazličnejši nakit, pa bo zmeraj videti dopolnjena, sveža in nekaj posebnega. Spremenimo jo tudi z novimi gumbi. Mladi se še zmeraj navdušujejo nad zapestnimi urami Swatch. Kar za svoje so jih vzeli, saj so lahke, športne in precej neobčutljive. Plastika je pač vzdržljiva in prenese marsikatero prasko ali udarec, modeli pa so »frajerski« tudi zaradi pisanih barv in »norih« kombinacij ter vzorcev. Rozine Rozin ne smete hraniti v papirnatih ali plastičnih vrečkah, ker postanejo lepljive. Najboljše je, da jih spravite v porcelanasto ali stekleno posodo. Posušene rozine omehčajte v vinu in jih za nekaj dni shranite v pločevinasto škatlo. Pri peki kolačev rozine rade padejo na dno, če ste jih še tako rahlo vmešali v testo. Pomaga, če jih pred uporabo pomokate in za nekaj minut postavite v toplo pečico. RADIO MU - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kinoventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 je 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom -22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota z Jožico in Ljubom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.45 Zamurjenci (kabaret) - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno . pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S krščakori, cekron pa z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10 00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Točno v sredo s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Ohrovtova enolončnica z mesom Pozna jesen je čas za uporabo svežih kapusnic. Pripravljamo jih kuhane v različnih prikuhah, pražene s testeninami in v zvitkih, z dodatkom majhnih količin mesa pripravimo samostojne, okusne in nasitne obroke - enolončnice. Ohrovt ima veliko milejši okus kot zelje in krhkejšo sestavo vlaken. Zaradi tega je čas priprave teh jedi krajši. Pri čiščenju ohrovtovih glav ne zavrzimo zdravih temno zelenih listov, ker vsebujejo največ telesu potrebnih rudnin. Za enolončnico potrebujemo: 1 glavo (srednje veliko) ohrovta, debelejši strok česna, 4 do 5 srednjih gomoljev olupljenega in na kocke narezanega krompirja, 2 pesti prebranega in opranega riža, 1 korenček, 1 čebulo, 30dag mlade govedine ali nemastne svinine. Glavo ohrovta narežemo na bolj široke pramene, zavremo približno liter slane vode in v njej pol ure dobro pokrito kuhamo ohrovt. V posebni posodi kuhamo na koščke narezano meso s toliko vode, da je dobro pokrito. Ko se zmehča do polovice, dodamo na kolobarje narezano korenino korenčka, nakockan krompir in sesekljano čebulo. Zakuhamo tudi opran riž. Začinimo s strtim strokom česna in ščepom kumine. Iz olja (ali masti) ter žlice moke naredimo bledo prežganje. Na prežganje stresemo odcejen in nekoliko ohlajen ohrovt. Vodo, v kateri se je kuhal ohrovt, pri odcejanju prihranimo in sedaj z ohlajeno zalijemo ohrovt in prežganje, da se moka lepo razkuha in zgosti. Prilijemo kuhano meso s krompirjem in rižem, premešamo, po potrebi začinimo in solimo ter dodamo sesekljan peteršilj. Jed mora biti gostljata, zraven ponudimo črn kruh. Cilka Sukič Prevelika obremenitev glasilk, virus Ko izgine glas Včasih je zelo neprijetno in celo boleče, kadar izgine glas. V nekaj dneh je vse dobro, vzroki za nastanek tega pojava pa so čisto vsakdanji. Če ste na tekmi preveč kričali in navijali za svoje moštvo ali če vas boli grlo, lahko glas včasih izgine. V prvem primeru je kriva prevelika obremenitev glasilk, v drugem pa virus. V obeh primerih nastane težava v grlu, v hrustančasti cevi v vratu, ki ima dve majhni bolj ali manj napeti mišici - glasilki. Vnetje grla ali laringitis, ki se začne z bolj ali manj bolečim praskanjem v grlu in včasih z vročino, če gre za virusno obolenje, nima nič skupnega z nezmožnostjo govora zarili čustvenega šoka, ko glas za nekaj sekund zamre. Tu je kriv trenutni zastoj delovanja tistega dela možganov, ki nadzorujejo govor. Glasu škodujejo klimatske naprave, ker se morajo glasilke prehitro navajati na spreminjanje temperature, suho ozračje ter prevroč in zakajen prostor. Kako si pomagamo? Čim manj govorite, redno pijte toplo mleko z medom, inhalirajte pripravke evkaliptusa, sesajte pastile za mehčanje grla. Glas se mora povrniti v dveh do treh dneh, če se ne, pojdite k zdravniku. Če o nakupu fluorescentne svetilke šele razmišljate in ste v dvomih, se kar odločite zanj; fluorescentne svetilke res niso poceni, vendar se nakup kasneje obrestuje, saj orihranite precej stroškov. Če imate stikala na otip in so le-ta topla, je z njimi nekaj narobe. Pokličite strokovnjaka, da pregleda napeljavo, sicer po nepotrebnem zapravljate energijo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Eskulap, par-mena, inserat, kita, GR, uta, Ono, re, brin, Ettal, jamica, S, ZK, at, tvarina, vinotok, os, tona. SESTAVIL MARKO NAPAST NAČIN, TEHNIKA IZRAŽANJA FRANCOSKI SKLADATELJ (MAURICE) hm MESTECE PRI ZADRU HRVAŠKI KIPAR IN ARHITEKT (FRANE) ČEŠKA RIMSKA IGRALKA OPERNA I PEVKA I KUNC | PRIPADNIK ROMANSKEGA NARODA Z MESOM POLNJENE TESTENINE •k EDEN 00 RIMSKIH GRIČEV BUDISTIČNA SEKTA, DZANA ČETRTI RIMSKI KRALJ NEON DELOVNA VNEMA KARLOVAC NEKDANJI JAPONSKI PREMIER KISIK VELIKO REŠETO ČASTILEC GOLOTE ČLOVEK, I »ZNA 1 UŽIVATI, I BONVIVAN 1 FR. SREDNJEVEŠKA PESNIŠKA OBLIKA OČE PRI ARABCIH ROMAN POLANSKI OSTUDEN ČLOVEK SLOVENSKI RNANCNI MINISTER (MITJA) IVAN MRAK HOLMU KOVAŠKO DELO ENAKI ČRKI STARO MESTO NA MORAVSKEM KORALNI OTOK ANTON CEHOV stran 14 m V CDCO o m podlistki TRN V ANGLEŠKI KROM 23. 6. 1993-2. 9. 1993 Njene akcije so enostavnejše, usmerjene na bare, trgovine in vozila mestnega prometa, kjer se zbirajo množice mimoidočih, ki lahko po naključju, ali pa tudi ne, postanejo tarče njenih napadov. S svojim neselek-tivnim izbiranjem žrtev so si nakopali zamero ne le v lastnih vrstah, temveč tudi širše svetovne javnosti. Da bi okrepili svoje tolikokrat ponavljano reklo, da je njihov sovražnik britanska politika na otoku, in ne protestantsko prebivalstvo, je IRA v zadnjih 15-ih letih svoje napade osredotočila na vojaške patrulje, oficirje britanske vojske v Ulstru in britanske politike. Nepotrebnim in nezaželenim žrtvam med prebivalstvom Ulstra pa so se izognili tako, da so svoje akcije preusmerili tudi na britanski otok. Tako je nestrinjanje z nekompromisno politiko Margaret Thatcher pripeljalo do poskusa atentata nanjo med kongresom konzervativne stranke 12. oktobra 1984 v Brightonu. Vojne ni mogoče dobiti samo z vojaškimi operacijami.»Z volilno skrinjico v eni roki in brzostrelko v drugi bomo na Irskem prevzeli oblast,« je Danny Morrison na kratko povzel vso strategijo IRE v intervjuju za Mladino 18. avgusta 1989. »Terorizem kot izključno sredstvo borHe proti tuji dominaciji pač ne prinese tako (že-Ijene) narodove emancipacije, za katero se borijo oborožena gibanja;« in tega se je davno zavedla tudi IRA, ki od vsega začetka ob sebi goji poleg vojaškega tudi politično krilo - Sinn Fein (v irščini Mi sami). Pravzaprav se je današnji Sinn Feinn oblikoval potem, ko se je uradni Sinn Fein odpovedal svoji primarni filozofiji združitve otoka za vsako ceno in vstopil v politiko. Današnji Sinn Fein, ki je medtem, podobno kot IRA, opustil levi prilastek začasni, skuša to, kar v praksi izvaja IRA, podati v sprejemljivem političnem jeziku. Ideološke povezave niso nikoli zanikali, zato pa ne vidijo ali ne smejo vidite neposredne organske zveze z IRO, ozirom, kot je zapisal Ervin Hladnik v isti številki Mladine: »Ni nobene organske zveze, razen te, da imajo vsi trije vodilni možje Sinn Fein - Gerry Adams, Danny Morrison in Martin McGuinness za seboj brilijantno kariero v IRL« S tem ko se je Sinn Fein kot stranka spustila v dirko za glasove volilcev na lokalni, državni (Westminster) in evropski ravni (Evropski parlament), je nehote potrdila ustavnost državnih institucij na irskem otoku, ki jih IRA, uradno ni nikoli priznala, kar nakazuje na precejšnjo spremembo v njihovi dotedanji usmeritvi. Kakorkoli bi to že imenovali, popuščanje ali spravljanje, vsekakor se je obrestovalo. Saj je spravljivejša politika britanskega premierja Johna Majorja prekinila z večletno ignoranco, sicer tako značilno za britanske oblastnike, in vključila predstavnike Sinn Feina v ničkoli-kokrat začeta pogajanja o politični usodi Severne Irske, ki pravkar potekajo. Medtem ko so njihovi zakonito izvoljeni poslanci še naprej stalna tarča protestantskih paravojaških skupin. Za svojevrstno zabavo TV-občinstva, ki spremlja dnevno-informativne oddaje, so poskrbele britanske oblasti in s tem nehote priznale absurdnost svojega početja. Gerry Adams, Danny Morrison in Martin McGuinness so voditelji sicer legalne politične stranke, katerim so britanske oblasti devet let prepovedovale javno nastopanje na radiu in televiziji. Pa vendar je moč televizije kot medija tudi v njeni hkratni vizualni (ne)sporočilnosti, ki je, v okviru zakonitosti in v imenu svobode poročanja medijev, ta primer spremenila v grotesko. Kadarkoli je namreč moral na televiziji javno nastopiti kdo iz- med uradno izvoljenih poslancev Sinn Feina, so televizijski tehniki spretno zameglili njegovo obličje, medtem ko je njegove besede interpretiral radijski ali televizijski napovedovalec. Silne napetosti in brzdane strasti so sredi desetletja izbruhnile v neprikrito sovražnost. Razočaranje katoliškega prebivalstva nad položajem, ki ga je zavzela britanska vojska, je bilo neizmerno. Neiznajdlji-vost in psihološka nepripravljenost je britanskim vojakom v kritičnih trenutkih vzela razsodnost in dokaz slednjega najdemo v statističnih podatkih, ki navajajo veliko več žrtev med manjšinskim prebivalstvom. Tako so nastopili tudi 30. januarja 1972 skupaj s pripadniki RUC-a in policijskih odredov. Bilanca njihovega posredovanja je naštela 13 ubitih neoboroženih katoliških mirovnikov. Med prebivalstvom je zavrelo in ker jim vojska ni ponudila toliko obljub-Ijane varnosti, so si jo organizirali sami. Žrtve med pripadniki RUC- a, ki so medtem prevzeli vlogo britanske vojske, so naraščale. Ulsterizacija, ki je pomenila prav odločnejši nastop policijskih odredov RUC-a, je pripeljala do obračunavanj med4 IRO in paravojaškimi protestantskimi organizacijami. V politično obračunavanje med terorističnimi formacijami je s prevzemom neposredne oblasti v Ulstru sklenila poseči britanska vlada. Z odlokom, ki je ukinil status političnega zapornika. Ta odlok ni več označeval delovanja IRE in protestantskih paravojaških skupin za politično dejavnost, temveč je njene aktivnosti izenačil s kriminalom in politične zapornike obravnaval kot kriminalce. Ta sklep je bistveno prizadel IRO, saj je bila njena dejavnost tarča skupnega lova irskih in britanskih obveščevalnih služb. Medtem ko so Britanci teroristične dejavnosti protestantskih organizacij ne le ignorirali, marveč tudi tajno oboroževali. (Se nadaljuje) 6.500km s kolesom po Evropi Povsem po naključju svtf se peljala mimo vikinškega muzeja, ki sva ga najprej nameravala obiskati, nato pa nanj zaradi težav s kolesi pozabila. Ker sva bila že tam, sva si ga ogledala. V njem sva med drugim videla znamenito ladjo, s katero so pluli Vikingi ter napadali druga ljudstva. Prvo etapo sva sklenila po nerodnem Igorjevem padcu, ko sem bil prepričan, da se je poškodoval. Na srečo si je le močno odrgnil koleno. Na nebu je še vedno, kot čez dan, lebdelo par oblačkov. Kazalo je, da bo noč lepa in topla, najin šotor je bil pa tako lepo zložen, da sva raje legla samo v »spalke«. Lenoba naju je znova stala spanca. Proti jutru sem ga zbudil in mu pojasnil: »Dajva, postaviva šotor! Če morebiti še nisi opazil, dežuje!« Na pol speča sva ga postavila. Med potjo ni manjkalo lepih jezer in nisva se mogla upreti želji, da bi se v njih tudi kopala. Pri tem naju nista motila niti nizka temperatura vode niti dejstvo, da so naju celo domačini malce čudno gledali. Kaj hočemo, umivati seje pač treba. Spoznala sva, da Norvežani sploh niso zadržani in redkobesedni, kot jih predstavljajo v nekaterih turističnih vodnikih. V nobeni deželi doslej še nisva naletela, da bi kolesarju ob cesti ponujali vodo ali tekali za njim in spraševali, če kaj potrebuje. Kjer koli sva se ustavila in povprašala za pot, so naju spodbujali in se čudili najini volji ter pogumu, da nameravava prekolesariti tako dolgo pot. Verjetno sva pozornost pritegnila z videzom, saj ne srečajo vsak dan Slovenca, ki tako natovorjena kolesarita mimo njihovega doma. Po treh uvodnih etapah, ko sva se še bolj privajala novim okoliščinam, sva prispela na prizorišče olimpijskih iger - v Lillehammer. V mestu je bilo vse podrejeno temu dogodku, tudi program trženja so imeli do podrobnosti izdelan. Naj navedem le zgled skakalnic: dostop in hoja ob njej sta zastonj, ko pa sva si hotela ogledati še zaletišče, zaradi katerega sva se mukoma vzpenjala po strmem klancu, naju je čakala vstopnica za deset norveških kron. Kdo jih ne bi plačal, ko je že na vrhu? Podobni stroški so se vztrajno nabirali tudi Sergej Kaučevič Tukajšnje cerkve so prav tako kot vsi drugi objekti iz lesa-,-ia tež* V peti etapi so se zaL|Ornii s? z Igorjevim kolesom. ..^H’ mu je del navoja na zadnj kih in bila sva prisiljena p spust s 1017 metro ja- Hjerkina. Utaborila sva j motnem, vetrovnem, sploh neprijetnem me 'Lvi.ro stejo samo še trave in sva bila popolnoma brez vn®-tvegala spust do deroč kem kanjonu, ki se J .. s0 uspešno končal. Se n1_jeno^ umivala v tako čistim^ Igorju njegova fotog^aJ^k j ni dala miru in me je na «0! hotel fotografirati Pr Med iskanjem pravšnje« je skoraj padel v vod®_ rf Zjutraj se je napak , ravil8 vem kolesu kar sama P (M podala sva se naprej-nama pomagali trooH norveški škratki, oZ'LvenL kot smo jih pred leti P® ^1’ Med vožnjo nisva bila koli sama, saj je na nekaj prometa, potovalnih hišic, v kaJL uP°L Drugo'jutro sva vzpon dokon- noma prevažajo no p« ■ - ■ — ...............। jenci in nemški turisti, Ki vili deželo. Bila sva JL*’ nad zelo dobro vzdrze*^ cestnimi sanitariji, ki iO v prihodnjih dneh in potovanje dodatno zapletali, tako da sva na Finskem ... Vzponi so se sicer zredčili, toda bili so dolgi po več kilometrov. Spoznal sem, da Igor žal ni tako vztrajen kot jaz. Na vrhovih sem ga zmeraj čakal, čeprav je bil, o tem sem še danes prepričan, bolje pripravljen. Že na osemsto metrih nadmorske višine sva se srečala s prvimi večjimi ostanki snega, ki so naju nato kljub poletju ves čas spremljali. Temperatura se je gibala okrog deset stopinj in pihal je močan veter s severa, tako da kolesarjenje res ni bilo najbolj udobno. Ko sva iskala bližnjico prek gorskega prelaza Enden, sem omagal in sva morala postaviti šotor. Igorju je šlo tisti dan res odlično, saj je bil v boljši formi. Slabe temperaturne izkušnje iz prejšnjih dni, »prespanih« v dolini, so naju prepričale, da se morava za višinsko spanje še posebno pripraviti. Oblekla sva si toliko puloverjev in hlač, da sva se komaj skobacala v spalni vreči. Mislite, da je kaj pomagalo? čala. Sledil je spust. To je bil užitek! Veter je silil v solzne oči, da sva komaj gledala, in anorak je ropotal, kot da jahava helikopter, ne pa »bicikl«. Že zato se je splačalo priti tja gor. Ovinke sva zaradi obteženih koles odlično obvladovala. Na zavore nisva niti pomislila, saj so bili blagi in pregledni. sebne prostore za in je previjanje dojenčkov. veda zastonj. (Se ha h K z. NADA Ferdo Godina VRNI SE 32 »Jaz sem, Vlada. Odpri!« Notranje okno se je zganilo. Želel si je samo, da mu čimprej odpre. Odtrznila je okno in prinesla obraz k Rudijevemu: »Si ti, Rudi?« Okno je zaprla. Šel je na dvorišče, kjer je odprla preklitna vrata in tišila psa, ki pa jo je nerad ubogal. Rudi se je pritipal po podstenju ob steni do preklitnih vrat, kjer je stala in čakala. Vrata je za njim zaklenila. Spustila je v sobi roleto, nato pa je prižgala luč. Zdelo se mu je, da sta v tem hipu sklenila posebno zavezništvo. Še več kot zavezništvo. Imela je na sebi čez splano srajco ogrnjeno jopico. Ni bila začudena, da je prišel. Čeprav je moral napraviti težak preboj, se mu je zdelo, da je ostal miren. »Kaj te je prineslo,« se je nasmehnila. »Noge. Pa zelo težko so me prinesle. Psa ti bom zastrupil.« Postavila je stolec k svoji razgrnjeni postelji tako, da je bil obrnjen k vzglavniku. Legla je, se pokrila s pernato blazino in potegnila vzglavnik, tudi pernat, na sprednjo kar visoko leseno stranico postelje. »Zadnje dneve nisi nič prišla na dvorišče.« »Bila sem betežna. Zdaj je bolje.« »Škoda, da nisem vedel. Bi ti kaj prinesel, če si potrebovala...« Zlagal se je. Zaradi ljudi ne bi tega napravil, kar je ona seveda vedela. »Sosedje so malo skrbeli zame.« »Ob bolezni je zate bolj težko, ker jih nimaš v bližini.« »Ko so zvedeli, je bilo v redu. Tudi po zdravnika so telefonirali s pošte.« Rudi je šele zdaj opazil na mizi načete plastične škatlice s tabletami, skodelico in žličko. Majhna usta ji je zganil nasmeh, ko si je skušala spraviti v red lase. Ob tem ji je širok ro\av spalne srajce zdrsnil do lakta. Lepo oblikovana roka, močna in ozka v zapestju, prijetno se je gibala. Ob tem je rekla: »Ne bi te pričakovala tako pozno.« »Prav pa je, da sem prišel?« »Prav, seveda. Toliko sem bila sama. Včasih spregovorim sama s seboj, da vsaj sebe slišim.« »Če bi vedel, bi prej prišel.« »Saj je prav, da nisi. Iz postelje skoraj nisem mogla. Imela sem vročino nekaj čez devetintrideset.« »Ob bolezni je najhuje, če si sam.« »Ni pomoči.« »Ne pogrešaš otrok?« »Ko jih pogrešam, grem k njim ali pa oni pridejo domov. Potem pa komaj čakam, da odidejo.« »Marsikaj si lahko privoščiš, pa o tem nihče ne ve.« Vlada se je nasmehnila, saj je mislil na moške. Dala je roko pod cecke, ki so bili izraziti tudi brez steznika. Niso bili sicer tako kipeči kakor čez dan pod bluzo, a zato še bolj naravni. Drugo roko je imela pod odejo. _ Tisto, da je prosta, mu je ušlo. Sploh ni nameraval načeti razgovora o drugem kakor o tem, kako je z Nado. Vlada pa je bila prepričana, da je prišel, ker pogreša žensko. To bi bilo naravno. A sklenila je, da ga ne bo spustila nase. Ne zato, ker še diši po Nadi. Če si bo kaj takega želel, naj si to nekoliko zasluži. Če ne pride pravi moški, Vlada ne odpre vrat, saj pri takem, ki ni čisto po njenem okusu, več trpi kot uživa. Ne more prenašati, če moški kadi, če mu iz ust smrdi vino ali če ne zna drugega govoriti kakor o fuku, pri tem pa je slabič. S takimi je konec. No, -Rudi je nekaj drugega. A prepoceni le ne sme priti na cilj. Tudi mnogo mlajši je. A lep je, neznansko lep. Tolikokrat je čakala, da pride mimo. A zdaj je tu. Ker je namignil na moške, je imela voljo, da bi se o tem pogovarjala. Posebno z njim bi se. Sicer mu pa ne bo mogla povedati nič novega. Danes mladina ni neizkušena, kakor je bila nekoč. Ni se hotela izgovarjati, da ne pridejo moški pod okno. A redek pride k njej v sobo, to naj ve. Naj ve, da je on prišel z lahkoto. Vlada je bila utrujena po prestani bolezni. Mikalo jo je, da bi mu o sebi kaj.povedala. Ze dolgo ni imela priložnosti, da bi se malo sama sebi smilila, kakor je imela priliko zdaj pred njim. Gledala je v strop. Roke na trebuhu ni premaknila in tudi ne tiste pod odejo. Smehljaj ji je preletel obraz. Ta obraz je bil širok, nos špičast, majhen, lep, oči izrazite, žive, odločne, na vzglavniku so bili razsuti močni lasje, glava je bila na kratkem vratu. Vse na njej je bilo močnejše kot pri Nadi, a kljub temu se mu je zdelo, da le ima v sebi nekaj nenavadnega, privlačnega. Ni pri njej samo tisto, da zlezeš nanjo. Leta skriva. Nagnala je moža pijanca in suroveža, spravila je h kruhu tri otroke. Njena razsodnost in odločnost, teh se je z leti morala nabrati, sta bili prikupni. Bolj kot čutno mu je bila všeč kot ženska z življenjskimi izkušnjami. Ona se je razveselila njegove družbe, čeprav je viselo v zraku, da se z njim vse lahko v hipu - zaradi Nade - podre. Prišel je, ker je v nesreči, iz katere se še ni izvlekel. Ni pa slutila, da se je že trdno odločil, da glede Nade spet Kdor tvega. Tudi če mu bodo spet letele steklenice v glav0' J ravnal razumno, če je ljubil? ,____________• da b<> seO’ A Rudi se moti, ce misli, da Vlada komaj čaka, da . ge« odejo in jo bo pošlatal med nogami. Ne bo je dobil ta razočaran pa ne sme oditi. „ . p0Lf» S tem obiskom sta nekaj prelomila. Ne bosta se vec se jala, kakor sta se do sedaj, ko se je ustavljal pred zbližala, lahko se pa tudi zgodi, da se bosta drugto L? »Jaz nimam velikih želja, da bi si kaj več privoščila, mu je odgovorila na tisto, ko je prej mislil o moških. * prestara.« »V najlepših letih si,« jo je pohvalil. »Čutim se stara.« »Ne razumem.« »Ti si ljubezen drugače užival, kot sem jo jaz.« Rudi je postal pozoren. »Kako drugače?« & v »Vzgojeni smo bili strogo. Nič nismo vedeli. Jaz s mislila, da bom že pri poljubu zanosila.« Rudi se je smejal; kaj takega še ni slišal. »Grešila pa si kljub temu.« »Potem sem zares zanosila.« L »Sveti duh ti ga seveda ni vdahnil.« rne^’ »Imela sme dečka tako na daleč. Nekoč je prišel za n' nJO po koruzi brala travo. On ni vedel, kako je treba in otrok tu. Ta otrok je potem umrl. Otrok in moj fant. San se ga spomniš.« Potem se je svet nenadoma obrnil proti Vladi. Ni i®e giedsj W bodočnosti. Na dekle, ki je imela nezakonsko dete, s® » gače kakor danes. Redko katera se je poročila. Vlada s “Led0 jr fant, doma iz bližjih hribov onkraj reke. Po poroki pa JI * ima nezakonskega otroka, še ena ženska pa je z njim n gujaV®’ , Vlada je bila noseča, še preden sta se vzela. Prava zr®e ^If Rudija je presenetila. ot, $ j S takim zakonom je Vlada začela svojo življenjsko P šega ni mogla pričakovati. Rekla je možu: , ; rL’ j »Kar je bilo, je minilo. Ne bo več drugače. Samo zd .K boljši.« pa L/ Ko je rodila tri otroke, "je on šel v Avstrijo. Cez „ ljudje govoriti, da tam živi z drugo žensko. Pustila je °c j/ otroke in šla za njim. no^' e1 Tam je res imel vlačugo, ki je bila iz naših krajev. D štiri otroke, vse nezakonske. «ila M »Kar poslušaj, kaj sem tam našla,« seje razgovorila- P. nekoliko živahnejša, in za las prizadeta. Stare rane- god" Rudiju o njih ne bi govoirla. V Avstriji je našla praV Gomoro. Njen mož je stanoval v samskem domu v sobi še z dve tudi od nas doma. Vsak je imel svojo babo, s kater® sotAr Eden izmed teh moških je imel doma ženo in sedmer®^, p a dedec pa je živel z babo, ki je doma ubila dva svoja ov zakopala v gnoj, drugega na dno potoka. (Nadaljeval «0( S S v St i^stnik, 24. novembra 1994 stran 15 kronika Zvezno zavarovanje v prometu po novem Kaj je in kaj ni obvezno Zgodilo se je * “ovembra je začel veljati nov zakon o zavarovanju v pro-Med' ' Ureja: zavarovanje potnikov v javnem prometu proti ./am nesreče, zavarovanje lastnika motornega vozila proti & ornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (tako imeno-zavarovanje avtomobilske odgovornosti) in zavarovanje last-Povila proti odgovornosti za škodo, povzročeno ikf ■ ^P°t z zavarovalno Polico’ , ^kon določa, da lastnik poznega sredstva mora ob-ez“° zavarovanje skleniti, začne prevozno sred-uporabljati v prometu in Jarovanje obnavljati v pro-jP’ dokler je vozilo v upo-|]t'Voznik mora imeti zava-?a'no polico ali drugo potr- iJbosklpnio-------------- 4 vin UIUC'7 sklenjenem zavarovanju, U ?r uporablja prometno ostvo v prometu, pri sebi in ita?Ora pokazati na zahtevo J”1® osebe s policijskimi po-at'li. če pa se voznik ne Utad S Potrdilom, mu mora t na oseba preprečiti nadalj-taVo^nj°- Ob prometni ne-Mat°ra voznik dati osebne •del i 0 zavarovanjih vsem Mit tncem’ ki bi 'ahko imeli L?vke iz teh zavarovanj. lis(l Pa tudi, da je odklenkalo te?’K! Prometnih dovoljenj te tanjšajo, registrskih tablic ampak se zanašajo Hila da policija ne bo Pa se še naprej vozijo. teUe zakonodajalec določil: ltstl?arovalnica ugotovi, da je ^Prevoznega sredstva na‘ izpolnjevati obvezno-^Zat Varovalne pogodbe in je itj “Prenehala veljati, obve-or8an za kontrolo . ’ ki mora lastniku, če % z zavarovanjem, lici,m"11 pri dmg> zavarova'' uvzeti registrske tablice. ^r°vanje »tretjih« pralce, voznike mo-je prav gotovo L?nju n ■ obveznem zavaro-poglavje, '« o zavarovanju last-%VOr tornega vozila proti Nno°sti za škodo, pov-» dol vretj'm osebam. Zala da lastnik motor- h0" in 7"* »ta J, Priklopnega vozila n't’ Pogodbo o zava-. .odgovornosti za r1 jo z uporabo vozila Si ? ,tretjim osebam zaradi Na a ne Poškodbe, priza-,avja, uničenja in po-Ja stvari. To je tako Hiij.3110 zavarovanje avto-Nn odgovornosti. Kot V°zila so P° zakonu S- nem zavarovanju mi-N'Motorna in priklopna i* stv7'PF6702 oseb, za pre-Nva - 'n za vlek0 ter de' ’io i^JS 'n traktorji, ki mo-ptijietl Po predpisih o regi- Pametno dovoljenje. A J takoj dodamo, da pra-%h(.|Zavarovanje (obvezne) N v 'ske odgovornosti ni-JS °zhik vozila, s katerim M P°vzročena škoda; sklc-j umovanja, solastnik in 5 St nik vozila, s katerim NaL^ena škoda, in Nko na stvareh. (N nPa ie z zavarovalno Nzno tem 19- člen določa: Nani Zavarovalnice iz za-Nstj- avtomobilske odgo-(S Je omejena z zavaro-veljavno na dan Mosa dogodka, če z zava-V viŠi?og°dbo ni dogovor-Pna a Vs°ta. Najnižja zava-? sku°Fa’ na katero mora A: “nJeno zavarovanje, Alg J^kodo zaradi smrti, V Mra ^°dbe in prizade-l>X?a ~ za avtobuse in kiNa °Zlla 6O.(XX) tolarjev, Av ^torna vozila 30.000 lNaLZa kotoma vozila, ki . nevarne tovore pa V' Unixariev’ h) za škodo stVari Cetlja ali poškodova-" za avtobuse in to vorna vozila 40.000 tolarjev, za druga motorna vozila 20.000 tolarjev, za motorna vozila, ki prevažajo nevarne tovore pa je najnižja zavarovalna vsota 80.000 tolarjev. Zakonodajalec pa je računal tudi z inflacijo, zato se zavarovalne vsote zvišajo vsakokrat, ko se drobno-prodajne cene povečajo za več kot 10 odstotkov. Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode neposredo od zavarovalnice. Strah pred tujci? Dobro bo, da zvemo, kako je s kritjem odškodnine, ki jo povzroče vozila s tujo registracijo. Tuji voznik mora ob vstopu v našo državo pokazati veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki velja tudi za območje Republike Slovenije. Mednarodno listino lahko nadomešča registrska tablica. Če pa tujec nima veljavne mednarodne listine in če namerava pri nas odstati do 15 dni, potem mora za ta čas zavarovanje skleniti pri naši zavarovalnici, sicer ga na meji zavrnejo. Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, ki je registrirano v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro, pri katerem oškodovanec uveljavlja odškodnino, lahko pa to stori tudi pri kateri od zavarovalnic. Omenili smo Slovenski zava- Zgodilo se je v Braziliji (2.) Mornar Stanislav se je vrnil Bodo naše mornaije končno izpustili? Upanje tli tudi zato, ker je brazilskemu zunanjemu ministru pisal sam slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Tako smo v drugi septembrski številki Vestnika sklenili reportažo o »izgubljenih« mornaijih: Stanislavu Utroši z Gibine, Rudolfu Štajnglu iz Novega mesta, Marjanu Boltezu iz Brusnic, Edvardu Vulinoviču iz Prevlake, Dragiši Mardešiču s Korčule in njihovem kapitanu Kolomanu Hiršlu iz Murske Sobote. Presenečenje: slepa potnika! Ne, niso se izgubili na morju, ampak so jih maja brazilske oblasti iz pristaniškega mesta Paranugua kratko malo zaprle in obsodile na večmesečno zaporno kazen. Vse to pa zato, ker naj bi naši mornarji, ki so pluli z ladjo Cielo dTstria pod tujo zastavo, grdo ravnali z dvema Maročanoma, ki sta se pretihotapila na ladjo, ko je bila ta zasidrana v pristanišču njune dežele. Naši mornarji so hoteli slepa potnika predati brazilskim oblastem ob pristanku v Riu de Jeneriu, a ju niso sprejeli. Potem sta se peljala dalje in zahtevala od kapitana, da ju skrivaj izpusti, toda ni jima naredil tega veselja. Nato naj bi se slepa potnika sama poškodovala in z britvicami porezala, zato so ju mornarji v naslednjem pristanišču prijavili. Oblasti pa so bolj verjele njima, ki sta trdila, da sta jih dobila od mornarjev. Potem so omenjeno peterico priprli in čez čas obsodili na zaporne kazni, ki pa se jim k sreči počasi iztekajo. Veliko huje bi bilo, ko bi drugostopenjsko sodišče ugodilo predlogu javnega tožilstva, ki je zahteval višje - nekajletne kazni. On že ni mogel biti kriv Prva srečneža iz skupine mornarjev, ki sta se pred dnevi vrnila, sta Edvard Vulinovič iz Prevlake in 27-letni Stanislav Utroša, slovenski državljan z Gibine, ki pa je kot otrok živel na Banfiju. Obiskal sem ga na njegovem domu. Kako miren in simpatičen fant! On že ni mogel rovalni biro. Določila o njem so v zakonu o zavarovalnicah, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z ustanavljanjem, poslovanjem, nadzorom in prenehanjem zavarovalnic. Slovenski zavarovalni biro kot gospodarsko interesno združenje opravlja posle, predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov motornih vozil proti odgovornosti (zelena karta!), slovenske zavarovalnice pa tudi predstavlja v mednarodnih organizacijah zavarovalnic. Pri njem deluje tako imenovani škodni sklad, med drugim tudi za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih motornih vozil ter priklopnikov in nezavarovanih zračnih plovil. Iz tega sklada, ki pa še ne deluje, pač pa zakon nalaga čas treh mesecev za ustanovitev, se tudi plačujejo zavarovalnine potnikom v javnem prometu zaradi posledic nesreče, če lastnik javnega prevoznega sredstva ni sklenil zavarovalne pogodbe. Ste na murskem brodu zavarovani? Zakon obvezuje lastnike vozil za prevoz potnikov v javnem prometu, da morajo skleniti pogodbo o zavarovanju proti posledicam nesreče, in sicer lastniki avtobusov, taksi vozil s pet ali več sedeži, lastniki tirnih vozil za prevoz potnikov in seveda tudi lastniki letal, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov; pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu pa so po zakonu obvezni tudi skleniti Mornar Stanislav Utroša je končno doma, kljub temu pa spomini uhajajo v daljno deželo, kjer je preživel več kot tri mesece skupaj s tovariši med štirimi zidovi. Tudi brazilski časopisi, ki so se na veliko razpisali o mornarjih (v glavnem pozitivno), ki jih je prinesel s seboj, ga spominjajo na težko preizkušnjo mladih let. - Fotografija: Š. S. biti nič kriv za dogajanje na ladji, ko pa je videti za svoja leta - preveč mladostno. Tudi sam je povedal, da mu marsikdo drug ne verjame, da je star toliko, kot je zapisano. A nič ni pomagalo: zaprli so tudi njega in obsodili. To je bil tako za druge kot zanj velik udarec, saj je bilo plovbe naenkrat konec. Še kar udobne ladijske kabine je zamenjala zaporniška šoba. In potem zasliševanja, sojenje, obsodba, čakanje, ali bo pritožba lastniki plovil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov po morju in notranjih vodah. Kot potnik v javnem prometu se šteje oseba, ki potuje v katerem od prej omenjenih prevoznih sredstev, ne glede na to, ali ima za potovanje veljavno vozovnico ali ne, pa tudi oseba, ki ima pravico do brezplačne vozovnice. Najnižje zavarovalne vsote, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje potnikov v javnem prometu, so: 50.000 tolarjev za primer smrti, 1.000.000 tolarjev za primer trajne izgube splošne zmožnosti (invalidnsot) in 250.00 tolarjev v primeru začasne nezmožnosti za delo za povračilo izgubljenega dohodka in nujno potrebnih stroškov zdravljenja. 15.000 tolaijev je denar Pa še nekaj o sankcijah. Najvišje so zagrožene zavarovalnicam, če ne ravnajo v skladu s tem zakonom. Potem so tu pravne osebe (podjetja in druge), če ne sklenejo obveznih zavarovanj. Za nas, voznike motornih vozil, pa je »zanimiv« 46. člen: Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če kot lastnik prevoznega sredstva ne sklene zavarovanja, ki je po zakonu obvezno, in če tega zavarovanja ne obnavlja. To pa je že vsota, ki omogoča zavarovanje vozila. Drugo pa je seveda vprašanje, ali je vozilo tehnično brezhibno, kar je pogoj za sklenitev obveznega zavarovanja. Povsem druga pa je »pesem« so dodatna zavarovanja. ŠTEFAN SOBOČAN mornajev (tudi posredovanja iz domovine) kaj zalegla ali pa bodo dobili celo še daljše zaporne kazni. V treh letih, kolikor je bil, kot pravi, navaden mornar, se ni zgodilo nič hujšega, zdaj pa naenkrat - temnica. Stanislav Utroša je še zdaj, nekaj dni po vrnitvi, pod močnim vtisom neprijetnih dogodkov. Nikoli ni bil tako srečen kot tedaj, ko so ga s kolegom končno izpustili (sta pač odsedela kazen). Vrnitev v domovino mu pomeni vse! S sotrpinom sta se (po treh presedanjih) z letalom pripeljala na letališče Ronke pri Trstu, kjer so ju pričakali predstavniki Splošne plovbe Piran in - le kdo drug kot množica novinarjev. Medtem ko je bil Edvard Vuli-novič zelo redkobeseden, je Stanko Utroša odgovarjal na vprašanja »sedme sile«. Podobno je storil za novinarja Vestnika, ki sem ga, kot že zapisano, obiskal na domačem naslovu. Kaj pa zdaj? - Najprej si moram malo odpočiti, priti k sebi, potem pa bom videl, kaj bom počel. Ne glede na vse, kar sem doživel in preživel, me zelo mika nazaj na morje, čeprav je tudi res, da mornarji dandanašnji ne zaslužijo bogastva, za vsako potovanje pa je treba sklepati posebne pogodbe. Za nekaj časa pa si ne želi več potovanja v Brazilijo. Trdno upa, da se bodo še pred božičem vrnili njegovi sotrpini, ki so še v zaporu in kjer naj bi uradno ostali do 22. novembra. Zagotovo pa domov ne bodo šli že naslednji dan, kajti tudi Stanislav in njegov poklicni tovariš nista mogla kar takoj domov, ampak šele čez dober teden. Pa tudi prestajanje kazni se lahko zavleče, kar kaže tudi njegov zgled: ni odče-mel le 3 mesece, kolikor so mu naložili, ampak 4 dni več. Držimo pesti, da se čimprej vrne Voznik tovornega avta Ciril Ž., ki je vozil sladkorno peso z njiv Kmetijskega gospodarstva Rakičan, je imel kljub neprevidnosti srečo: neoziraje se na prometne znake in bližajoči se vlak se je peljal v Rakičanu čez železniški prehod. Bih je »hiter«, saj je lokomotiva treščila le v zadnji del tovornjaka, ga prepolovila, prevrnila pa se je tudi prikolica. Iztiril se je tudi prvi vagon. Skupne škode je za več kot 3.000.000 tolarjev, ne tovornjakar ne strojevodja pa se k sreči nista poškodovala. Ob tem naj spomnimo, da je ta železniški prehod pred časom terjal življenje avtomobilista. * Dejan P. v sredo na hotel kupiti s Cankove naj bi mariborski tržnici petarde. K njemu so pristopili štirje neznanci in mu jih ponudili. Da ne bi trgovali na javnem mestu, so odšli v bližnjo Ribiško ulico, kjer pa je eden od neznancev Dejanu na silo izpulil denar. Ko je le-ta zahteval petarde, ga je drug neznanec udaril v trebuh, nato so ga zbili na tla in pobegnili. Vse to se je dogajalo okrog 16. ure. * Na lovu na fazane v bližini Domanjševec se je zgodila nesreča, ki pa k sreči ni tako huda kot pred kratkim pri Tomažu pri Omožu, kjer je eden od lovcev obležal smrtno zadet. Pri Domanjševcih je italijanski lovec Antonio G. nepazljivo sprožil strel proti fazanoma, ki sta zletela iz grama, pri tem pa je spregledal lovskega tovariša Branka S., ki je bil v smeri strela kakih 50 metrov proč na travniku. Ena od šiber ga je zadela v oko in ga hudo poškodovala. »drugi« pomurski pomorščak kapetan Koloman Hiršl iz Murske Sobote. To, da bodo po nedolžnem obsojeni mornarji zahtevali moralno zadoščenje, pa je tudi pomembno, saj zdaj uradno veljajo za krive, čeprav velja splošno prepričanje, da sta jim jo zagodla Maročana, ki sta s svojim početjem na ladji (potem ko so jima v prvem pristanišču odklonili zatočišče) naredila kaznivo dejanje, kar bi jima omogočilo (pa naj se sliši še tako nelogično) bivanje »v obljubljeni deželi«. Ne le, da sta vsestransko oškodovala naše mornarje, Splošno plovbo in tako naprej, ampak sta naredila »medvedjo« uslugo tudi sebi: Stanislav Utroša je zvedel, da so ju brazilske oblasti že vrnile v Maroko. Kako ju bodo tam sprejeli, lahko samo domnevamo, mi pa smo (in bomo) mornarje sprejeli z dobrodošlico. A kaj, ko pa se že spet (vsaj z mislimi) odpravljajo na sinja morja. Taki pač so. STEFAN SOBOČAN Policisti poizvedujejo Policisti policijskih enot z območja UNZ Murska Sobota obravnavajo Hedviko Šaj-her iz Beltinec, ki je utemeljeno osumljena storitve več kaznivih dejanj - goljufij. Imenovana si je od občanov z različnimi izgovori sposojala denar, katerega pa potem ni vrnila. Ker je goljufala na širšem območju Pomurja, naprošamo morebitne oškodovance, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali na UNZ Murska Sobota, telefonska številka je (069) 22 505. Hrvaški državljan je v sredo poskušal v brezcarinski trgovini v Dolgi vasi kupiti neko blago, a mu to ni uspelo. Pri blagajni so namreč ugotovili, daje 100 dolarjev, s katerimi je hotel plačati, ponarejenih. Policisti so mu jih zasegli in poslali na temeljitejšo analizo. * Lendavski policisti so pridržali do iztreznitve mopedista H. S., ki se ni uklonil postavi, naj ne nadaljuje vožnje. »Gosta« so imeli tudi policisti v Gomji Radgoni, ki so pridržali vinjenega avtomobilista K. A., ki je vozil po regionalni cesti in se prav tako ni menil za odredbe policije. Oba bodo prijavili sodnikoma za prekrške. * V petek okrog 20.30 je neznan voznik osebnega avta med vožnjo skozi Gorico pri Puconcih podrl mladoletno dekle, ki je pešačilo ob robu ceste, a ni ustavil. Še sreča, da so bili blizu dobri ljudje in poskrbeli, da so nesrečnico prepeljali v bolnišnico. Tam so menda ugotovili, da poškodba ni huda. Medtem so tudi odkrili pobeglega voznika. To naj bi bil Jože N. iz Gorice. * A. S. se je v soboto ob dveh ponoči z osebnim avtom peljal skozi Plitvice v gornjeradgon-ski občini. Nenadoma se je v avtu pojavil ogenj. Voznik se je sicer rešil, ni pa uspel pogasiti ognja v avtu, zato je ta v celoti zgorel. Domnevajo, da je vzrok nastanka požara slaba električna inštalacija. Na osnovni šoli I v Murski Soboti so ugotovili, da se je ob koncu tedna nekdo splazil skozi okno v pritlično učilnico in ukradel zračno puško. Preiskovalci za storilcem še poizvedujejo. * V nedeljo ob 4.40 se je zgodila na regionalni cesti v Mart-jancih prometna nesreča. Vera R. se je z osebnim avtom peljala iz smeri Martjanci v smeri Moravske Toplice. Ko je pripeljala v neposredno bližino domačije številka 98a v Mart-jancih, je šel čez vozišče zunaj prehoda za pešce Franc G., ki gaje voznica s prednjim delom avta zadela in zbila po cestišču. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. * Gmotna škoda, .nastala z.a«>... radi požara na stanovanjski hiši v Dokležovju, znaša po prvih ocenah 1.800.000 tolarjev. Zagorelo je v nedeljo ob 4.45 zjutraj. Ugotavljajo, da je vzrok .požara dotrajanost dimnika, zato se je vnel leseni strop, nato pa še ostrešje. Požar so pogasili dokležovski gasilci in drugi občani. š. s. stran 16 vestnik, 24. šport Prva državna nogometna liga Mura : Živila Naklo 1:0 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1000. Sodnik: Durmič (Koper). Strelec: 1:0 Breznik (25). Mura: Volk 7, Baranja 7, Vojkovič 7, Cifer 6, Poljšak 7, Žekš 6 (Ratkovič 6), Breznik 7, Brezič 6 (Gajser 6), Poznič 6, Bakula 7, Topič 6. Gaj: Beltinci 1:0 (0:0) Kočevje - Igrišče Gaja, gledalcev 1200. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelec: 1:0 Adrovič (67). Beltinci: Zver 6, Godina 6, Božič 7, Jengurazov 7, Jančič 7, Nejman 7, Vorobjov 7 (Osterc 7), Šarkezi 6, Herceg 6, Cener 6, Škaper 6 (Cirkvenčič 6). Druga državna nogometna liga Nafta: Zagoge 1:0 (0:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 800. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelec: 1:0 Vickovič (55). Nafta: Zajtl, Hozjan, Gaševič, Novak, Žalik, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi (Kelenc), Baša (Gabor), Šabjan. Štaj. Pivovarna : Beltrans 2:1 (0:0) Maribor - Igrišče Tabor, gledalcev 150. Sodnik: Grabar (Ptuj). Strelci: 1:0 Stanič (70), 1:1 Brunec (73), 2:1 Valentan (87). Beltrans: Rajh, Slana, Modlic (R. Berendijaš), Posavac, Puklavec, Hošpel, Osterc, Vozlič, B. Berendijaš (Brunec), Zrim, Stojko. Rudar (T):RCS Gramatex 6:0 (3:0) Trbovlje - Igrišče Rudarja, gledalcev 800. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). Strelci: 1:0 Sotenšek (11 - llm), 2:0 Breznik (30), 3:0 Holešek (38), 4:0 Kirbiš (57), 5:0 Zaimovič (63), 6:0 Holešek (71). RCS Grama tex: Stamenkovič, Temar, S. Lebar, Pucko, Lackovič, Mujdrica, M. Zver, D. Lebar (Vbroš), Vori, Kukič, Pozderec (A. Zver). SMNL________________________________________________ I. SNL Mura jesenski prvak V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je soboška Mura doma premagala Gorenjski glas z 2:0. Oba zadetka je dosegel Kerec. Mladinci Beltinec pa so v Ljubljani igrali s Slovanom neodločeno 1:1. Gol za Beltince je dosegel Ščančar. Mladinci Mure so postali jesenski prvaki. V zadnjem kolu slovenske kadetske nogometne lige je Mura premagala Gorenjski glas s 3:1. Vse tri gole je dosegel Prajninger. Kadeti Beltinec pa so s Slovanom igrali neodločenmo 1:1. Gol za Beltince je dosegel Virag. Mura v Zalaegerszegu Mladinci in kadeti NK Mura iz Murske Sobote bodo sredi decembra sodelovali na mednarodnem dvoranskem nogometnem turnirju, ki ga prireja NK ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske. Člansko moštvo Mure pa naj bi prihodnje leto sodelovalo na nogometnem turnirju ob 75—letnici NK ZTE. Tako so se dogovoili ob nedavnem srečanju predstavniki nogometnih klubov ZTE in Mure. (F. Bobovec) Nogomet_______________________________________ Seminar za sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira seminar za nove nogometne sodnike. Začel se bo v soboto, 16. novembra 1994, ob 9. uri v prostorih doma Partizan v Murski Soboti, Mladinska 3. Organizatorji vabijo, da se seminarja udeleži čimveč kandidatov, zlasti mladih, saj jim za razvejeno nogometno tekmovanje primanjkuje sodnikov. Športna napoved Zadnje kolo jesenskega dela prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi je prineslo vrsto presečenj, zato tudi med našimi zvestimi reševalci športne napovedi nismo našli lističa z 8 pravilnimi napovedmi. S tem za letos kpnčujemo s športnimi napovedmi, nadaljevali pa bomo zopet s pričetkom-spomladanskega dela nogometnega prvenstva. Pravilna rešitev: Mura : Živila 1, Gaj : Beltinci 1, Maribor : Vevče 0, Rudar (V) : Izola 2, Primotje : Gorica 1, Korotan : Železničar 1, Koper : Publikum 1, Štaj. pivovarna : Beltrans 1, Rudar (T) : Gramatex 1 in Nafta : Zagorje 1. Košarka_______________________________________ Prvi turnir veteranov Športno društvo Radenci - košarkarski klub veteranov organizira v petek, 16., in v nedeljo, 17. decembra 1994, prvi slovenski košarkarski turnir veteranov. Pravico nastopa imajo igralci, rojeni 1959. leta in starejši. V kotizacijo 15.000 SIT je všteta prijavnina, večerja in poskušnja. Najboljši bodo dobili pokale in praktična darila. Rok prijave je 5. december 1994 na naslov ŠD Radenci, Radgonska 10. Podobnejše informacije: tel. št. 069 65 541 ali 069 65 852. Smučanje-------------------------------------- Sejem zimskošportne opreme Smučarski klub Gornja Radgona organizira v soboto, 26. novembra 1994, od 8. do 12. ure v prostorih doma Partizan v Gornji Radgoni sejem zimske športne opreme. Na njem bodo tudi strokovnjaki, ki vam bodo svetovali. Rokoborba ------------------------------------ Rezultati - 15. kolo Mura : Živila 1:0 Gaj : Beltinci 1:0 Maribor : Vevče 1:1 Rudar (V) : Izola 1:2 Olimpija : Jadran 7:0 Primorje : Gorica 2:0 Korotan : Železničar 1:0 Koper : Publikum 2:1 Olimpija 15 11 1 3 39:16 23 Maribor 15 9 5 1 32:15 23 BELTINCI 15 8 3 4 36:15 19 Železničar 15 9 1 5 36:21 19 MURA 14 8 2 4 26:14 18 Publikum 15 7 4 4 22:12 18 Gorica 15 7 3 5 31:19 17 Rudar (V) 15 6 3 6 22:21 15 Korotan 15 6 2 7 21.21 14 Izola 15 5 4 6 20:29 14 Koper 14 5 2 7 11:17 12 Vevče 15 4 4 7 20:31 12 Primorje 15 3 5 7 20:23 11 Gaj 15 3 6 6 14:32 11 Živila 15 17 7 14:22 9 Jadran 15 0 2 13 7:63 2 II. SNL Rezultati - 15. kolo Nafta : Zagorje 1:0 Št. pivov. : Beltrans 2:1 Rudar (T) : Gramatex 6:0 Slovan : Radeče 0:1 Elan : Šmartno 0:2 Steklar : Piran 2:1 Domžale : Dravinja 1:0 Drava : Mengeš 1:0 Šmartno 15 10 4 1 33:14 24 Zagorje 15 9 4 2 27:5 22 Rudar (T) 15 9 3 3 24:12 21 NAFTA 15 6 8 1 21:14 20 Piran 15 8 16 35:20 17 Radeče 15 7 3 5 23:17 17 Dravinja 15 5 5 5 21:15 15 Mengeš 15 4 7 4 10:12 15 Drava 15 5 4 6 18:26 14 GRAMATEX (-1) 15 5 4 6 21:16 13 Domžale 15 5 3 7 18:24 13 Slovan 15 4 5 6 20:29 13 BELTRANS 15 4 3 8 15:21 11 Št. pivov. 15 3 4 8 22:31 10 Steklar 15 2 6 7 15:26 10 Elan (-1) 15 0 4 11 7:38 4 II. SMNL Šmartno 10 7 2 1 23:9 16 Rače 10 7 12 16:13 15 BELTRANS 10 6 2 2 23:8 14 Št. pivov. 10 5 2 3 18:15 12 Kozjak 10 5 2 3 17:16 12 Dravinja 10 4 15 24:13 9 Središče 10 2 5 3 17:28 9 Kovinar 10 2 4 4 16:15 8 Svoboda 10 3 2 5 14:21 8 Aluminij 10 1 2 7 7:23 4 GRAMATEX 10 1 1 8 14:28 3 I. MMNL Rakičan 12 11 1 0 48:8 23 Dokležovje 12 6 4 2 46:18 16 Emal 12 8 0 4 38:21 16 Kerna 12 6 3 3 32:18 15 Čarda 12 6 3 3 27:23 15 Remet 12 5 4 3 37:20 14 Vesna 12 5 3 4 38:28 13 Goričanka 12 5 2 5 28:25 12 Bratonci 12 6 0 6 31:54 12 Bakovci 12 3 2 7 19:26 8 Les 12 2 1 9 14:43 5 Serdica 12 2 1 9 20:63 5 Tigop 12 10 11 22:53 2 II. MMNL Apače 119 11 76:11 19 Grad 11 9 0 2 77:26 18 Tromejnik 11 7 3 1 49:16 17 Bogojina 11 7 1 3 48:19 15 Cankova 11 6 1 4 51:30 13 Rotunda 11 6 0 5 46:24 12 Gančani 11 5 1 5 32:33 11 Križevci 11 4 2 5 36:33 10 Šalovci 11 4 0 7 27:46 8 Prosenjak. 11 3 1 7 22:70 7 Tešanovci 11 1 0 10 22:100 2 Hodoš 110 0 11 8:86 0 NOGOMETNI KOMENTAR Zmaga Mure, poraz Beltinec V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi je bilo več nepričakovanih izidov. V prvi državni ligi je Mura s težavo premagala predzadnje uvrščena Živila Naklo, medtem ko so ljubitelji nogometa pričakovali gladko zmago. Sobočani so si zmago zagotovili sredi prvega polčasa, ko je Vojkovič, ki je državljan Hrvaške, nazadnje pa je igral v Avstriji in je prvič zaigral v dresu Mure, pobegnil po levem krilu, podal žogo v kazenski prostor gostov, kjer se je najbolje znašel Breznik, ki je žogo porinil v mrežo. V nadaljevanju je delal veliko preglavic gostiteljem Marušič, ki se je nekajkrat znašel v ugodnem položaju, da rezultat izenači, vendar je bil vratar Volk vselej na mestu. Dve minuti pred odmorom pa je žogi pot v mrežo preprečila vratnica. V nadaljevanju so imeli Sobočani sicer pobudo, vendar so si dve zreli priložnosti ustvarili šele tik pred koncem tekme, ko je Baranja dvakrat pobegnil obrambi gostov in podal lepi žogi Topiču in Pozniču, ki pa jih nista izkoristila. Nogometaši Beltinec so gostovali v Kočevju pri Graju in srečanje nepričakovano izgubili. Beltinci so tako kot na zadnjih tekmah tudi tokrat prikazali dobro igro, večji del napadali ter si ustvarili številne zrele priložnosti za gol, ki pa jih žal napadalci niso znali izkoristiti. Najlepšo priložnost je imel Cener v prvem polčasu, ko je že premagal vratarja Vidmarja, vendar žoge Strelci I. SNL 14 golov :Škaper (Beltinci), 7 golov : 6 golov : 4 gole : 3 gole : 2 gola : 1 gol : Herceg (Beltinci), Poznič (Mura), Osterc (Beltinci), Topič (Mura), Breznik (Mura), Nejman (Beltinci), Rous (Mura), Cener (Beltinci), Baranja (Mura), Belec (Mura), Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci), Baranja (Beltinci). Strelci II, SNL 6 golov : Hranilovič (Nafta), Vickovič (Nafta), 5 golov : Kukič (Gramatex), 4 gole : 3 gole : 2 gola : 1 gol : Stojko (Beltrans), Novak (Gramatex), Brunec (Beltrans), Zver (Gramatex), S. Lebar (Gramatex), Šabjan (Nafta), A. Osterc (Beltrans), Ropoša (Beltrans), Voroš (Gramatex), Hozjan (Nafta), Ropoša (Gramatex), Vori (Gramatex), Bedo (Nafta), Gabor (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Novak (Nafta). Posavac (Beltrans). Slana (Beltrans), Pozderec (Gramatex). Sobota: Ljutomer 24:16 V četrtem kolu prvenstva v državni rokoborski ligi je Murska Sobota v pomurskem derbiju premagala Ljutomer s 24:16. Zmago so si Sobočani zagotovili v zadnji borbi. Posamezni izidi pa so naslednji: 48kg - Novak : Žnidarič 0:4, 52kg - Horvat : Nemec 4:0, 57kg - Gornboc : Lukašev 0:4, 62 kg - Husar : J. Vrbančič 0:4, 68kg - Vogrinec : D. Vrbančič 4:0, 74kg - Bačič : Sagaj 4:0, 82kg - Zec : Tribnik 4:0, 9Okg - Vukan : Pihlar 4:0, 100kg - Mešiček : Horvat 0:4, 130kg - Dužič : Kučan 4:0. Keor Grosuplje 4 4 0 0 101:55 8 MURSKA SOBOTA 4 3 0 1 96:61 6 IKOM Grosuplje 4121 71:87 4 LJUTOMER 4 1 1 2 83:77 3 Lenart 4 0 2 2 72:86 2 Maribor 401 3 51:1081 ni znal poriniti v mrežo. Tudi v nadaljevanj11 igre so Beltinčani jurišali na vrata gostiteljev, vendar žoga ni našla poti v mrežo. V 39-minuti je sodnik Jakopiček iz Maribora pre' strogo izključil Šarkezija, tako da so Beltinčani igrali le z desetimi igralci. . , V zadnjem kolu druge državne lige je n odigran derbi v Lendavi, kjer je Nafta gos'1 vodeče Zagorje. Čeprav so imeli Lendavi priložnosti za gol že v prvem polčasu, J obramba gostov klonila šele sredi drugeg polčasa, ko je Vickovič, ki je že v prve® polčasu enkrat zadel prečko, iz kota Posa”. žogo z glavo usmeril na pravo mesto in teljem zagotovil dve dragoceni točki. . metaši Beltransa iz Veržeja so gostova 11 P mariborskem Železničarju (Štajerska P' vama) in srečanje izgubili. Veržejčano® J sicer kmalu po vodstvu gostiteljev rezu uspelo izenačiti, vendar so tri minute pr koncem prejeli po nepazljivosti obra® drugi zadetek, s čimer je bila njihova us zapečatena. Nepričakovano hud poraz so živeli nogometaši RCS Gramatexa iz Tur®। v Trbovljah. Treba pa je povedati, daj® nik Vozlič že na začetku tekme izklju tarja Stamenkoviča in branilca S. Leo' U tako da so Turniščani večji del tekme igf z devetimi igralci. Zaradi tega se tudi mogli enakopravno kosati z gostitelji- Rokometašice Bakovec - članice prve državne lige. Hozjanuva, Vohatjeva, Šantlova, T. Buzeti, Vogrinec-Tratm pova; čepijo: Jakšičeva, Cajnkaijeva, Sreševa, Kolblova in. jul111 Fotografij«- Namizni tenis Derbi Moravskim Toplicam V derbi tekmi šestega kola v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta se srečali neporaženi ekipi Moravskih Toplic Sobote in Melam-nina iz Kočevja, za katero igra državni reprezentant in nekdanji igralec Radgone Komac. Po dramatični igri so zmagali Sobočani, o zmagovalcu pa je odločilo srečanje dvojic Benko-Benkovič : Ko-mac-Murn 2:1. Igralci Moravskih Toplic Sobote so dobili tudi drugo srečanje s Kajuhom Slovanom v Ljubljani, kjer pa bi skoraj prišlo do presenečenja, saj Benku in Un-gerju ni uspelo premagati nekdanjega državnega reprezentanta in evropskega prvaka v dvojicah, 50-letnega Edvarda Vecka. Nepričakovan poraz je doživel Unger v igri z mladim Žagarjem, tako da je dvoboj rešil Benko z dvema III. SNL - VZHOD 1 2 5 4 5 6 7 8 9 10 11 12 15 1 ALUMINIJ 0:5 ZZ o;it A--0 3H ZH yo AH 3.'2/ 2 BAKOVCI 5:0 J M 1 A Z z:3 0:0 Z-Z k;0 A.O Z H GA AH ^:0 5 ŠENTJUR O-.L 5H 4 H AH 3-Z OH A-.O OH 5-Z in en 4 ■DRAVOGRAD O:? zn f.5 0:3 y-o l:Z o-z AH ZH a:q ZH AH ZH 5 KOB KORD k:0 3 Z AH 4 H Z--Z ZH Z:0 Z:3 G:0 5:0 6 POHORJE AH 0:0 AH z--z 3--z AH 0:0 Z'-Z ZH 3 M 3:0 A:Z 7 IMPOL AH Z:Z M3 Z0 ^'4 AH 0:0 OH 3:0 3: Z A:0 5 Z .8 . KOVINAR OH o H A:0 A‘A VI 0:0 0:0 A:0 0:3 310 Z'-0 3:0 ■9 RENKOVCI A:3 OH OH VZ a: Z Z: Z A:0 o-.A 0:0 3H ZH A 3:0 10 STARŠE A: Z A:Z A:0 OH 0:Z A IZ 0:3 3:0 0:0 0:0 Z: A L:0 11 SVOBODA 0:3 a: (3 z:5 'OZ yz A:3 0:3 A:3 0:0 o:z Z:0 z:Z 12 SL. GRADEC AH 4 M AH O:G 0:3 O H o:Z AiZ A:Z 4^1 kH 15 POBREŽJE Z-3 07 L'9 A: Z 0:5 Z:A Z: S OI3 0:3 O:Z ZAZ zmagama. Radgonča®^^ upirali TAM G. .iožn<>s^ p« a zamudili nekaj P Ilirt0-^ srečanju z ljubljansK v.s^ Radgončani niso um® ' gostje nastopili * Rezultati - M<>( (p »j. -Sobota : Melamin : Murn 2:0, Benkovič Unger : Špelič 2:0. ^J. ® j;0. vič : Komac-Murn : komac 1:2, kA1* Benkovič : Špe'č ^piic^1 van : Moravske “^.(j. rc}.J, 3:4 (Žagar : Unerg X : Benko 0:2, Vecko ■» Žagar-Vecko : B®*1 q;2, 3? 0:2 Žagar : Benko : Unger 2:1, 0:2): TAM G. V. • *.o. T\(). (Kriuškin : Fridrih : Rihtarič 0:2, PLoh • afiiT V Kriuškin-Plohl : 2:0, Kriuškin : R'hta vuZ^/ftiH' : Fridrih 2:1, T^Lfjc« Radgona : Ilirija M«” ih ■ y traič : Jager 2:0, 2:1, Kuzma : Tvrdko^Vj/ rič-Fridrih : Polak' ’ Rihtarič : Polak 2:0, .jp>). jJ. 2:0, Brumec : Tvrdki M' Uspesm Pomurci . ,,^‘Ž V Velenju je turnir SVR za mla* rem so pomurski. segli dobre uvrstil''6’etje; 1Pi(” i P"ij'°E«!“'d S*? sedmo mesto. V u s«0'j zmagal Koščak brepUhaAVjj, je bil Gy6rek, Bukovec. V tretji sjt Zver, v četrti boljši Balažič, v Če , medtem ko je Ocep |J. mesto. ^stnik, 24. novembra 1994 stran 17 šport državna odbojkarska liga-------------------— ^murski derbi dobil Vigros hj-ep®6111 ko'u prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi je 'M fl5°r7U^e V Pomurskem derbiju v Murski Soboti premagal Ljutomer '17, 15:2, 15:3, 15:9). Ljutomerčani so v prvem nizu igrali zelo jutit...8a dobili, medtem ko so v nadaljevanju zelo popustili, tako da so •te m T1' brez težav' VIGROS POMURJE: Prša, Kempa, Kerec, n °yak’ Vukovič, Gumilar, Topovšek, Poredoš, Fujs. LJUTO-Sav^ Kavnik, Škrobar, Zidar, Grut, Rajnar, Marič, Šiftar, ^8° državna odbojkarska liga---------------— zmage Pomorcev fouJ?6® jkolu prvenstva v drugi državni odbojkarski ligi so vse tri iLp ek!pe zmagale. V moški konkurenci je Claudia shop iz Beltinec Bjn ® me)tu premagala drugo ekipo Pionirja s 3:1 (15:13, 8:15, 16:14, ^Kra- yDIA SHOP BELTINCI: Mitja Janža, Marko Janža. Bala-Vjj ?r- ?“eb, Gabor, Fišer, Vnuk. ijL fonkurecni je vodeča ekipa Žibrata v Ljutomeru premagala ^ient J15:6’ 15:4- 15:7)- ŽIBRAT UUTOMER: Senčar, Šoštarič, •obote kFbec> Žibrat, Kolar, Zidar, Mlinarič, Premož. Odbojkarice T« s£aMna Jesenicah premagale FIPROM s 3:1 (14:16, 15:2, 15:6, •ieven« i x A: Šlebinger, Novak, Kuhar, Šiftar, Posavec, Časar, Zver, Sek, Čemela, Cipot. (NŠ, FM) r j M državna odbojkarska liga----------------- T^ga Radenec 'PoiJJe® kolu tretje državne moške odbojkarske lige so Radenci !’iePrem m derb‘iu premagali RTC Kranjc iz Ljutomera s 3:0. Vuzenica Natala Ja‘a Pomurje II s 3:0. V ženski konkurenci je tretja ekipa Celja drugo ekipo Žibrata iz Ljutomra s 3:0. L & državna košarkarska liga------------------ pbocanke še vedno brez poraza % tekmi 6. kola tekmovanja v drugi državni ženski košarkarski >12:52 J?urie gostovalo v Domžalah in zmagalo z visokim rezultatom ’-20). To je bila že četrta tekma Sobočank v letošnjem prven-s° Presegle mejo stotih točk. Strelke za Pomurje: Cer 10, Drožina ^llV^enjak: 2 (2:2), Sokolan 16 (4:5), Ori 3 (1:2), Novak 19 (5:6), V dE.'vn Zadražnik 12 (2:4). ^tiaBa|ete.m k°lu prvenstva pa so košarkarice Pomurja v Mariboru l^5 4 Maribor (ml.) s 73:69 (34:32) in tako vodijo na lestvici brez P3 ie osta'° Pomurje zaradi pristranskega sojenja sodnika bil' 'Z Miklavža brez dveh odličnih igralk Drožinove in Sokolanove, J sključeni. Pomurje je vložilo protest zoper sojenje Gselmana. murje: Cer 8, Horvat 4, Drožina 8 (2:6), Kolar 8 (1:2), PPonč 4)> Novak 11 (5:8), Kar 9 (3:8), Zadražnik 19 (4:6). V soboto L doma z ŽKK Šentvid. (Z. Tibaut) Predstavljamo vam___________________ Tromejnik jesenski prvak Nogometni klub Tromejnik iz Kuzme, ki je bil ustanovljen pred petnajsti leti na pobudo Draga Zrima, Antona Emberšiča in Draga Horvata, je v času delovanja dosegel svoj največji uspeh v tekmovalnih sezonah 1986/ 87 in 1987/88, ko je dvakrat zapored osvojil tretji mesti v Prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Leta 1985 so na Kuzmi zgradili novo nogometno igrišče, medtem ko so pred tem morali tekme igrati pri Gradu ali v Rogašovcih. Lep uspeh pa so nogometaši Tromejnika iz Kuzme dosegli letos, ko praznujejo 15-letnico delovanja, saj so brez poraza osvojili naslov jesenskega prvaka v Drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. 10-krat so zmagali in le eno tekmo igrali neodločeno, in to v zadnjem kolo z Bogojino. Za letošnjo sezono so se nogometaši Tromejnika okrepili s tremi igralci: Bojanom Horvatom, Jožetom Horvatom in Jožetom Škali-čen, hkrati pa se tudi dobro pripravili za tekmovanje pod strokovnim vodstvom trenerja Draga Horvata. To so pokazali tudi rezultati. Najvišjo zmago 9:1 so dosegli na tekmi s Prosenjakovci. Dose- gli so 39 golov in so drugo najučinkovitejše moštvo v ligi. V svojih vrstah imajo tudi najboljšega strelca lige. To je Bojan Horvat, ki je dosegel 17 golov. Sicer pa v moštvu nastopajo sami domači igralci. Za doseženi uspeh so predvsem zaslužni igralci, velike zasluge pa imajo tudi trener Drago Horvat, tehnični vodja Jože Škalič in predsednik Jože Bunderla. Sicer pa pri Tromejniku posvečajo posebno skrb tudi delu z mladimi, saj imajo v svojih vrstah nekaj talentiranih nogometašev, ki že trkajo na vrata članskega moštva (Škrbič, Horvat in Cener). Mladinsko moštvo Tromejnika je bilo lani prvo, letos pa so po jesenskem delu prvenstva na tretjem mestu v Drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Želja vodstva kluba pa tudi igralcev in gledalcev na Kuzmi je, da bi tudi na koncu tekmovanja zasedli prvo mesto in se uvrstili v Prvo medobčinsko nogometno ligo, kjer so pred leti že uspešno tekmovali. Da bi ta cilj dosegli, se nameravajo za drugi del tekmovanja okrepiti z dvema ali tremi igralci. Feri Maučec Nogometaši Tromejnika iz Kuzme - jesenski prvaki v II. MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Bunderla (predsednik), Emeršič (blagajnilO, Sampt, Dupan Škrbič, Danijel Škrbič, S. Škalič, D. Grah, Currnan, Z rim, Š. Hajdinjak, S. Hajdinjak, D. Horvat (trener); čepijo: B. Horvat, Benko, Štrtak, J. Horvat, J. Škalič, B. Grah in Hajndler. j Martinov tek PKL — moški Sodelovalo 41 tekačev Člani tekaške sekcije Radenske so letošnjo zelo uspešno sezono sklenili z Martinovim tekom in tradicionalnim srečanjem s člani tekaške sekcije Gorenje iz Velenja. Na Martinovem teku od Bratonec do Radenec je sodelovalo 41 tekačev in 37 pohodnikov. (GG) Šah----------------- Vodi Gaber Šahovsko društvo Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 10 šahisti sta bila najboljša Žilavec in Gaber, ki sta zbrala po 7,5 točke. Sledita Vučko in Strbad po 7 točk. Po desetih turnirjih vodi Gaber z 92,5 točke pred Vučkom, 88, in Žilavcem, 85,5 točke. (F. Bobovec) Kajakaštvo Vereš prvi v Zagrebu V Zagrebu je bilo prvenstvo Hrvaške v spustu za veterane. Med 20 tekmovalci sta sodelovala tudi člana ŠD PRŠ Scott - kajakaška sekcija Diana iz Veržeja Miran Vereš in Simon Kuzmič ter dosegla lep uspeh. Vereš je namreč v K-l zasedel prvo, Kuzmič pa četrto mesto. Kegljanje------------- Zmaga Nafte V petem kolu prvenstva v me-dregijski kegljaški ligi za ženske je lendavska Nafta v gosteh premagala Mercatorja iz Trbovelj s 6:2 (2180:2117). Za Nafto so zmagale: A. Vargova, 356. Kermanova, 376, Kaučičeva, 384, in Ščapova, 386 krogov. Tekmovali pa sta še Utro-ševa, 347, in Žalikova, 331 podrtih keglejv. (M. Žalik) zveza Slovenije je izdala seznam kategoriziranih šport-— :. Med pomurskimi občinami je največ kategonzira-:ov iz soboške občine, in sicer 59, iz gomjeradgonske, ^e in lendavske občine pa po 3. . _________ razred je uvrščen Uroš Kolarič (letalstvo) y^Uub Murska Sobota. , lW*W*ktivni razred je bil uvrščen Borut Horvat (kanu) * Bro-društvo Mura iz Kroga. ... ««>■«• »O uvrščeni naslednji pomurski (atletika), Damjan Špur (atletika)- oba Atletski Sobota; Darko Fule, Peter ^omboc. Mitja Kavaš, Simon Toplak. Bons Mujdnca. Ro-U^atnjek, Franc Maučec. Zderfko Lenarčič, sAta''k0^8"’ & Tratnjek. Boštjan Tivadar, Franc Rajner m Anton Tivadar na *avi) - vsi Hokejski klub Lek Lipovci; Marjan Jauk l^>untry) - pR§ Scott Veržej; Mihael Mesarič (motorno ? Ta2lAerok,ub Murska Sobota; Alojz Pršei (motornoli. “jJ Gajser (motorno letenje) - oba Društvo zmaj J Obdava; Boris Rihtarič. Ivan Kuzma, Iztok Vršič i (na-- vsi NTK Radgona; Robert Volk. Vladimir^KokoL »s n.^vic, Andrej Poljšak. Peter Breznik, Daniel Breztč, Dam KT?r' Igor Poznič, Štefan Černjavič, Franc Crfer Bojan Vodarno Baranja, Robert Belec, Marjan Žekš. Srečko Kova .Mu.,, Tranc Kranjčič (nogomet) - vsi Nogometni klu . b« k Rob' Markoja (strelstvo) - Strelska ^ruhna ŠK-'1*4 Turnišče; Miran Vereš. Simon Kuzmič (kajakaštvo) so bili uvrščeni: Mojca Meglič (atle^ klub Pomurje iz Murske Sobote; Sabina Jakol e)~ Karate klub Murska Sobota; Mitja Horvat (namnzn Moravske Topiice-Sobota; Dormmk Pintarič Bond 2?™" Ristiž’ S,efan Gomboc' D®”I?n X »OŠ an ^ Sebastjan Vogrinčič. Matej Fras, Fabijan Cipotoštjan « H* Mesarič, Ljubiša Živič, Goran Papič, ladei Kerč . S )3an Nemec-Sinwn Ulcn k ub Sobota; Igor Prša (odbojka) ■- OdMkar k. k .lun ^^murje. Murska Sobota; Danijel Vehab. Imre Cikajlo 'Sa« (judo) - Judo klub Murska Sobota. -- y. a ' D-Hga-------------------------------— zmaga Radenec k°lu prvenstva v slovenski moški košarkarski D-igi soi Ra ^J^agali Koroško z 99:76 (42:40). Najboljši stre ci pri Radencih. %/ ’ V'8ut 18. Banič 16, Tinev 12 in Gašpanč H- (BG) _____________________________________________________ ^prijateljstva k?!“ strelskega tekmovanja - Pokal P^i8.1®1^3 J3 sobote \^ekjD Je.bilo v Hrastniku, je ekipa Ml Pomurke ies 497 N ^»edl m' zasedla tretJe mesto s 524 krogi, ekipa Bak “blaško (Po-JV) s iRr ,deseto mesto. Med posamezniki je Marjan ^zadel 171. V^jičn k,°8' zasedel drug° mesto. Gregor Goni o i J v 9 FarL Pa 170 krogov. Za Bakovce pa so tekmovali M J K , I®8, in Bojan Novak. 157 krogov. (FŠ) .n ^anje sodnikov s°bo«iU stre'sk>b sodnikov je sodelovalo 29 kandidaten' iz 1 ’ V« občine. Za A-listo je izpolnil pogoje Šte^ W'k' So Pitali: Jože Škedelj. AloJZ ‘'TJ ddntov J kega sodnika je dobilo 7. sodnika pa 18 kandidato . Mali nogomet OL MS - A Bakovci 11 7 3 1 40:12 17 Nemčavci 11 8 1 2 33:21 17 Černelavci 11 6 4 1 24:12 16 Krajna 11 5 3 3 22:18 13 Pečarovci 11 5 1 5 26:19 11 Proseč, vas 10 5 0 5 24:19 10 Mladinec 11 4 2 5 14:23 10 Predanovci 10 4 0 6.14:19 8 Borejci 10 3 2 5 14:20 8 Panonska (-1) 11 2 5 4 16:23 8 Polana 10 1 4 5 9:22 6 Gradišče 11 0 3 8 8:36 3 OL MS- Sebeborci B 11 8 1 2 26:11 17 Puževci 11 7 1 3 30:17 15 Noršinci 11 7 1 3 27:19 15 Old boys 11 7 0 4 33:16 14 Domajinci 11 6 2 3 29:21 14 Ledava 11 4 3 4 21:24 11 Šalamenci 11 5 1 5 27:31 11 Kupšinci 11 4 2 5 18:19 10 Sotina 11 5 0 6 17:21 10 Izvir 11 3 3 5 22:21 9 Otovci 112 18 16:36 5 Satahovci 110 1 10 9:49 1 OL MS- Asfalt C 11 8 2 1 27:12 18 Meteor 11 8 1 2 46:13 17 Dokležovje 11 6 2 3 30:17 14 Radovci 11 6 1 4 47:22 13 Evropa 10 4 4 2 30:14 12 Tišina 11 5 2 4 29:19 12 Slaveči 11 4 3 4 27:28 11 Dobel 11 4 3 4 19:23 11 Pertoča 10 4 1 5 26:36 9 Moščanci 11 4 0 7 22:38 8 Zenkovci 11 2 0 9 15:49 4 Dolina 11 0 1 10 17:64 1 OL MS- Bodočnost D 11 8 2 1 32:7 18 Mister Baby 11 8 1 2 36:19 17 Manekeni 10 7 2 1 31:12 16 Večeslavci 11 7 1 3 25:11 15 Krašče 11 5 2 4 27:21 12 Gerlinci 115 15 21:20 11 Jezero (-1) 10 5 1 4 19:15 10 Vadarci 11 5 0 6 29:26 10 Stanjevci 11 2 3 6 25:39 . 7 Mačkovci 11 3 1 7 23:38 7 V. Gomila 11 2 2 7 21:26 6 Mlajtinci 11 0 0 11 10:65 0 ONL MS - Bodonci -E 6 5 0 1 20:6 10 Lemerje 6 4 1 1 27:9 9 Inter 6 3 12 19:10 7 Beznovci 6 3 0 3 30:23 6 Stihi 6 2 22 18:18 6 Ivanci 6 2 0 4 23:29 4 Veščica 6 0 0 6 8:50 0 I. DOL - moški VIGROS POMURJE 7 7 0 21:5 14 Olimpija 7 4 3 15:12 8 Pionir 7 4 3 14:12 8 LJUTOMER 7 3 4 13:15 6 Kamnik 7 3 4 12:15 6 Fl PROM 7 0 7 5:21 0 II. DOL - ženske ŽIBRAT UUTOMER 8 8 0 24:5 16 Šentvid 8 6 2 20:11 12 SOBOTA 8 6 2 22:14 12 Šoštanj 8 5 3 20:9 10 Fi PROM 8 4 4 16:17 8 Ruše 8 4 4 15:16 8 Ptuj 8 4 4 14:17 8 Rogoza 8 3 5 14:15 6 Paloma 8 3 5 14:17 6 Solkan 8 2 6 8:19 4 Črna 7 1 6 6:19 2 Mežica 7 1 6 5:19 2 I. DNTL - moški M. T. SOBOTA 6 6 0 32:10 12 TAM G. V. 6 5 1 30:12 10 Melamin 6 5 1 24:18 10 Olimpija 6 3 3 25:17 6 Preserje 5 3 2 18:17 6 Vesna 5 3 2 16:19 6 RADGONA 6 2 4 16:26 4 Slovan 6 1 5 19:23 2 Ilirija 6 1 5 11:31 2 Novotehna 6 0 6 12:30 0 Vodi Maraton V drugem kolu prvenstva v pomurski košarkarski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Lindau ml. : Maraton 46:89, Lindau vet. : Claudia shop Beltinci : 45:56, Ljutomer : IPC Sebeborci 49:69 in La Luna Petrovci : Sobota vet. 28:39 prekinjeno. Maraton Ljutomer Sebeborci Claudia shop Petrovci Sobota vet. Lindau ml. Lindau vet. 220166:1154 21 1 145:123 3 21 1 138:126 3 21 1 111:1083 1 1 O 88:64 2 1 1 0 63:55 2 2 02109:1442 20 2100:185 2 (K. Glažar) Prva državna rokometna liga Zamujena priložnost za zmago V osmem kolu prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi so Bakovci gostovali v Kranju in igrali z istoimenskim moštvom neodločeno 22:22 (9:16). Bakovčanke, ki so po prvem polčasu vodile s 7 goli prednosti, so v nadaljevanju zamudile lepo priložnost za zmago. Strelke za Bakovce: Šantelj 7, Hozjan 6, Kolbl 4, Jakšič 3 , Gjerek in Vogrinec-Tratnjek po enega. Druga državna rokometna liga------------------ Zmaga Poleta in Kroga V devetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Polet v Murski Soboti premagal Radeče s 30:24 (15:11). Strelci ža Polet: Lovenjak 9, Žugelj 5, Sečko 3, Kovačič 3, Horvat 3, Murgelj 2, Čemela 2, Merica 2 in Slamar enega. Rokometaši Kroga so v pomurskem derbiju premagali Mladinca iz Murskih Črnec s 24:19 (13:8). Strelci: A. Kol-manko 5, Šernek 5, Titan 5, Hegeduš 4, Meolic 2, D. Kolmanko, Kovačič in L. Sapač po enega za Krog ter Gomboc 7, F. Gregorinčič 5, M. Gregorinčič 4, Buzeti, Kosedner in Marič po enega za Mladinca. Rokometaši Pomurke iz Bakovec pa so gostovali v Sevnici in izgubili z Lisco s 25:33 (9:16). Strelci za Pomurko: Okreša 9, Husar 4, Kavaš 4, Lovenjak 4 in Škraban 3. Šah-------------------- I. DRL-ženske Marcus Burja 8 7 0 1 223:136 14 Krim Electa 8 7 0 1 208:142 14 Olimpija 8 6 1 1 224:151 13 Žalec 8 5 2 1 205:194 12 Mlinotest 8 4 3 1 184:153 11 Branik 8 4 2 2 174:142 10 Velenje 8 3 0 5 160:168 6 Kočevje 7 3 0 4 143:166 6 Piran 8 2 0 6 147:182 4 Izola 9 2 0 7 155:231 4 BAKOVCI 9 1 1 7 173:256 3 Kranj II. DRL- 9 0 1 8 149:224 moški 1 Krško 9 8 0 1 246:151 16 POMURKA 9 6 0 3 241:194 12 Radeče 9 6 0 3 222:191 12 Lisca 9 6 0 3 230:197 12 V. Nedelja 9 5 1 3 184:189 11 Dol 9 5 1 3 206:215 11 POLET 9 4 1 4 211:202 9 KROG 9 4 1 4 194:193 9 Ormož 9 4 0 5 203:203 8 Celje 9 4 0 5 203:217 8 Brežice 9 0 0 9 166:232 0 MLADINEC 9 0 0 9 130:251 0 Mednarodni turnir v Soboti Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote organizira v soboto, 26. novembra 1994, ob 9. uri v prostorih Tenis centra Mešič v Murski Soboti 5. mednarodni turnir v aktivnem šahu. Igrali bodo po švicarskem sistemu. Na prejšnjih tovrstnih turnirjih so sodelovali šahisti iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Slovenije. Tudi letos pričakujejo močno udeležbo tako tujih kot domačih šahistov z mednarodnimi kategor-jami. Turnir bo uvod v zimsko šahovsko dogajanje, ki se bo nadaljevalo s tradicionalnimi koneetedenskimi turnirji. Organizatorji pričakujejo tudi številen obisk ljubiteljev šaha. Cigan pred Lukičem Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo članski hitropotezni turnir. Med 20 šahisti je zmagal Štefan Cigan z 18 točkami pred Ivanom Lukičem, 16,5, Borisom Kovačem, Alojzom Kosom in Danilom Harijem, po 14,5 točke. Števanečeva in Vajndorfer Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za mladince in mladinke ter dečke in deklice. V mladinski konkurenci je med 9 šahisti zmagala Števanečeva z 8 točkami pred Tompo, 7, Gombocem, 6, Glavačem, 5, in Kovalem, 4 točke. Med dečki je zmagal Vajndorfer s 5,5 točke pred Hodoščkom, 5, in Banfijem, 4,5 točke. stran 18 vestnik, 24. novembra^ iz naših krajev V Zasadih v korak s časom »Kabelska« in kapelica Ob dogovorjenem času so se na vaškem križišču sešli Feliks Šijanec, Jože Bohinec in Feliks Balek, da bi novinarju na kraju samem predstavili letošnjo večjo pridobitev - obnovljeno kapelico Kristusa Kralja. Zasadi so vasica na območju krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru, v kateri je sicer 31 hišnih številk, a kaj, ko pa je naseljenih le 17 hiš, v katerih živi 53 ljudi, v povprečju torej le trije. Odkar jim je krajevna skupnost naklonjena, so se Zasadi razvijali oziroma dobivali pridobitve kot v večjih krajih krajevne skupnosti. Tako je vsak, kdor je hotel (tudi zmogel plačati), dobil telefonski priključek, v letošnjem letu pa tudi priključek na križevsko kabelsko televizijsko omrežje. Zaenkrat se je za to odločilo 8 gospodinjstev. Krajevna skupnost Tešanovci Tudi s kmetovanjem precej zaslužka Tokrat smo se odpravili v Krajevno skupnost Tešanovci, h kateri sodi pet vasi. To so: Tešanovci, Vučja gomila, Suhi vrh, Mlajtinci in Lukačevci. V njih živi skupno približno 1.350 prebivalcev. Največ jih je v središču krajevne skupnosti Tešanovcih, kjer trenutno prebiva okrog 500 ljudi. Ker so ti kraji dokaj blizu Murske Sobote, je precej ljudi zaposlenih v mestu, drugi pa se ukvarjajo s kmetijstvom, saj premorejo veliko kmetij. Pri tem so se usmerili zlasti v pridelavo mleka, pšenice, koruze, sladkorne pese in drugih poljščin. Med drugim imajo v Tešanovcih tudi večji hlev z okrog 80 svinjami, v Vučji gomili pa en kmetovalec goji kar 120 komadov goveje živine, od tega 22 krav molznic. V Mlajtincih seje en kmetovalec odločil za proizvodnjo kokoši in jajc. Na tem območju pa pogrešajo kak industrijski obrat. Podružnična štirira-zredna osnovna šola v Tešanovcih, nekaj trgovin in bifejev v posameznih vaseh, obrtnih delavnic in vaško-gasilskih domov pa v bistvu zaokrožujejo podobo te krajevne skupnosti. KAPELICA - V Zasadih so lepo obnovili vaško kapelico, prihodnje leto pa bodo uredili še električno zvonjenje. - Fotografija: Š. S. Z vaškim denarjem so tudi zakrpali svojo cesto in na njej postavili prometne znake za omejitev tovora na 5 ton, drugače bi težka vozila, ki so se vozila skozi Zasade, prehitro uničila cesto. Vse domačije, tudi nekatere iz sosednjih Bučečovec in Kupetinec, p sodelovale s svojimi finančnimi in drugimi prispevki pri obnavljanju kapelice, zgrajene 1940. leta, ki pa jo je sčasoma načel zob časa, zato so poklicali mojstre, ki so uredili pročelje, streho ..., znani ljudski slikar Kosi iz Pršetinec pa je naslikal podobo Kristusa Kralja in obnovil njegov kip na oltarju. In potem ko so dela sklenili, je prišel križevski (in njihov) župnik Vinko-vič, ki je kapelico blagoslovil. Tudi daroval je lepo vsoto tolarjev. Na slovesnost in poznejšo pogostitev je menda prišlo kar 300 ljudi, to je šestkrat več, kot jih živi v Zasadih. Iz pogovora z možmi in po slikah, ki so mi jih bili pokazali, sklepam, da je bilo slovesno, družabno in za zasadske razmere množično. - < c Letos je bilo veliko narejenega Predsednik Krajevne skupnosti Tešanovci je Geza Ritu-per, ki že dve mandatni obdobji oziroma osem let opravlja to odgovorno funkcijo. Zdaj je že nekaj let upokojenec - pred tem je bil kontrolor mleka pri Pomurskih mlekarnah - in je neposredno seznanjen z vsem dogajanjem v svoji krajevni skupnosti. »V Teša-novcih imamo lastni vodovod in kanalizacijo, vendar bi bili potrebni še nekateri posegi, v drugih vaseh pa nimajo niti tega. Letos smo asfaltirali 4 ki- lometre pločnikov v Tešanov-cih, kar nas je stalo blizu 8 milijonov, na Suhem Vrhu so speljane vodovodne cevi za priključitev na soboški mestni vodovod, kar naj bi bilo gotovo do konca leta. Ta vodovod delamo skupaj z Gornjimi Moravci in smo si razdelili stroške zanj. Poleg krajevnega samoprispevka naj bi vsak prispeval še 1500 mark. V Vučji gomili je asfaltiranih okrog 4 kilometre vaških poti, pri čemer šo zemeljska dela opravili delavci podjetja Nigra, ostala dela pa Pomgrad. Skupna vrednost znaša 24 milijonov tolarjev. Hkrati je 25 gospodinjstev v tem kraju dobilo vodovod. NA JELOVŠKOVEM BREGU - Predsednik sveta »je novci Geza Rituper nam je z zadovoljstvom vodovoda v tem vinorodnem območju s kmečkim hi V ozadju je transformator, ki je v mnogočem izboljšal e napetost. ASFALTIRANI PLOČNIKI - V Tešanovcih so zlasti ponosni na ureditev pločnikov v vasi, kar je plod skupnega prispevka krajanov, krajevne skupnosti in občine. Foto: M. JERSE V Mlajtincih je zgrajena nova mrliška vežica, ki je stala skupno z asfaltiranjem poti na pokopališču približno 4 milijone tolarjev. Veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela in prispevkov domačinov. V Luka-čevcih smo letos obnovili kapelico in položili vodovodne cevi do pokopališča.« Med željami so v ospredju ceste Seveda pa vseh teh posegov ne bi mogli opraviti brez kra-jevnega samoprispevka, ki se izteče leta 1997. Zaposleni in obrtniki plačujejo mesečno po 2 odstotka od plač, kmetje pa 10-odstotni delež od katastrskega dohodka. »Ne gre pozabiti, da smo v tem letu uspeli na ta račun obnoviti tudi več vaško-gasilskih domov. Zadovoljni smo tudi z elektriko, saj je na Jelovškovem br tji stavljen nov transfer” velikega pomena tu > tr mah bližnjega km® * rizma. V Tešanovcih čimprej priključiti vodovod na relaciji pr° j j# jini. Sicer pa dovolj vode. Zaenkra kakih večjih načrtov, j# ceste bi radi bolje ure naj bi na Suhev Vrhu „ približno 250 metroV^tfjr bi bila speljana do P.^ hišic. Z asfaltom pa f vezali tudi naselje mila, zlasti še v Ku®?^' kjer gre za okrog Z doseženim smo zae» (( kaj zadovoljni, bilo slabo, če bi dob 1 industrijski obrat. Ze . tudi, da bi uredili o^ J naselij, še posebno odpravili divja ° smeti,« pravi Geza « DOBRA POVEZAVA Z PODŽLAKAMI - Letos so v Sebe-borcih asfaltirali okrog 600 metrov lokalnih cest. Nova asfaltna povezava z zaselkom Podžlaki je vsekakor pomembna pridobitev za kraj. Foto: M. JERŠE Lendavska miniobvoznica Lendava leži na desni strani Lendave, vanjo se pride po dveh mostovih in seveda iz smeri Dobrovnika. Že dolgo let pa se razvija tudi levi breg Lendave, saj so tam nogometno igrišče, nekaj delovnih organizacij ter Kolodvorska ulica. Gneča, vsaj kar se tiče prometa, je vedno večja. VECTIIIK je za bralca vedno V HIfB ■■■■> aktualen časopis. je časopis, na katerga se morate naročiti! NAROČILNICA Če ga želite prebirati, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota Podpisani: ......................... Ulica: ............................. Kraj in poštna št.:................. NAROČAM VESTNIK Pošiljati začnite: ........... Podpis naročnika: ............ VESTNIK V ■ VI H1IB Vas bo obiskal vsak teden; je tisti, ki Vam bo povedal, kaj in kako ravnajo z vašo usodo BOGOVI! Ob potoku na desni strani je tudi avtobusna postaja, nasproti nje pa pelje cesta v rudarsko naselje ter v termalno kopališče in hotel. Ta cesta je bila sicer makadamska, namenjena predvsem kmetijskim strojem lendavskega kmetijskega gospodarstva. Cesta je bila nekategozirana, a vendar zelo pomembna, kar so spoznali tudi na občini. Pred nedavnim so cesto obnovili in pokrili z asfaltom. Ta cesta predstavlja nekakšno miniobvoznico za vse tiste, ki jih pot vodi do meddržavnega mejnega prehoda v Pincah, saj jim odslej ne bo treba v središče mesta. Nova cesta bo tudi najkrajša pot do hotela Lipa in termalnega kopališča, tako za motoriste kot za potnike, ki prihajajo na avtobusno postajo. Naložba je stala 25 milijonov tolarjev. jani Prleški’ fiickec Fčosik se je posedla Zofika, letos pa se jč Phffi ti Martinčk. Tildi Ormožonce je posca, gda so ^{iipo50. martinovoji mčtl bogme stihe riti pa mokrč gutč. Id r mokre pukle pa oniiče no fuzetle. Pa mislitč, vifP v Lotmerkikaj bojše? Figico pčsjo! Tildi tan si l^ ddba silho robo, cčld siihč šdlje pa cčld smuče -nč mčli. Ormoždnci so tildi napovčdalt oglčd k, no vinogradniške razstove. Hempeki, gdo df tč pjf dčži jedače pa pijače samo gledat, či pa mojo jčdač , PESI VELIKANKI - 9-letna Kučanova Lela ter njen 11-letni brat Dejan iz Tešanovec sta pri nedavnem pospravljanju letošnjega pridelka naletela na pravi pesi velikanki: fantova je tehtala 8 kilogramov, dekličina pa je bila težka 6 kilogramov. Kučanovi so letos na treh hektarjih pridelali 200 ton pese. - Fotografija: G. G. no jebače zadosti duma. .. Več obiska p je mdjo f ptujsken Molen grddi mo' $ V terski princi. Tan se je v ndvo knižneo vpis^0 štirnajst tdžnt frocof. He, založbe za driikaje knig Ptujčani najnč ene. Mojo pa svojo tiskdmo, kera « r začčla zavolo hudih podražitef drukatipeneze naX Naklade do pre zlo včlke; penezi pa do na^r^isfA. vrstnen rčdi v včkšoj pa debelčšišoj naklodi kak ti imenik pa koran fktiper. Finančna policija de Pr pglf. prvo, v Ičder zvčzano, izdčje, ka te pre nčde dčlala Ig fsi Prleki mojo prčdnost. Finančne policiji & , (it nemarno. Z&toma do prvi na vrsti Prleki. ■■ s čete »karte« za toti cuk dobiti, si jih morete zaff^, Prleki si naj tildi za vilho zapišejo, ka po dv[ lastninske zakonodaje nede množične rasprdddje lastnine. Drždva si je s svojimi kčbri zaj tak a nabdsala, kčko je v jd šib. Se pa je tč td logično -&P , držovni sekretor za privatizacijo piše Rop. v K, Rdparija se je zgodila tildi s storin mčstin jčdr0^ A glini. Tan sta zafučkano gospodarstvo no ^afur.^ A strija pokvdrila no popdčila mesto, ka so se aufregati. Zaj so jin zavčzali jezike striičjaki; 5 arhitčkti no zgodovinah so p je zaj vzčlt fse f sv0^JafiiS^ so začčli stručno raziskovdti arhitekturno no poddbo mčsto. Te pa tčk včtč, kčko je vitra -devetdeset Ičt do tč po gvišno zakliičili, ka so nč za toto zadčvo. Dčlati je trčba; poprovlati, nč Poglednite vi gimnazijci na totoj pa dvoj strdni P1 ft. okoli obeh Radgun je pre neki vujalo no p ji gimnazijci fkiiper stdpili pa so začčli fkiipčr z Aj analizčrati liift. Z biološko j metddoj, z lišdji', s0 že po enen tjčdni, ka ji prč liift ob Muri boli dsra^ gdo misla. T6 tdk ali tdk fsi včjo - smrdi pa šč daP!ff pa storo mčstno jedro še dale vničovlejo. Naj p'’0^^ gostilničara, kčri je nčgda župnik bija, ka naj ‘ otečpra fse tč, ka je v Radgunl nardbe. igstnjk, 24. novembra 1994 stran 19 iz naših krajev tiskali smo domačijo Franca Ksavra Meška Pisatelj, duhovnik, domoljub ^■oktobra 1874. leta seje v Ključarovcih (župnija Sv. Tomaž ■"Ormožu) rodil Franc Ksaver Meško, ki mu je bilo naklonjeno fr življenje - skoraj polnih 90 let. Umrl je v Slovenj Gradcu januarja 1964. leta. Letos je torej poteklo 120 let od njegovega in 30 iet od njegove smrti. Bil je duhovnik, pisatelj m velik 'mski domoljub, ki pa ga v prejšnjem režimu niso, povzdigo-P® tako tudi ni bil član društva slovenskih pisateljev. je bil pravzaprav Ksaver Meško, ''smo se ga letos ^dno« spomnili? I (,P?osnovni šoli pri Sv. Tomažu .poiskoval nižjo gimnazijo na pa v Celju, kjer je ma-K1' Nato je tri leta študiral te-na mariborskem bogo-Mb četrti letnik pa v Celovcu, lE Je bil posvečen v duhovnika 11» •' Duhovniško službo je opravljal po raznih župni-^Koroškem, najdlje pri Mariji (ČJ‘11 blizu Beljaka, po prvi sve-č' v°jni pa od 1921. leta do * Sv.^ehah (“ad Slovenj Grad-। J’* )ev uvodu letošnje knjižice Starka, Otilija, Pri »Vam dru8a’ namreč lahko X k °. Pripovedne načine X^ranjca, Antona Ingoliča, in dru8'h vzhod' Pripovednikov.« Xile°b stoletnici (1974. leta) pjapegov »kritik« Anton 'n tudi menil, da so mu J toi^^^atni obraz določali ?J,'larskiV^ ’n vzgoja v prleški X tt,.. kjnetiji v duhu Slom-a,c'je in etike, gimnazijski Staneta Rozmana 17 ®9000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Doprsni kip Franca Ksaveija Meška pred župnijsko cerkvijo pri Sv. Tomažu. »Paradiž mojega življenja je moja rojstna vas. Šest hiš stoji v dolinici kakor Bogu pod pazduho. Grm pravijo ljudje naši vasici. A vaščani ne slišijo radi tega imena. Lepše jim je ime Gornji Ključarovci. Meni pa je ime Grm prav povolji: nekaj tistega mirnega, idiličnega ozračja, ki ga je polna vsa dolina, veje iz tega preprostega, pristno domačega imena.« »Delavec sem, veliki moj Gospod, ki je delal ves dan in ni mrmral in je upiral oko vdano in zaupno večeru nasproti. Najel si me, in kaj je moja naloga, če ne delo od jutra do večera ... Ne pravim, da je bilo moje delo zmerom lahko in prijetno. A če so mi omagovale kdaj roke, sem jih dvignil k tebi, veliki moj Gospod - ti si jih blagoslovil ... Na delo si me poklical, veliki moj Gospod. Vem, nepopolno je in pomanjkljivo: slabotem človek sem. Zato ga blagoslovi s svojim blagoslovom ti, veliki, mogočni moj Gospod.« Velikonočni misterij Prebrali ste »tožbo« Franca Ksa-verja Meška. Vzroka za skromnost pa ni mogel imeti, kajti ljudstvu je dal veliko duhovne hrane kot duhovnik in pisatelj ter narodni buditelj. Njegovih del se bodo spomnili zlasti starejši bralci. Naj jih nekaj nanizam: Slike in povesti, Ob tihih večerih, Mir božji, Na Poljani, Na smrt obsojeni?, Mladim srcem, Povesti in slike, Volk spokornik, Naše življenje, Legende o sv. Frančišku, Mati, Pasijon (velikonočni misterij v sedmih skrivnostnih slikah in s tremi podobami, ki ga znova uprizarjajo), Pridige, Iz srca in sveta, Romance in povesti, Poljančev Cencek, V kresni noči ... Več Ksavrovih del so prevedli tudi v tuje jezike, zlasti v poljskega. ŠTEFAN SOBOČAN Pred lokalnimi volitvami SEJEM - Leopoldov sejem v Gornji Radgoni sodi med najstarejše, saj ga listine omenjajo že leta 1700. Letos je sejem zaživel v vsej svoji polnosti, kajti bila je dobra ponudba, manjkalo pa ni tudi kupcev. Na njem je bilo tudi 15 prodajalcev suhe robe, trije lončatji (vsi iz Prekmutja) in dva vrvarja. Veliko več je bilo prodajalcev tekstilnih izdelkov. - Fotografija: L. Kr. so mu spomenik odkrili v Selah, že nekaj let pa stoji njegov doprisni kip pred cerkvijo pri Sv. Tomažu. Narodnostno zaveden Prlek »Franc Ksaver Meško si je že v mladeniških letih izoblikoval trdno narodno zavest. Močna razloga, da se je prepisal z mariborskega pa celovško bogoslovje, sta bili želja in volja delovati za obČft blaginjo na Koroškem in širiti narodno zavest v deželi, ki je bila še posebno izpostavljena nemškemu nacionalističnemu pritisku. Toda kaj kmalu je postal trn v peti nemškim oblastnikom in prenapete-žem, ki so ga žalili, poniževali, preganjali in mu grozili. A ljubezen do materine besede in slovenstva je bila neomajna. Med drugo svetovno vojno so ga okupatorji kmalu po prihodu zaprli in internirali v Smartnu pri Slovenj Gradcu pa v Mariboru in Rajhenburgu, potem izgnali na Hrvaško, od koder je šel v Sarajevo in decembra 1941 moral večinoma peš na prisilno pot (tedaj star 67 let!) od Pal do Beograda ter med vojne ir. zimske nevarnosti. Končno mu je (februarja 1942. leta) uspelo priti v Stično, tam je dočakal svobodo in se vrnil v Sele,« opisuje njegovo pot Tone Turičnik. V tem kraju ob vznožju 1700 metrov visoke Uršlje gore, ki mu je bila simbol varnosti in večnosti, je ostal tretjino svojega duhovniškega in pisateljskega življenja. Kot vsakomu, je bila tudi Francu Ksaverju Mešku nadvse ljuba rojstna vas - Ključarovci oziroma njen zaselek Grm, o katerem je svojčas zapisal: V Mačkovcih grozijo z bojkotom Krajevna skupnost Mačkovci je na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovila pritožbo, v kateri navajajo, da izpolnjujejo večino pogojev za ustanovitev lastne občine, ne strinjajo pa se s tem, da so jih priljučili k novi občini Puconci. Tako odločitev so v bistvu potrdili že na zborih občanov marca letos, ki so jih imeli v vsakem naselju Krajevne skupnosti Mačkovci. Povsod so se namreč občani odločili za novo občino Mačkovci, le v Pečarovcih so bili za občino Puconci. Na osnovi tega je bil 29. maja tudi referendum, na katerem so občani potrdili zborovske odločitve, saj je bilo kar 68,39 odstotka volilnih upravičencev za novo občino Mačkovci. Zaradi vsega tega v Krajevni skupnosti Mačkovci spodbijajo zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Zato so na državni zbor naslovili omenjeno pritožbo, s katero želijo sprožiti postopek za ustanovitev samostojne občine Mačkovci. To utemeljujejo v več točkah. Najprej navajajo, da ima območje sedanje Krajevne skupnosti Mačkovci brez naselja Pečarovci po podatkih iz popisa prebivalstva pred tremi leti in pol (31. 3. 1991) 1648 prebivalcev, Krajevna skupnost Puconci pa 2147. Hkrati omenjajo, da imajo v Mačkovcih pošto z digitalno vo-zelno centralo za celotno Goričko (pošte Grad, Kuzma, Rogašovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš in Križevci) in 314 telefonskih priključkov za celotno krajevno skupnost. Poleg tega imajo v Mačkovcih štirirazredno osnovno šolo z dvema oddelkoma vrtca, trgovino z živili in drugimi izdelki ter proizvodi, sodoben obrat žage z desetimi zaposlenimi, skladišče in trgovino kmetijske zadruge, KG ima velike nasade vinske trte in sadnega drevja, imajo pa še krajevni urad, elektrorajon, gostinski lokal, razne obrtne dejavnosti, av-topre vozništvo, predelavo plastike, trgovsko dejavnost, šolsko in krajevno knjižnico, prostore za upravno dejavnost lokalne skupnosti itd. V pritožbi pa so tudi navedli, da je bil sedež zadnje občine leta 1958 prav tako v Mačkovcih, ki so po-’ membno prometno križišče. Tu se cepijo prometne poti na sever proti Hodošu in Madžarski, proti zahodu do Grada, Kuzme in Avstrije, proti vzhodu do Križevec in Prosenjakovec. Trdijo, daje tu stičišče poti, ki vodijo v sedanjo občino Murska Sobota. Ta pot pa bistveno zaobide kraj Puconci, ki je od sodobne regionalne ceste oddaljen 1,5 kilometra proti zahodu. Naselje Mačkovci ima tudi star grad, ki je sedaj v zasebni lasti, nameravajo pa ga temeljito obnoviti in mu vrniti prvotno obliko. Pri vsem ne prezrejo, da so bili Mačkovci pomembno središče zaradi železniške postaje. Le-ta je predvidena tudi ob gradnji nove proge, ki bo povezovala koprsko pristanišče z Madžarsko in vzhodno Evropo. V omenjeni pritožbi so tudi navedli, da so Mačkovci krajevno sre- dišče, saj ga naokrog obdajajo naselja, ki naj bi tvorila novo občino Mačkovci, kot so Dankovci, Ku-štanovci, Otovci, Moščanci, Pro-sečka vas in Poznanovci. Tudi vsa infrastruktura, zgrajena v zadnjih dvajsetih letih, je povezana z Mačkovci. Ob omenjenem cestnem križu si zato prizadevajo za gradnjo bencinskega servisa. Sicer pa imajo v Mačkovcih tudi kabelskorazde-lilni sistem z možnostjo uporabe internega kanala. Taki sistemi bodo tudi v drugih naseljih, zlasti v Dankovcih in Moščancih. »Res je, da z referendumom izglasovano območje nove občine Mačkovci ne izpolnjuje vseh pogojev po 13. členu zakona o lokalni samoupravi, saj nimamo popolne osnovne šole. To, da je nimamo, pa je dolga zgodba in za ljudi s tega območja zelo boleča. Politika prejšnjega režima je namreč kriva, da se je nova popolna osnovna šola gradila v Puconcih in ne v Mačkovcih. Res pa je tudi, da ima naša nova štirirazredna šola skoraj toliko otrok kot nekatere popolne osemletke. Nimamo primarnega zdravstvenega varstva, zdravstvene postaje ali zdravstvenega doma, ki ga nima tudi sedaj z zakonom določena občina, niti občini Šalovci in Kuzma, da drugih po Sloveniji ne naštevamo. Nimamo podružnice bank in hranilnic, vendar tega nima tudi nova občina Puconci, v katero naj bi spadali. Priznavamo, da nimamo čistilne naprave, vendar je nima niti nova občina Puconci. Res je, da nimamo 5 tisoč prebivalcev, vendar jih nimajo tudi druge občine, kot Gornji Petrovci, Šalovci in Kobilje,« navajajo v omenjeni pritožbi. Ob koncu pa izražajo prepričanje, da so navedli dovolj razlogov, s katerimi dokazujejo, da je odločitev državnega zbora nezakonita, ko je njihovo referendumsko območje Mačkovci vključil k novi občini Puconci. Zato so Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagali, da se del 2. člena zakona o ustanovitvi občin spremeni tako, da se iz sedanjega območja občine Puconci izloči območje Krajevne skupnosti Mačkovci brez naselja Pečarovci ter da se v skladu z referendumom ustanovi nova občina Mačkovci. Sedež te občine bi bil v Mačkovcih, k njej pa bi spadala še naselja Dankovci, Kuštanovci, Moščanci, Otovci, Poznanovci in Prosečka vas. »Naši občani so prepričani, da naše območje delno izpolnjuje pogoje iz 13. člena zakona o lokalni samoupravi, kot zdaj z zakonom opredeljena občina Puconci in druge. Iz zgodovinskih in gospodarskih razlogov pa izpolnjujemo tudi druge pogoje za ustanovitev svoje občine. Ce do predlaganih sprememb ne bo prišlo, bodo občani našega območja bojkotirali volitve za občino Puconci,« so navedli ob koncu pritožbe, s katero so v bistvu sprožili ustavni spor. MILAN JERŠE i a r n 0 7 24. novembra 1994 stran 21 vestnik UGODNE obresti in najhitrejša v\UBL|AMs/(4 POT DO DENARJA GOTOVINSKA POSOJILA NA OSNOVI: , - nepremičnin ^MBardska hiša - osebnega dohodka, pokojnin Podružnica Maribor. - premičnin, kot so avtomobili, (K^L17 b/In umetniška dela, zlato, vrednostni (062) 29-586^619 papirji, tehnični predmeti. 2^14 JEMO /J ATO PO DNEVNO NAJVIŠJIH CENAH AGROSERVIS p.o. __Murska Sobota <^ODAJA VOZIL LADA AKCIJA! 2ZJ1 SAMARA Vestnik SESTAVITE si svojo ceno kupec, ki se bo do 30. 12. 1994 odločil za ®kuP vozil SAMARA, si bo sam izbral željeno premo oziroma se odločil za višino popusta. POPUSTI OD 48.000,00 DO 120.000,00 SIT Dobava takoj - možnost posojila V račun vzamemo tudi rabljeno vozilo informacije po tel. št. 21630. Okujemo Vas v Kroški 58 v Murski Soboti. &OSERVIS - SERVIS Z NAJDALJŠO TRAPIJO V POMURJU :relax: RELAX 069 /22-928 predbožična, božična in novoletna POTOVANJA -MADŽARSKA že od 109 DEM -RIM že od 219 DEM -PARIZ že od 289 DEM ob morju (paket) že od 159DEM PTeverjetn^ SMUČANJE V AVSTRIJI (GERUTZEN ALPEN) 7 x POLPENZION že od 199 DEM zahtevajte katalog poslali ga bomo na vaš naslov Lendavska 19 Murska Sobota mas RELAX 069/22-928 Nad sedem tisoč Pomurcev je že zaupalo svoje certifikate Pomurski investicijski družbi d.d. | Mi, bančniki in borzniki LB Pomurske banke d.d. in Pomurske družbe za upravljanje skladov d.d., vemo, kako jih dobro investirati! Delnice Pomurske investicijske družbe d.d. lahko vpišete do konca javne ponudbe delnic ali najkasneje do 17.1.1995 Na okencih LB Pomurske banke d.d. V pomurskih enotah Agencije za plačilni promet (SDK) Na več kot osemdesetih drugih pooblaščenih vpisnih mestih v Pomurju naložba v domači kraj stran 22 vestnik, 24. novembra^ vestnik Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papiijev zajemalo obdobje med torkom 15.11. in ponedeljkom 21. 11. 1994. NIKA. Od ponedeljka 21. novembra 1994 bodo kotirale stare delnice Nike, borzno posredniške družbe d.d. razdeljene na dvajset novih delnic. Dosedanja skrajšana oznaka (NIK) se ukine in se uvede nova oznaka NIKR. Minimalna količina za trgovanje na borznih sestankih bo po novem 20 delnic, en lot pa predstavlja ena delnica. Osnova za izračun 30 ostotne spremembe tečaja bo enotni tečaj, dosežen 21. novembra 1994. Zaključni enotni tečaj stare delnice NIKA je znašal v petek 124309, za ponedeljkovo kotacijo pa moramo to delnico deliti z 20 (ena nova delnica je dvajsetina stare), kar pomeni, da je ena nova delnica vredna 6215,45. Ta vrednost je bila osnova za izračun povišanja ali znižanja enotnega tečaja nove delnice NIKA (NIKR) v ponedeljek na BIS-u. Njen enotni tečaj se je v ponedeljek povišal za 3,85 odstotka na 6455. V tem tednu so tečaji delnic v glavnem naraščali, sledile pa so jim tudi nekatere obveznice Republiška obveznica 1 je od začetnih 101,2 porasla na 101,1, republiška obveznica 2 iz 101,0 na 107,3, SKB 1 iz 95,0 na 99,7, Občina Zagorje iz 84,5 na 89,0, PTT Nova Gorica iz 97,0 na 100,7, Rogaška 1 pa iz 92,5 na 94,8. Rahlo so padli le tečaji obveznic PTT Celje, PTT Ljubljana in RSL II. Nekatere delnice so imele na posamezne dneve tudi negativne predznake, vendar so teden zaključile z boljšimi tečaji kot so jih imele ob začetku tedna z izjemo prednostne delnice Rogaške, UBK in VIPP. Naraščal je tudi enotni tečaj tolarskega blagajniškega zapisa, kateri zapade 1. 12. 1994. Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 1 poskočil na 1,0 odstotno točko in sicer iz 101,2 na 102,2, ko je bilo za več kot 25 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 102,4 ob nekaj manj kot 26,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 102,7, ko je bilo za nekaj manj kot 3,9 mio tolarjev * prometa, v petek na 103,7 ob 12 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 104,1 (3,2 mio tolarjev prometa). Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 je na torkovem borznem sestanku poskočil in sicer iz 101,0 na 102,5, ko je bilo za 74,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 103,1 ob nekaj manj kot 81,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 103,9 (25 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 104,7, ko je bilo za 60,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa kar na 107,3 ob 39,3 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 8 je bilo v petek za 97 tisoč tolarjev prometa po nespremenjenem tečaju 81,0. 17. 11. je enotni tečaj RSL 11 iz 95,2 padel na 95,0 ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za malenkost • o < < H o h lih Cesta prvih borcev N. Brežic« 68250 V 0608 62-236. Telefaks: 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. LJubUana 6KX)O tyO&l3M55.T«Wfaks06< POBLO^NLfPCA MAA1BOP Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor Tf 062 29-460. Telefaks: 082 29-460 manj kot 16 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo iz 100,1 padel na 100,0, ko je bilo za nekaj manj kot 3,7 mio tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov, naslednjega dne pa porasel na 100,7 ob več kot 6,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 101,0, ko je bilo za 563 tisoč tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob 2,3 mio tolarjev prometa. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 608 tisoč tolarjev po tečaju 100,2. Enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo iz 99,8 poskočil na 100,6, ko je bilo za nekaj manj kot 2 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob skromnem prometu 81 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija I - redne delnice Enotni tečaj redne delnice SKB je na torkovem borznem sestanku iz 40323 porasel na 40750, ko je bilo za 5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 42182 ob nekaj manj kot 47,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 42007, koje bilo za 7,2 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 42828 ob 33,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 43063 (kar 279,7 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija I - prednostne delnice V torek je tudi enotni tečaj prednostne delnice SKB porasel in sicer iz 39013 na 39931, ko je bilo za nekaj manj kot 18,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 40860 ob več kot 48,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 40972, ko je bilo za več kot 34,7 mio tolarjev prometa, v petek na 41293 ob 62 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 42252 (48,9 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico SKB 1 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 857 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 95,0, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 96,4 ob več kot 7,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 96,0, ko je bilo za 500 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 96,8 ob 2,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa kar na 99,7 (5,5 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Probanke iz 17511 porasel na 18096, ko je bilo za več kot 71 mio tolarjev prometa naslednjega dne pa na 18617 ob malenkost manj kot 15 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 18531, ko je bilo za 2,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 18475 ob 12,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 18669 (9,1 mio tolarjev prometa). Prosti trg - obveznice Z obveznico LEK 2 so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 1,6 mio tolarjev prometa, »jen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 27,3, kar predstavlja padec tečaja za 2,9 odstotne točke. V petek so bili v vrednosti 217 tisoč tolarjev prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 99,0. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je na torkovem borznem sestanku iz 82,7 poskočil na 84,5, ko je bilo za 143 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 86,0 ob nekaj manj kot 1,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 87,0, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, v pone- Creditanstalt, banka uspešnih Smo banka, ki vam bo pri vseh finančnih zadevah z nasveti in dejanji stala ob strani. Creditanstalt, d.d., Ljubljana, Enota Murska Sobota, Lendavska 11, tel. (069) 21 780, 22802, telefaks: (069) 33023. CREDITANSTALT deljek pa na 89,0 ob prometu 451 tisoč tolarjev. Z obveznico PTT Celje so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 1,6 mio tolarjev po nespremenjenem tečaju 104,0, naslednjega dne pa v vrednosti 194 tisoč tolarjev po tečaju 104,3. V četrtek je bilo za 873 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je padel na 103,0. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 105,5 ob 2,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 103,7 ob prometu 751 tisoč tolarjev. V sredo je bil z obveznico PTT Ljubljana sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 47 tisoč tolarjev po tečaju 102,6 (-0,6 odstotne točke), naslednjega dne v vrednosti 6 tisoč tolarjev, v petek pa v vrednosti 817 tisoč tolarjev po enakem tečaju. Enotni tečaj PTT Nova Gorica je v petek v primerjavi s ponedeljkovim tečajem poskočil za 1,7 odstotne točke na 98,7, ko je bilo za 6,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,7 ob 2,3 mio tolarjev prometa. Tudi z obveznico Rogaška 1 so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli in sicer v vrednosti 106 tisoč tolarjev po tečaju 93,5, kar predstavlja porast tečaja za 1,0 odstotno točko, v petek pa je njen enotni tečaj poskočil na 94,8, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa. Z obveznico VIP1 je bil po slabem mesecu dni opravljen aplikacijski posel v skromni vrednosti 41 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 100,2. Prosti trg - redne delnice Z delnico BTBR je bil v sredo v vrednosti 39 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 12.990, v petek v vrednosti 168 tisoč tolarjev po tečaju 12.959 (-0,24 odstotka), v ponedeljek pa v vrednosti 90 tisoč tolarjev po tečaju 12.890. 15. 11. je enotni tečaj delnice Dadas iz 193.827 porasel na 200.054, ko je bilo za 5,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 210.034 ob nekaj manj kot 108,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 219.065 (več kot 24,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 222,969, ko je bilo za 87,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 226.794 ob 67,1 mio tolarjev prometa. Nasprotno kot pri večini delnic pa je enotni tečaj delnice Finmedia na torkovem borznem sestanku padel in sicer iz 25.987 na 25.563, ko je bilo za skromnih 203 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne porasel na 25.945 ob 9,1 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 25.879, ko je bilo za 6,8 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 25.970 ob 7,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 26.300 (7,2 mio tolarjev). Enotni tečaj delnice LEK je na torkovem borznem sestanku iz 118.800 padla na 11.500, ko je bilo za 115 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 11.575 ob skromnem prometu (69 tisoč tolarjev). V petek je njen enotni tečaj porasel na 11.898, ko je bilo za 880 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 12.000 (12 tisoč tolarjev prometa). V torek se je enotni tečaj delnice MK Založba takorekoč zadržal na ponedeljkovem nivoju, saj je padel le za 3,00 tolarja na 9600 ob majhnem prometu 288 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa porasel na 9837 ob 10,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 9935, ko je bilo za 3,6 mio tolarjev prometa, v petek padel na 9893 ob 4,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 10.199 (8 mio tolarjev prometa). Tako kot tečaji večine delnic, je v torek porasel tudi enotni tečaj delnice NIKA in sicer iz 115096 na 119366, ko je bilo za malenkost manj kot 4.9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 125.069 ob več kot 23,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 125.313 (1,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 124.309, ko je bilo za 23,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek ob razdelitvi stare delnice na 20 novih delnic pa porasel na 6455 (iz 6215) ob 13,8 mio tolarjev prometa. Tudi enotni tečaj delnice Salus je v torek porasel in sicer iz 18.676 na 18796, ko je bilo za 4,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 19318 ob 14,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 19.657, ko je bilo za 8,1 mio tolarjev prometa, v petek padel na 19.585 ob 12,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 20.348 (16,3 mio tolaijev prometa). - TONČKA BOŽINOVIČ Zakonska ureditev gostinstva i pravno ali fizično osebo manj 1.000.000 .ol«',. >. govorno osebo pa 8U.wv Zakon o gostinski dejavnosti je bil sprejet že leta 1973, objavljen v Ur. 1. RS, št. 42/73, in deloma dopolnjen v letu 1986 (Ur. 1. RS, št. 29/86). Novi zakon o gostinstvu se je začel pripravljati že v letu 1991, vendar je v letu 1992 moral predlagatelj pripraviti nov predlog zakona, saj je bilo potrebno vrsto določb uskladiti z Za- K >1 .ti konom o gospodarskih družbah. Vlada RS je tako v juniju 1994 dala v drugo obravnavo Predlog zakona o gostinstvu državnemu zboru. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter namestitev gostov. Opravljajo jo lahko pravne in fizične osebe, ki so za to dejavnost registrirane in izpolnjujejo: 1. minimalne tehnične pogoje 2. pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah 3. pogoje, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije prenočitvenih gostinskih obratov 4. minimalne sanitarne zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo, naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah ter na osebe, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti. Gostinsko dejavnost tako opravljajo gostinci, poleg njih pa še sobodajalci, kmetje in društva. Ta zakon pa ne ureja priprave in strežbe jedi in pijač ter namestitev, ki jih pravne in fizične osebe ter društva organizirajo na nepridobitni podlagi in za lastne potrebe v svojih prostorih. V zakonu so naštete tudi osnovne vrste gostinskih obratov in sicer: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, hotelska naselja, počitniške hiše in apartmaji, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Gostinski obrati določene vrste bodo lahko poslovali tudi pod nazivi, npr. picerija, obrat hitre priprave prehrane, diskoteka, snack bar ipd. Novosti Novost je obrat za pripravo in dostavo hrane (catering). Na novo pa bodo opredeljeni tudi bari, v katerih bodo na voljo pijača ter topli in hladni napitki, ponudba hrane pa ne bo obvezna. Zunaj gostinskega obrata se lahko gostinska dejavnost opravlja največ 30 dni (prej 15 dni), in sicer na javnih prireditvah, sejmih in podobno. Popestritev gostinske ponudbe bo omogočena tudi med turistično sezono, saj se bo gostinska dejavnost lahko opravljala tudi zunaj gostinskega obrata v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih itd. Gostinski obrati bodo lahko v nepremičnih objektih, za kar bo moralo biti izdano uporabno dovoljenje in v premičnih objektih (na novo opredeljenih), ki pa morajo biti prirejeni na avtomobilskem ali podobnem podvozju, na tirnem vozilu ali vodnem-oz. zračnem plovilu, ki se lahko pomika z lastnim pogonom ali vleko. Glede na stari zakon je opuščen začasen gostinski obrat. Zakon se ne spreminja v določilih, ki se nanašajo na označevanje, poslovanje in priglasitev obratovalnega časa. Prav tako morajo biti cene gostinskih storitev čitljivo izpisane ali v obliki zidnega cenika, jedilnega lista ali vinske karte v vseh prostorih in na prostem, kjer ponujajo gostinske storitve. Označena mora biti vrsta, količina in cena storitev. Sobodajalci in kmetje Sobodajalec je fizična oseba, ki je registrirana, da v svojem stanovanju ali počitniški hišici trajno ali sezonsko omogoča nastanitev z zajtrkom ali brez njega. Strokovona izobrazba za njih ni predpisana. Kmet bo vsem svojim gostom, tudi izletnikom, poleg jedi lahko ponudil vse vrste doma pridelanih in predelanih pijač, kupljene pa le, če bo zato pridobil dovoljenje upravnega organa. Zaradi pospeševanja stacionarnega turizma omejitev glede ponudbe ne velja za penzionske goste na kmetiji. Kmet, ki bo na svoji kmetiji želel opravljati gostinsko dejavnost, bo moral to priglasiti pristojnemu upravnemu organu za gostinstvo, predhodno pa bo moral dokazati, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. Kazni Kazni za posamezne prekrške so bistveno povečane in si- jev, in sicer če: . - ne posluje v obratov času, ki ga je priglasil s£ - cen gostinskih stori objavi oziroma ne ozna predpisan način , , •.«, - opravlja gostinsko dej nost kljub začasni prepoj - gostinski obrat ne P® s kategorijo ali vrsto, v je razvrščen „ - oseba, ki 0Pravl].‘‘iLpaško dejavnost ne tzpolnju gojev o minimalni stopnj kovne izobrazbe itd. j Z denarno kaznijo n ® ' 100.000 tolarjev se kazn“J prekršek tudi, kdor op gostinsko dejavnost, cep to ni registriran. «o- Po sprejetju Zakona stinstvu bodo glede na kazni gostinci le-tega P rani spoštovati. Nenamenska uporaba kurilnega olja Izzivanje odvzema motornega vozila Na območju Republike Slovenije Republiška tržna inšpekcija ob sodelovanju z republiško prometno policijo občasno izvaja odvzem goriva za takojšnji preiskus na cesti - hitra terenska analiza, s katero se ugotovi vrsta goriva za pogon motornega vozila, in to z ugotavljanjem barve goriva Oziroma ugotavljanjem indikatorja v gorivu. Čeprav vsaj velika večina voznikov ve, da se pri nenamenski uporabi kurilnega olja vozilo (tovorno, traktor, osebni avtomobil...) zaseže, pa nekateri vseeno tvegajo. Voznik in podjetje pa sta kaznovana tudi pri sodniku za prekrške. Nenamenska uporaba kurilnega olja je zaradi cene zelo vabljiva, saj je cena kurilnega olja 32,40 tolaija, cena nafte pa kar 61,80 tolaija, torej je cena kurilnega olja skoraj dvakrat nižja. Zaradi tega lahko avtoprevozniki ponudijo strankam nižjo ceno kilometrine in tako nelojalno konkurirajo tistim, ki za pogon uporabljajo nafto. Tako je bilo v zadnji akciji v oktobru začasno zaseženo tovorno vozilo znamke Fiat. Preiskus se je opravil v skladu z določili standarda JUS b H8. 064 z uporabo solne kisline. Za kontrolo se je uporabila: - originalno pakirana epruveta z 20 ml 10% raztopine solne kisline. Epruveta je bila zaprta s šifrirno bf{! - čista, suha epruvel%t zamaška, v katero s manjša količina goriv ■ Če se ugotovi, da J® «jif rec rdeče obarvan, o meljen sum nenamen rabe kurilnega olja- Zaradi tega s®.? vzorci za laboratorij5^ in sicer v zato pripra J klenice Pr l t# 200-250ml. Jemljejo vzorci, ki se zavaruje] . ali žico za plombiranj6’^ tako onemogočila vsebine v steklenici- v p z vzorci se vstavijo na Jp stične vrečke, katere sano zapečatijo. / Eden vzorec se i? niku, druga dva pa st Lepo In mimo Je potekal letošnji že trintrldesetl občinski sejem, ki Je bil vsem po velikem številu prodajalcev, kupcev pa Je bilo celo nekaj več. d* i/, bili predvsem copatarji iz vse državi, nekaj pa Jih govorilo tudi tuj Jezik. ^P^ Je zato namestil prevajalce, ki so slmulantsko prevajali radovednim ^P0^ p^ so kupovale copate od št. 41 naprej, kar utegne pomeniti, da Jih bo Mik10 (, njihovim vrlim možičkom. Vse bi se lepo končalo, če ne bi od nekod sam bes prinesel občinskeO njaka, ki je začel kravalirati zaradi različnih odmetkov, ki Jih bo moral P03^ pO^' za to ni nagrajen. In tako je nanesla beseda besedo, nekateri so poteG^L jnKiK smetnjakom (to so bi li najbrž žutl), drugi so tem in podsmetnjaku ugo^ so si začeli dokazovati s pestmi, kdo ima bolj prav po številu krvavih srajc se je zadeva končala neodločeno, zato Je pristojni Občinar na licu fu^je d čil, da bo repriza zadeve prihodnjo soboto ob Ič.pred občinsko stavbo-nlh stroškov bo uvedena vstopnina. Navijajte za žutel POPRAVEK .-K# Na tem mestu smo pred kratkim objavi« trditev, da polovica občinskih funkclonafjeV f®"1 RITOBRISNIK časnk, ki mu gre samo za resnico In za nič drugega kot za resnico, objavjar^^pfl • popravek, ki kot preklic prejšnje trditve glasi: POLOVICA OBČINSKIH FUNKCIONARJEV NE je sedaj pravici zadoščeno ČAROVNIK TUDI V NAŠEM MESTU Kakor te je izvedelo v pisarni metine javne tehtnice, bo prihodnji torek svetovno znani čarovnik GUZKŠ iz pokrajine Mbwe4rtjwa v afriški Bušrnar# ^ Zvezni izvršni svet pred nekaj desetletji podarit Bušman^i kot pomoč manj rar>^ teresiranlnaj prinesejo šolske tablice in kamenčke. Začetek ekshtfidj bo ob 20-Čkiski predavakiicL 0 BESEDAH POTURICA - Človek, čigar oče Je doma na eni strani, mati pa na drugi stf^ mora biti večja od prekmurskega Moko&a ali Štajerskega fallnovjaka- , Obvestilo Vrane so ostale v kletki, ker jih nekateri kovrani in srakopejj*11 preveč. .S 1 14 24, novembra 1994 stran 23 vestnik 5» ca !i' id- il- a te na v- Je fO B' o- 0- oi n i’ :a o-:e o- ^kupovanje - Ne le prodni mejni prehod . Volgi vasi, ampak tudi med-■ ”n' mejni prehod v Pincah (i.Ve^o potnikov, zlasti pa ko je v Lentiju se-• Oblegajo ga ne le Po-[ OJ ampak tudi Štajerci in , 54 videti pa je tudi vozila /istrskimi tablicami Kr-,sai Novega mesta in Ljub-Preseneča tolikšen na-»a blago dvomljive kako-" Fotografija: G. G. ri n n NOVA MRLIŠKA VEŽICA V MLAJTINCIH - S krajevnim samoprispevkom, dotacijo soboške občine in prostovoljnimi prispevki vaščanov, ki so namesto vencev in z drugim zbrali 965 tisoč tolarjev, so predali namenu pomembno naložbo. Njena skupna vrednost znaša okrog 4,2 milijona tolarjev, v kar so všteta zidarska dela, pleskanje, polaganje keramičnih ploščic, ostrešje, električna napeljava in asfaltiranje poti na pokopališču. Mrliško vežico sta posvetila tudi evangeličanski senior Ludvik Novak in marijanski župnik Matija Hajdinjak. Foto: M. JERSE TV KAMPANJA - LOKALNE VOLITVE ’94 NA KANALU 59 - POHORJE Ha programu vsak dan od 14. novembra do 2. docembra 1994 zvečer ob 20. uri - neposredni predstavitve ter soočenja kandidatov iz e dvorane Betnavskega gradu v Mariboru. Po oddajah vsak dan celovečerni film. PREDSTAVITEV PO DATUMIH: -11.: predstavitev kandidatov za župane iz novih občin: Rogašovci, Kuzma, G. Pe- - ?R trovci, Hodoš-šalovci, Cankova-Tišina, Puconci - S' 1t: Moravske Toplice, Beltinci, Odranci, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Lendava ' 30Ji ' Maribor, Celje < soočenja '2.: Ptuj, Murska Sobota KAKO GLEDATI RTS? (OD 20.00) Kabelsko razdelilni sistemi: - Mb KRS TABOR: kanal 5 (Galavision). - KRS Pobrežje: Kungota: kanal 9 (svoj) Duplek: kanal 8 (svoj) Pobrežje: kanal 87 (N3) - KRS Tezno in KRS Rotovž: kanal 9 (Euro News) - KRS Murska Sobota: kanal 91 - KRS Slivnica: kanal S 9 - KRS Selnica-Ruše: kanal RTM - KRS Starše: kanal S 10 (svoj) »pomočjo antene xa TV Slovenija 2.----------------------------------- Naj slajših 25-letnici industrijske proizvodnje vozil Renault v Sloveniji podarjamo vsem svojim kupcem 5% popusta vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Revozu. Ponudba velja od 1. novembra do 31. decembra 1994 Vsa vozila, vplačana in prevzeta v salonih Renault do konca leta. Vse najboljše! ■ MOŠČANCI - V tem kraju so lani dobili 1.200 metrov asfaltne prevleke na vaški cesti, letos pa še dodatnih 850 metrov. Denar so v glavnem zbrali sami, 30-odstotni delež pa je primaknila občina. MJ ■ TEŠANOVCI - Gasilstvo ima tli dolgoletno tradicijo, zato si prizadevajo čimprej urediti vaško-gasilski dom, zlasti njegovo pročelje. Hkrati upajo, da bo ugodno rešeno tudi lastninjenje, saj so ravno gasilci vložili precej denarja v njegovo gradnjo. MJ ■ MAČKOVCI - Približno kilometer in pol novega asfalta odpira novo okno v svet, saj je boljša prometna povezava z občinskim središčem Mursko Soboto. V prihodnje pa naj bi posodobili tudi cestna odseka do Poznanovec in Prosečke vasi. MJ Vestnik Na podlagi 28. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA - EGESZSČGHAZ LENDAVA svet zavoda razpisuje dela in naloge 1. POMOČNIKA DIREKTORJA ZAVODA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba zdravstvene smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj Mandat pomočnika direktorja traja 4 leta. 2. GLAVNE MEDICINSKE SESTRE ZAVODA Kandidatka mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - višja izobrazba zdravstvene smeri - 5 let delovnih izkušenj Mandat glavne medicinske sestre zavoda traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA - egEszsšghAz LENDAVA, Kidričeva 34. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po objavi razpisa. PONUDBA SKB banke 5% je vaših! Posojilo - da ali ne? Ste razmišljali o nakupu avtomobila? Ne? Kaj pa pohištva? Tudi ne? Morda pa ste sanjali o svojem novem osebnem računalniku? Če nič od tega za vas ne velja, potem ste sigurno med mnogimi tistimi, ki razmišljajo o nakupu potrošnega blaga. Pri nas lahko za vse te različne namene najamete ti. potrošniška posojila. Če si ne želite večletnega odplačevanja kredita, potem so kot nalašč za vas kratkoročna posojila SKB banke. Vas zanima zakaj? Zato, - ker za pridobitev posojila ni obvezno poslovno sodelovanje z banko, - ker ne zahtevamo depozita, - ker je višina obrestne mere za komitente banke R + 15%, za nekomitente pa R + 18%. Odplačilna doba za posojilo je do 12 mesecev, njegova višina pa je odvisna od predračunske vrednosti kreditiranega namena ter od kreditne sposobnosti prosilca. Morda pa se vam zdi primernejše dolgoročno posojilo. Tudi tu smo pripravljeni na vas, če le prejemate plačo ali pokojnino preko SKB banke ali pa ima podjetje, pri katerem kupujete, pogodbo z banko. Osnov za pridobitev posojila je več, in sicer dolgoročno varčevanje, nakup obveznic SKB banke, hipoteka in vezava sredstev v višini 15% do 30% od zneska posojila. Višina pa je odvisna od predračunske vrednosti kreditiranega namena, ter od kreditne sposobnosti prosilca. Višina obrestne mere za posojilo na osnovi dolgoročnega varčevanja in za posojilo na osnovi nakupa obveznic SKB banke je R + 15%. Pri najemu posojila na osnovi vezave sredstev pa banka vezana sredstva in posojilo revalorizira. Realna letna obrestna mera za takšno posojilo se razlikuje glede na znesek vplačanega depozita in glede na obrestne mere za depozit, in sicer: obrestna mera za posojilo odstotek 5% obrestna 0% obrestna depozita mera za mera za depozit depozit 15 16,0% 15,0% 20 15,5% 14,5% 25 14,5% 13,5% 30 14,0% 12,5% : Koliko časa imate za odplačilo posojila? Odgovor , ; je odvisen od namena posojila, vendar je : najdaljša odplačilna doba 10 let. Izbirate lahko : tudi med več različnimi oblikami zavarovanja : posojila. Gk AGROSERVIS p.o. Murska Sobota Telefon:m21 sao. In kaj morate storiti vi? Pridite v SKB banko po obrazce za posojilo, dobili pa boste tudi nadaljnja navodila. Ob vsakem vprašanju, ki se vam porodi v zvezi s poslovanjem banke, pokličite najbližjo poslovno enoto SKB banke ali Zeleni telefon (080 15 15). s v RENAULT SKIMIKAM. PE MURSKA SOBOTA Kocljeva 6 Tel.: 069 32 495, 32 496 stran 24 vestnik, 24. novembrajj^ vestnik Zimska služba Cestnega podjetja Murska Sobota je 18.novembra že začela dežurstvo Popravljeni na zimo Od 210 vseh zaposlenih v Cestnem podjetju Murska Sobota (letno imajo zaposlenih še po 20 sezonskih delavcev) bosta od 18. novembra kar 102 zaposlena v okviru »zimske službe«. Na poziv dežurnega bo ves čas v pripravljenosti tudi 21 kamionov in 5 intervencijskih vozil s priključki. Direktor Cestnega podjetja Murska Sobota Vitomir Gy-drek zagotavlja, da so njihovi ljudje in vozila za zimsko službo v celoti pripravljeni na letošnjo zimo. Lani so imeli po nekajletnih milih zimah kar težak preskus, ki so ga dobro prestali; snežiti je začelo že 13. novembra, najhuje za zimsko službo 1993/94 pa je bilo, da je nepretrgoma snežilo po tri dni. Glavni dežurni je povezan s Hidrometeorološkim zavodom, prometno policijo in Republiško upravo za ceste; glede na podatke, se dežurni sam odloči o začetku akcije. UKW ra- Prvi Investicijski Sklad To je zaupanje! dijske postaje pa imajo tudi na delovodstvih cestnega podjetja v Ljutomeru, Lendavi in Čreš-njevcih pri Gornji Radgoni. Na vseh »cestnih bazah« so v pripravljenosti dva do trije kamioni s priključki za posipavanje ter traktorji s plugi in posipal-niki, prav tako pa imajo na vseh izpostavah po en nakladalnik in deponijo za posipne materiale. Za posip bodo uporabljali droben pesek, drobljeni kamen in sol v približno enakih količinah kot lani. Med zadnjo zimo so porabili okrog 1300 ton soli. Zaenkrat je imajo v zalogi 300 ton, kar zadostuje za približno 14 dni. Ko se bo zaloga zmanjšala, bodo naročili pri Drogi (ki je polega MACOT-a iz Ljubljane uradni dobavitelj soli za RUC) nove količine, ta pa jih mora dostaviti v 48 urah. Čiščenje cest poteka po prednostnem seznamu. Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota morajo najprej poskrbeti za 65 kilometrov magistralne ceste M 10-1, nato so na vrsti regionalne ceste, ki jih je skupno kar 252 kilometrov, vendar bodo najprej očistili ceste, po katerih vozijo avtobusi in imajo avtobusne postaje. Nazadnje bodo na vrsti lokalne ceste, ki jih je skupno 737 kilometrov. Mestne ulice čistijo komunalna podjetja, v Gornji Radgoni bo Cestno podjetje očistilo le Partizansko (ki je magistralna cesta), v Murski Soboti Cankatjevo in Gregorčičevo in v Lendavi Partizansko in Gregorčičevo ulico. BBP AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d o o Zakaj avtomobil Pony vozi preko 6000 Slovencev? Sl «1 1OOO Zato ker je avtomobil z voznimi lastnostmi in udobjem Pony-ja lahko le teoretično cenejši. UM 1N DO ^Uca NOVE CENE Pony Partner 3 vrata 16.990 DEM Pony GLS 5 vrat Pony GLS 4 vrata Pony LS 4 vrata 19.990 DEM 20.540 DEM 18.490 DEM HVUnDHI z IN ŠE! VOZNIKI, PRIPRAVITE SVOJE AVTOMOBILE NA PRIHAJAJOČO ZIMO: £ velika izbira verig, avtoplaščev in sredstev za zaščito vozila. Prodajna mreža: , «22 Avtobusni promet Murska Sobota, Štefana Kovača 30, 69000 Murska Sobota, tel. 069/2 ^ Cestno podjetje še zadnjič opravlja zimsko službo na stari način. Prihodnje zimo 1995/96 bodo za opravljanje zimske službe in vzdrževanje morali najprej dobiti koncesijo, vsa dela pa bodo pridobivali z licitacijami. Prihodnje leto bodo cestna podjetja že lastninjena. Solastniki Cestnega podjetja Murska Sobota bodo tudi pomurske občine, njihov delež pa bo odvisen od njihovega prispevanja sredstev za vzdrževanje in zimsko službo v preteklosti (od 0,63 do 7 odstotkov). Neusklajeno je še mnenje-o deležu države, ki zahteva namesto 28-odstotnega 30- odstotni delež. KURIVO-PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gor. Bistrica 51 HITRA DOBAVA IN UGODNE CENE: -VELENJSKI LIGNIT, KOCKE -VELENJSKI LIGNIT, KOSI - VISOKOKALORIČNI ČEŠKI PREMOG 6 580,0^ 6.990,0 13.800,0° firam MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE BREZ OBREsTi' Pridite ali pokličite: 71106. Vabljeni v prenovljeno restavracijo GRAJSKI HRAM, kjer v enkratnem ambientu ponujajo izvrstne jedi od divjačinskih do ribjih specialitet: (medvedov in jelenov file, srnin medaljon, lososovi zvitki, morski list, jakohinke in še in še...) Na voljo je bogata ponudba sladic in vrhunskih vin. NISSAN MAXIMA0 3 leta, ABS, ,3 To Certifikat oddati družbi, za katero meniš, da bo zagotovo znala ohraniti in oplemenititi njegovo vrednost. To pomeni - zaupati ji. Vredni smo zaupanja vseh Prekmurcev! Ampak vpis se počasi zaključuje. Zato čimprej poiščite vpisna mesta za delnice Prvega investicijskega sklada pri vseh družbenikih Nacionalne finančne družbe - v poslovalnicah Abanke, zavarovalnice Adriatic, Banke Celje, Dolenjske banke in Gorenjske banke ter na sedežu Nacionalne finančne družbe, Trdinova 4 v Ljubljani. Prostor je primeren za skupine in zaokrožene družbe do 50 ljudi Odpiralni čas pozimi od 11. do 22. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto! METULJČEK- zbs,^ 27. novemb ./..Mieni' pri mejnem vabi na rep° KOLINE Z bujt nedeljo, 2/- , ( Vabije'1'' Rezervacije sprejemamo po tel.: 06932110 Nacionalna Finančna Družba ZVEZDA Murska Sobota telefon: 061 131 03 55 2.080.000,0® Možnost P°’° Informacije: vl®^a|j 31 Sobota, tel.: 31 4l0giftar it1 Kontaktni osebi- 9-Ficko H TRGOVINA'Ruso'’,k« 1’ Černelavci, Ged«r0* tel.: 32920 ZELO UGODNO-* kombiniranega voz c* ,K0te - otroški pajaci J SIT(pliS) „.ikaPer’a - otroška kozmetik« Fissan , . .aD - igrače Barbi In LeS Otroške trenirk« . |T - bombaž od 1_tOg|T - svilene od 2.96^ . »kavbojke« - od pidžame - od 1.050i S1. copati - podloženi, v za odrasle: - trenirke svilene ° S|T - srajcežezal.1 ,4(jo5 zimskejakneže y aprei - kavbojke 2.392 Kavbojke LEVIŠ S° samo 7.900 SIT • M 1°; »k M 24. novembra 1994 stran 25 lokalne volitve ’94 Magi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list R Slovenije, št. 72/93, 7/94, 33/ ^invzvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list R Slovenije, št. 44/92 in 46/92) občinska volilna komisija občine Gornja Radgona objavlja seznam kandidatov za volitve župana občine Gornja Radgona, ki bodo 4. decembra 1994 ^ARJAN BANFI, roj. 26. 8. 1951, stanuje ) T^njevci 11 o, Gornja Radgona ing. stroj-J ' "a, nezaposlen PMIagatelj: SDSS - Socialdemokratska I fr Slovenije ?AVK0 FRANK, roj. 2. 11. 1945, stanuje i?nja Radgona, Panonska ul. 3, strojni p n7’ Pogodbeno delo agatelj: Slovenska nacionalna stranka ,'SNs ^AN JOŠT, oj. 9. 2. 1930, stanuje Gor-f oadgona, Partizanska 30, dr. veterinar-veterinar. Združena lista socialnih demo->K0 KOCBEK, roj. 1.11. 1960, sta-J Spodnja Ščavnica 6, Gornja Radgona, p, .^onomist, vodja AOP SLS " Slovenska odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list R Slovenije, št. 72/93, 7/94, 33/ e*i z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list R Slovenije, št. 44/92 in 46/92) občinska volilna komisija občine Gornja Radgona objavlja L seznam liste kandidatov za volitve ^ov občinskega sveta občine Gornja ^dgona, ki bodo 4. decembra 1994 frmočje krajevne skupnosti n krajevne skupnosti Stogovci. s podati o kandidatih: O^BERALNA DEMOKRACIJA š|BRAT, roj. 24. 6. 1953, stanuje Wk>l7, Šofer’ obrtnik hvcL^VAČ, roj. 9. 9. 1949, stanuje Se-H c. avtomehanik, samostojni podjet- MAROŠA, roj. 29. 6. 1950, stanuje avtoličar, zavarovalni agent huje 7° SENEKOVIČ, roj. 3. 1.1963, sta-333, Prodaialec’ prodajalec ~ SLOVENSKA LJUDSKA FrAJHAM, roj. 25. 5. 1953, Sta-bMncir6 31 > ekonomist, direktor HKS i%tj ^Režonja, roj. 11.2. 1955, stanuje a, kmetovalec, kmetovalec 1HOrVAT, roj. 17. 10. 1940, stanuje I KeJ49> 'og. agronom, svetovalec kme-% u^valne Xžbe MARKO, roj. 19. 6. 1963, sta-c°Va 38 ■ kmetovalec, kmetovalec j s75 FRAS, ro. 5. 10. 1948, stanuje Le-rNR*kkrnet°valec, kmetovalec VALNER, roj. 8. 2. 1932, stanuje ] 8’ kmetovalec, kmetovalec ft^MOKRATI SLOVENIJE 1(3 stranka Slovenije - DS obrtno-podjetniška stranka 11 krščanski socialisti) ^i^BANČIČ, roj. 2. 12. 1963, stanuje lil.. e|ektrotehnik, nezaposlen' STRANKA K F"AS, roj. 15. 2. 1973, stanuje ekonomist, študent roj. 5. 4. 1973, stanuje ^kn'AStr°jni tehnik, pripravnik. % 23 ŠAFARIČ, roj. 19. 5. 1963, stanuje h ’ varnostni inženir, podjetnik Moi2^Rtna zbornica gornja S^DRESLER, roj. 21. 11. 1947, sta-; । Povci 79 KV mizar, obrtnik Sk&^enski krščanski ^-SKD roj 31 3. 1942 stanuje 23, perutninar, privatna piščančja Črn^SVAT, roj. 27. 10. 1954, sta-^99nd017’ tehn'^ni risar’ referent za ^26 N9VaK, roj. 11.6. 1936, stanuje h^ČA^^iteljica, upokojenka ^žib5AHARIJAS, roj. 13. 2. 1943, sta-rci 58, vzgojiteljica, upokojenka 5. ZMAGOMIR KRALJ, roj. 18. 8. 1942, stanuje Gornja Radgona, Mladinska 18, dr. veterinarske medicine, direktor veterinarskega zavoda. Predlagatelj’ Narodna demokratska stranka - Narodni demokrati - ND 6. MIHA VODENIK, roj. 9. 9. 1944, stanuje Mele 20 C, Gornja Radgona, strojni tehnik, predsednik Izvršnega sveta SO Gor. Radgona. Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 7. ANTON TROPENAUER, roj. 28. 7. 1949, stanuje Norički vrh 21, Gornja Radgona, ing. gradbeništva, podjetnik Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - SKD PREDSEDNIK Občinske volilne komisije Štev.: 19/94-OVK Gor. Radgona Datum: 18. 11. 1994 Branko BORKO 5. JANEZ URBANIČ, roj. 6. 5. 1951, stanuje Plitvica 11, avtoelektričar, v mehanični delavnici 6. IVAN GOLOB, roj. 8. 3. 1942, stanuje Na-sova 4, kmetovalec, kmetovalec 7. lista: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. JOŽEF KUZMIČ, roj. 20. 1. 1948, stanuje Črnci 67, avtomehanik, direktor 8. lista: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. JOŽE ZAGORC, roj. 17. 11. 1947, stanuje Podgorje 20 a, avtomehanski delovodja, vodja enote 2. JANEZ KUZMA, roj. 5. 8. 1951, stanuje Žepovci 11, prometni tehnik, tajnik KS Apače 3. ANDREJ RITLOP, roj. 25. 7. 1954, stanuje Podgorje 13 a, papirni tehnik, vodja proizvodnje 4. ALOJZ FULDER, roj. 5. 4. 1950, stanuje Lutverci 3, avtomehanik, vodja mehanične delavnice 5. ANICA LEBAR, roj. 12. 7. 1942, stanuje Zg. Konjišče 12 a, predmetna učiteljica, ravnateljica osnovne šole 6. IGOR KORELC, roj. 22. 4. 1951, stanuje Apače 28, strugar, nezaposlen 9. lista: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 1. MARTA ŠTUHEC, roj. 27. 7. 1933, stanuje-Apače 126, trgovska pomočnica, upokojenka 2. AVGUŠTIN ZEMLJIČ, roj. 8. 3. 1934, stanuje Žepovci 16, delavec, upokojenec 3. ŠTEFAN VUKAN, roj. 1.1. 1934, stanuje Stogovci 41, delavec, upokojenec 4. ANTON LEBAR, roj. 1. 6. 1941, stanuje Zg. Konjišče 15, delavec, upokojenec 5. ANTON ISTENIČ, roj. 4. 1. 1930, stanuje Lutverci 24, delavec, upokojenec 6. CIRIL PLOJ, roj. 6. 7. 1936, stanuje Podgorje 19, delavec, upokojenec V volilni enoti se voli šest (6) članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Obsega območje krajevne skupnosti Sp. Ščavnica, krajevne skupnosti Negova in krajevne skupnosti Sp. Ivanjci brez naselja Grabonoš Imena list s podatki o kandidatih: 1. lista: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. IVAN VRBNJAK, roj. 23. 02. 1947, stanuje Lomanoše 12a, šofer, obrtnik 2. MARJAN ZORMAN, roj. 17. 11.1955, stanuje Lomanoše 6b, avtomehanik, obrtnik 3. SLAVKO LONČARIČ, roj. 11. 05. 1937, stanuje Lokavci 41, klepar, samostojni podjetnik 4. ELIZABETA STAROVASNIK, roj. 06. 11. 1949, stanuje Negova 28, komercialni tehnik, poslovodja 2. lista: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. FAŠALEK FRANC, roj. 30. 03. 1948, stanuje Lastomerci 17, kmetovalec, kmetovalec 2. BRANKO KOCBEK, roj. 01. 11. 1960, stanuje Sp. Ščavnica 6, dipl, ekonomist, vodja AOP 3. ZVONKO FLAJSINGER, roj. 02. 01. 1960, stanuje Sp. Ivanjci 31, kmetovalec, kmetovalec 4. STANISLAV ŽIŠKO, roj. 27. 07. 1957, stanuje Ivanjševci 10, kmetovalec, kmetovalec 3. lista: DEMOKRATI SLOVENIJE (Demokratska stranka Slovenije - DS, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS in Krščanski socialisti) 1. ŽIŽEK SREČKO, roj. 05. 01. 1958, stanuje Očeslavci 33, avtoklepar, samostojni podjetnik 4. lista: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. FRAS VINCENC, roj. 16. 07. 1967, stanuje Ivanjševski vrh 28, mehanik elektronik, strojnik TGM 2. KOVAČIČ IVAN, roj. 04. 04. 1961, stanuje Ivanjševski vrh 41 a, ključavničar, nezaposlen 3. ROBERT FUJS, roj. 18. 06. 1976, stanuje Sp. Ščavnica 53, kmetijski strojni tehnik, nezaposlen 4. JANEZ VOGRINEC, roj. 22. 03. 1970, stanuje Ivanjševci 6, delavec, nezaposlen 5. JOŽE MALEC, roj. 22. 02. 1959, stanuje Ivanjševski vrh 11, šofer, prevoznik 5. lista SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. JANEZ PERKO, roj. 22. 12. 1949, stanuje Lastomerci 13a, ing. gradbeništva, samostojni podjetnik 2. KARL MIR, rpj. 03. 10. 1964, stanuje Sp. Ivanjci 18, lesarski tehnik, vodja internega transporta 3. ANICA KOCBEK, roj. 17. 02. 1962, stanuje Rodmošci 8, gimnazijski maturant, nezaposlena 4. FRANC KAUČIČ, roj. 09. 04. 1943, stanuje Stavešinski vrh 26, kmetovalec, kmetovalec 5. NEŽIKA KARBA, roj. 09. 11. 1947, stanuje Lomanoše 38, gospodinja, gospodinja 6. lista: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. TONE KAMPUŠ, roj. 06. 04. 1947, stanuje Sp. Ščavnica 20 b, strojni tehnik, obrtnik 2. VLADO ŠIŠKO, roj. 12. 01. 1961, stanuje Stavešinci 11, ekonomski tehnik, podjetnik 3. MARJETA ERDELA, roj. 04. 04. 1960, stanuje Plitvički vrh 49, administrativni tehnik, sekretar Obč. gasilske zveze 4. IVAN IVANEK, roje. 13. 08. 1955, stanuje Radvenci 41, avtoklepar, kovinar - varilec 7. lista: NEGOVA - SKUPINA VOLILCEV 1. JANEZ KRAMBERGER, roj. 29. 07. 1963, stanuje Radvenci 33, mag. strojništva, predavatelj na TF Maribor 2. STANISLAV ROJKO, roj. 03. 06. 1961, stanuje Negova 34, ing. gozdarstva, vodja gozdarske enote 8. lista: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 1. IVAN MERČNIK, roj. 25. 05. 1940, stanuje Lomanoše 13, ekonomski tehnik, upokojenec 2. MARIJA SLOGOVIČ, roj. 04. 07. 1953, stanuje Sp. Ivanjci 15, računovodski delavec, upokojenka 3. JANEZ VUKAN, roj. 14. 04. 1918, stanuje Lomanoše 42, kmetovalec, upokojenec V volilni enoti se voli pet (5) članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Obsega območje krajevne skupnosti Gornja Radgona in krajevne skupnosti Črešnjevci—Zbigovci. Imena list s podatki o kandidatih: 1. lista: NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA - NARODNI DEMOKRATI 1. FRANC VERZEL, roj. 16. 10. 1931, stanuje Prečna 2, Gornja Radgona, VKV trgovec, upokojenec 2. FRANC MAJCEN, roj. 23. 9.1951, stanuje Kocljeva 9, Gornja Radgona, prometni tehnik, nezaposlen 3. ANDREJ PLEMENITAŠ, roj. 4. 1. 1946, stanuje Police 1, Gornja Radgona, mag. ekonomije, vodja finančno-rač. sektorja 4. ANDREJ KRANER, roj. 8. 11. 1962, stanuje Kocljeva 1, Gornja Radgona, dipl. inž. agronomije, direktor d.o.o. 5. MARJAN GOLJA, roj. 13. 12. 1950, stanuje Mladinska 18, Gornja Radgona, dipl, inž. strojništva, predavatelj na srednji šoli 6. JANEZ STARIHA, roj. 17. 12. 1944, stanuje Vodnikova 6, Gornja Radgona, inž. elektronike, vodja profesionalnega oddelka 7. SONJA ZORKO, roj. 23. 8. 1954, stanuje Črešnjevci 105, Gornja Radgona, tekstilni tehnik, končni kontrolor v šivalnici 8. RUDOLF ŠTELCL, roj. 11. 4. 1919, stanuje Vrečova 2, Gornja Radgona, živilski tehnik, upokojenec 9. ZMAGOMIR KRALJ, roj. 18. 8. 1942, stanuje Mladinska 18, Gornja Radgona, dr. veterinarske medicine, direktor veterinarskega zavoda 10. BORIS MAZOVEC, roj. 10. 7. 1944, stanuje Norički vrh 48, Gornja Radgona, kovinostrugar, podjetnik 2. lista: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. JANKO IRGOLIČ, roj. 23. 4. 1959, stanuje Grajska 5, Gornja Radgona, ekonomist, sekretar občinske športne zveze 2. IVAN DROZDEK, roj. 26. 11. 1944, stanuje Pod gozdom 1, Gornja Radgona, pravnik, vodja splošnega sektorja 3. ANDREJ FIŠINGER , roj. 27. 6. 1946, stanuje Podgrad 18, Gornja Radgona, upravni tehnik, sekretar RK Gornja Radgona 4. HERBERT KUMER, roj. 9. 8. 1935, stanuje Kocljeva 11, Gornja Radgona, pravnik, vodja komercialnega sektorja 5. LEOPOLDINA-PIKA VODNIK, roj. 9. 7. 1954, stanuje Panonska 38, Gornja Radgona, ekonomski tehnik, računovodja SO Gornja Radgona 6. DRAGO HORVAT, roj 12. 2. 1948, stanuje Porabska 6, Gornja Radgona, SPŠ, zavarovalni zastopnik 7. TATJANA DREXLER, roj. 2. 7. 1949, stanuje Prešernova 21, Gornja Radgona, ekonomist, samostojni podjetnik 8. SILVESTRA ROUS, roj. 16. 12. 1938, stanuje Ciril Metodova 1, Gornja Radgona, referent, upokojenec 9. JURE VODENIK, roj. 31. 3. 1942, stanuje Vrtna 22, Gornja Radgona, pravnik, nezaposlen 10. OSTE BAKAL, roj. 24. 3. 1960, stanuje Mladinska 10, Gornja Radgona, gostinski tehnik, vodja lokala 11. JOŽE ROTAR, roj. 8. 3. 1944, stanuje Mladinska 10, Gornja Radgona, srednja vojaška šola, nezaposlen 3. lista: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JANKO SLAVIČ, roj. 11. 6. 1943, stanuje Mladinska 5, Gornja Radgona, dipl. inž. agronomije, vodja kmetijske svetovalne službe 2. PETER CVETKOVIČ, roj. 24. 2. 1945, stanuje Mariborska 14, Gornja Radgona, elektrikar, referent 3. BRANKO KRIŽAN, roj. 24. 7.1952, stanuje Zbigovci 30, Gornja Radgona, živilski tehnik, direktor 4. JANKO SUKIČ, roj. 13. 5. 1955, stanuje Podgrad 33, Gornja Radgona, avtomehanik, voznik reševalnega vozila 5. IVAN KOKOL, roj. 25. 6. 1954, stanuje Mele 15, Gornja Radgona, kmetovalec, kmetovalec 6. PETER ŽNIDARIČ, roj. 8. 11. 1955, stanuje Črešnjevci 200, Gornja Radgona, kmetovalec, kmetovalec 7. IVAN ŽNIDARIČ, roj. 5. 7. 1957, stanuje Črešnjevci 115, Gornja Radgona, kmetovalec, kmetovalec 4. lista: DEMOKRATI SLOVENIJE (Demokratska stranka Slovenije - DS, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS in Krščanski socialisti) 1. DANILO TIRŠ, roj. 26. 1. 1958, stanuje Črešnjevci 227, Gornja Radgona, ekonomski tehnik, namestnik direktorja 2. MARICA KLOBASA, roj. 17. 9. 1956, stanuje Porabska 12, Gornja Radgona, konfekcijski tehnik, kontrolor proizvodnje 3. DRAGO-KAREL ŠINKO, roj. 3. 9. 1951, stanuje Vrtna 3, Gornja Radgona, prometni tehnik, samostojni podjetnik 4. MARIJA VREČA, roj. 26. 10. 1953, stanuje Podgrad 20, Gornja Radgona, vzgojiteljica, uslužbenka 5. lista: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. MARJAN BANFI, roj. 26. 8. 1951, stanuje Črešnjevci 110, Gornja Radgona, inž. strojništva, nezaposlen 2. FRANC FRAS, roj. 20. 9. 1943, stanuje Orehovski vrh 11, Gornja Radgona, gradbeni delovodja, rečni nadzornik 3. JOŽE KEŽMAN, roj. 6. 4. 1939, stanuje Ptujska cesta 8 a, Gornja Radgona, delavec, upokojenec 6. lista: KANDIDATURA ZA NAPREDEK KRAJA IN OBČINE 1. FELIKS PETEK, roj. 05. 05. 1937, Črešnjevci 131, Gornja Radgona, pravnik, upokojenec 7. lista: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. IVAN KAJDIČ, roj. 24. 10. 1966, stanuje Črešnjevci 189, Gornja Radgona, ing. elektrotehnike, metrolog-kontrolor stran 26 lokalne volitve '94 ’ 2. ANTON TROPENAUER, roj. 28. 07. 1949, stanuje Norički vrh 21, Gornja Radgona, ing. gradbeništva, podjetnik 3. MAKSIMILIJAN VAJS, roj. 23. 03. 1963, stanuje Ptujska česa 46 b, Gornja Radgona, komercialni tehnik, podjetnik 4. AVGUŠTIN POSAVEC, roj. 24. 07. 1934, stanuje Trg svobode 6, Gornja Radgona, predmetni učitelj slovenščine, upokojenec 5. FRANC MOGE, roj. 01. 02. 1940, stanuje Črešnjevci 64, Gornja Radgona, restavrator stilnega pohištva, restavrator stilnega pohištva 6. SOGOMIL KRANJC, roj. 08. 06. 1936, stanuje Prešernova 32, Gornja Radgona, dipl. ing. agronomije, vodja poslov, pri GIZ sadjarstvo Slovenije 7. KAREL KOROŠEC, roj. 09. 11. 1944, stanuje Trubarjeva 6, Gornja Radgona, strugar, koordinatni vrtalec 8. JANEZ NOVAK, roj. 05. 12. 1957, stanuje Zbigovci 65, Gornja Radgona, delavec, nezaposlen 9. FRANC SLANA, roj. 18. 10. 1929, stanuje Mele 30, Gornja Radgona, kmetovalec, in-kasant 10. STANISLAV MARINIČ, roj. 19. 09. 1963, stanuje Kocljeva 3, Gornja Radgona, kurjač, pomožni kurjač 11. BOGDAN HAFNER, roj. 03. 10. 1958, stanuje Podgrad 24, Gornja Radgona, strojni tehnik, podjetnik 8. lista: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. SLAVKO FRANK, roj. 02. 11. 1945, stanuje Panonska 3, Gornja Radgona, strojni tehnik, pogodbeno delo 2. MIRA SKOK, roj. 07. 10. 1948, stanuje Vrtna 7, Gornja Radgona, učiteljica, predmetni učitelj 3. FRANC MAKSIMILIJAN KOROŠEC, roj. 27. 03. 1944, stanuje Prešernova 38, Gornja Radgona, elektrotehnik, elektrotehnik 4. ANTONIJA GRUM, roj. 27. 03. 1946, stanuje Ljutomerska 13, Gornja Radgona, učiteljica, učiteljica 5. VIKTOR VUKAN, roj. 22. 03. 1949, stanuje Ulica Siivire Tomassini 15, G. Radgona, strojnik plinskih naprav, orodni rez-kar 6. MILAN ŠLOSER, roj. 15. 09. 1956, stanuje Partizanska 28, Gornja Radgona, KV kuhar, kuhar 7. JOŽICA ŠPOLAR, roj. 04. 03. 1961, stanuje Mele 19, Gornja Radgona, natakarica, delo na kmetiji 8. DEJAN MAUKO, roj. 12.12.1972, stanuje Panonska 34, Gornja Radgona, elektrikar-elektronik, natakar 9, MIROSLAV NJIVAR, roj. 27. 02. 1947, stanuje Partizanska 36, Gornja Radgona, elektrikar, delovodja 10. ALEŠ ŠINKO, roj. 29. 04. 1969, stanuje Mladinska 9, Gornja Radgona, strojni mehanik, nezaposlen 9. lista: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI 1. ANTON-ZVONE ROŽMAN, roj. 06. 01. 1955, stanuje Mladinska 18, Gornja Radgona, dipl. ing. kemijske tehnologije, vodja galvanike V skladu z 2. odstavkom 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in v zvezi z določbami 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. 1. RS, št. 44/92 in 46/92) objavlja občinska volilna komisija občine Radenci seznam kandidatov za volitve župana občine Radenci, ki bodo 4. decembra 1994. 1. RUDOLF KETIŠ, Zgornji Kocjan 5, roj. 14. 10. 1943, komercialni tehnik, nezaposlen. Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Krajevni odbor Radenci in Krajevni odbor Kapela. 2. BREDA ŽNIDARIČ, Titova c. 2, Radenci, roj. 25. 2. 1937, pravnik, upokojenka. Predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Izvršni odbor Radenci. V skladu z 2. odstavkom 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94,33/94) in v zvezi z določbami 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. 1. RS, št. 44/92 in 46/92) objavlja občinska volilna komisija občine Radenci seznam kandidatov za volitve v občinski svet Radenci, ki bodo 4. decembra 1994. VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Obsega območje Krajevne skupnosti Radenci IMENA LIST S PODATKI O KANDIDATIH 2. JOŽE MATAVŽ, roj. 05. 11. 1960, stanuje Mladinska 18, Gornja Radgona, dr. veterinarske medicine, veterinarska služba 3. IVANKA KOVAČIČ, roj. 10. 08. 1951, stanuje Podgrad 27, Gornja Radgona, administratorka, administracija 10. lista: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. PETER FRIDAU, roj. 10. 05. 1942, stanuje Strma ul. 10, Gornja Radgona, uslužbenec, direktor podjetja 2. VINCENC ROUS, roj. 05. 04. 1941, stanuje Delavska pot 12, Gornja Radgona, uslužbenec, računovodja 3. DUŠAN ZAGORC, roj. 28. 02. 1952, stanuje Partizanska c. 37, Gornja Radgona, predmetni učitelj, ravnatelj osnovne šole 4. MARJAN ŽULA, roj. 02. 02. 1949, stanuje Prežihova 11, Gornja Radgona, profesor pedagogike, ravnatelj Glasbene šole 5. DR. MARIJA KUZMA, roj. 26. 04. 1942, stanuje Mladinska 9, Gornja Radgona, stomatolog, direktor Zdravstvenega doma 6. STANKO KAUČIČ, roj. 30. 10. 1948, ta-nuje Črešnjevci 108, Gornja Radgona, gradbenik, samostojni podjetnik 7. IVAN MAROVIČ, roj. 26. 02. 1947, stanuje Vodnikova 4, Gornja Radbona, strojni delovodja, komercialist 8. JANEZ KUŠAR, roj. 04. 04. 1941, stanuje Partizanska c. 39, Gornja Radgona, upravni delavec, referent v upravi 9. LJUDMILA PELC, roj. 02. 08. 1940, stanuje Panonska 5, Gornja Radgona, medicinska sestra, upokojenka 10. SLAVKO GOLOB, roj. 03. 03. 1951, stanuje Mladinska 3, Gornja Radgona, tehnolog, vodja proizvodnje 11. ZDRAVKO STOLNIK, roj. 22. 03. 1948, stanuje Panonska 32, Gornja Radgona, učitelj, podjetnik 11. lista: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 1. MILAN NEKREP, roj. 04. 10. 1932, stanuje Partizanska 33, Gornja Radgona, predmetni učitelj, upokojenec 2. IVAN KOVAČ, roj. 10. 06. 1932, stanuje Prešernova 27, Gornja Radgona, ekonomist, upokojenec 3. DANIELA SUKIČ, roj. 04. 07. 1933, stanuje Porabska 10, Gornja Radgona, ekonomist, upokojenka 4. IRENA SVETEC, roj. 12. 05. 1931, stanuje Vodovodna 15, Gornja Radgona, ekonomist, upokojenka 5. FRANCI DIMEČ, roj. 13. 10. 1923, stanuje Partizanska c. 39, Gornja Radgona, upravni pravnik, upokojenec 6. NADA IRGOLIČ, roj. 11. 08. 1931, stanuje Grajska cesta 5, Gornja Radgona, trgovski poslovodja, upokojenka V volilni enoti se voli enajst (11) članov občinskega sveta. Številka: 20/94-OVK Datum: 18. 11. 1994 PREDSEDNIK Občinske volilne komisije Gor. Radgona Branko BORKO 3. JOŽE TOPLAK, Boračeva 14c, roj. 10. 7. 1945, diplomirani politolog, profesor na srednji šoli. Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Radenci. Predsednik Občinske Št. 1 volilne komisije Radenci Datum: 18. 11. 1994 Janez KAUČIČ, l.r. 1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SNS 1. ELIZABETA ŠKRLEC, Slatinska 8, Radenci, roj. 28. 10. 1946, predmetni učitelj za BV in defektolog za MVO, učiteljica 2. STANKO LUKMAN, Ljuba Šercerja 3, Radenci, roj. 11. 06. 1962, elektro-inštalater, elektroinštalater samostojni podjetnik 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 1. MARIJA MARIČ, Gubčeva c. 16, Radenci, roj. 21.3. 1942, predmetni učitelj, razredni pouk 2. JOŽE FLEGAR, ml. Boračeva 50, roj, 12. 06.1956, diplomirani ekonomist, pomočnik direktorja za finance 3. ALOJZ MAJCEN, Rihtarovci 13, roj. 21. 06. 1928, strojni tehnik, upokojenec. 4. MILAN ŽBONTAR, Hrastje Mota 57 a, roj. 06. 09. 1947, soboslikar, soboslikarska dela 5. JOŽEF IRGOLIČ, Šratovci 43, roj. 01. 12. 1961, kmetijski tehnik, reprodukcija domačih živali 6. ERNEST OMAR, Jurkovičeva ul. 2, Radenci, roj. 05. 01. 1931, dipl. ing. agronomije, upokojenec 7. ALOJZ FEKONJA, Melanjski vrh 9, roj. 31.05.1952, strojni tehnik, samostojni planer proizvodnje 8. IVAN STRANJŠAK, Šratovci 25, roj. 14. 03.1962, samostojni obrtnik, zidarska dela 9. MAJDA BRAČIČ, Boračeva 34, roj. 11. 08. 1952, kuharica-natakarica, zasebni gostinec 10. JAKOB KLEMENČIČ, Rihtarovci 4, roj. 22. 4. 1941, avtoprevoznik, prevozniške storitve 3. DEMOKRATI SLOVENIJE (Demokratska stranka Slovenije, DS, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS in Krščanski socialisti) 1. JANEZ ŠPRINGER, Titova 15, Radenci, roj. 03. 03. 1952, magister farmacije, vodja lekarne G. Radgona 3. BRANKO WEINDORFER, Rihtarovci 7, roj. 26. 03. 1955, KV voznik, strojnik težke mehanizacije 3. JOŽEF KREČ, Pohorskega bataljona 4, Radenci, roj. 07. 02. 1949, komercialni tehnik, terenski komercialist 4. VOJMIR PROSEN, Slavka Osterca 8, Radenci, roj. 24.11.1951, fizioterapevt, izvajanje fizioterapevtskih storitev 5. BRANKO ČERNJAVIČ, Kapelska 20, Radenci, roj. 11. 09. 1959, predmetni učitelj, kopališki mojster 4. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS IVAN HAJDINJAK, Boračeva 20/a, roj. 06. 02. 1938, šofer, upokojenec 2. MIRKO PUHEK, Kapelska c. 70, Radenci, roj. 26. 01. 1935, strojni tehnik, upokojenec 3. FRANC ČUK, Kapelska c. 10, Radenci, roj. 31 01. 1934, prometni tehnik, upokojenec 4. PAVLA KLEMENČIČ, Hrastje Mota 40, roj. 07. 11. 1929, gospodinja, upokojenka 5. JOŽE ŠKRLEC, Ljutomerska c. 23, Radenci, roj. 01.02. 1930, KV slatinar, upokojenec 6. VIKTOR GRAH, Maistrova ul. 1, Radenci, roj. 04. 07. 1936, pravnik, upokojenec 7. MARIJA IRGOLIČ, Hrastje Mota 19, roj. 06. 05. 1945, šivilja, upokojenka 8. MAKS KREFT, Janžev vrh 74, roj. 01. 01. 1939, delavec, upokojenec 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDSS 1. JOŽE TOPLAK, Boračeva 14 c, roj. 10. 07. 1945,diplomiranipolitolog,profesornasrednji šoli 2. SIMON ROŽMAN, Hrastje Mota 29, roj. 27. 01. 1972, natakar, direktor 3. BORIS ČERNEL, Kapelska c. 32, Radenci, roj. 20. 02. 1939, avtomehanik, brezposelni 4. FRANC KUHAR, Prisojna ul. 6, Radenci, roj. 20. 03. 1949, dipl. ing. strojništva, projektant 5. TOMISLAV MIR, Boračeva 2/A, roj. 21.06. 1974, avtomehanik, brezposelni 6. JOŽE HIMELRAJH, Kapelska c. 22, Radenci, roj. 21. 12. 1957, živilski tehnik, traktorist 7. ALOJZ VRZEL, Turjanci 25, roj. 05. 06. 1961, kmetijski tehnik, vodja delovišča Turjanci 8. HELENA MAŠIČ, Turjanci 35, roj. 08. 08. 1964, ekonomski tehnik, materialni knjigovodja a „ 9. ZLATKA JAKOPEC, Kapelska c. 5 A, Radenci, roj. 13. 10. 1961, gimnazijski maturant, brezposelna 6. NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA - Narodni demokrati ND 1. DANICA ŠTRUCELJ, Trstenjakova ul. 13, Radenci, roj. 11. 07. 1953, trgovka, slašči-čsrka 2. VLADIMIR JELEN, Trstenjakova ul. 7, Radenci, roj. 12. 07. 1936, računalniški tehnik, upokojenec 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 1. DARJA ZEMLJIČ, Rihtarovci 20, roj. 08. 08. 1955, vzgojiteljica, vzgojiteljica 2. FRANC STAJNKO, Lackova ul. 11, Radenci, roj. 18. 06. 1943, dipl, veterinar, inšpektor 3. FRANC ŠKROBAR, Janžev vrh 14 a, roj. 26. 09. 1943, agronom, direktor 4. ANTON ZAMUDA, Prešernova ul. 13, Radenci, roj. 21. 06. 1933, agronom, upokojenec 5. FREDI FRAS, Hrastje Mota 57, roj.11 6. FREDI FRAS, Hrastje Mota o/, iuj, r 1967, kmetijski tehnik, mlečni kontrolor VIDA KOREN, Hrastje Mota 41, roj. j 1955, KV slatinar, delavka . « « 7. JANEZ RIHTARIČ, Boračeva 20, roj. £ 04. 1952, dipl, agronom, komercialni o tor 8. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZL 1. ANTON ŽNIDARIČ, Titova c. 2 Ra* l roj. 1. 3. 1926, profesor, upokojenec 2. IVAN TRSTENJAK, Boračeva » 28. 11. 1938, uslužbenec, upokojenec 3. MARJAN HLADEN, Kidričevo nas J , 5 Radenci, roj. 20. 7. 1951, usluzb «| vodja OZRI ,Ra. . 4. MARJAN HRIBAR, Porabska ul * I denci, roj. 19. 7. 1953, ekonomski organizator dela | 5. MIHAELA SREŠ, Ulica Štefana.K° ( 3 Radenci, roj. 19. 9. 1925, učiteljica, x kojenka x 7Radenci 6. DRAGO ŠTUMPF, Kapelska c. 7 roj. 1. 11. 1927, uslužbenec, upoKOje f y 7. DANICA ČERNJAVIČ, Rad?°"^ 4 Radenci, roj. 8. 10. 1956, kom tehnik, bančni referent . M . 8. MARJAN ŠALAMUN, Hrastje roj. 13. 8. 1952, ing. organizacije, us nec T -ie j6: 9. DIMITRIJA KOJIČ, Ulica Nikole ® Radenci, roj. 8. 11. 1937, konfeti L nik, vodja proizvodnje . d Ra- 10. VALERIJA ČERVIČ, Cvetlična gle. denci, roj. 12. 1. 1949, predme' Ijica, učiteljica 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA B SLOVENIJE LDS oRa-l» 1. FRANC JAKOPEC, Maistrova u^f, ’ denci, roj. 2. 1. 1941, vodovodni' I obrtnik . .1 l M 2. MARJAN KOVAČIČ, Šratovci 3, u i 1947, KV delavec, šef kontrole Ra- 3. MARIJA SLAVIČ, Mladinska uk denci, roj. 23. 5. 1950, ekonomsr tajnica OŠ Radenci 4. MARJAN MERDAUS, Radgonska v jislj, v denci, roj 19. 7. 1940, predme« , upokojenec hčin5^ V volilni enoti se voli 10 članov od sveta. VOLILNA ENOTA ŠT Obsega območje Krajevne Kapela IMENA LIST S PODATKI O KANDIDATIH 1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SNS 1. IVAN SMODIŠ, Radenski vrh 2V 1938, strojni delovodja, upokojen .2, 2. ZDENKO LAZAR, Paričjak 24/8',ja 1959, gradbeni inženir, tehnični 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI k' DEMOKRATI SKD . 1. RUDOLF KETIŠ, Zg. Kocjan 5, 1943, komercialni tehnik, nezap . I 2. RUDI ZEMLJIČ, Kobiljščak A , K 1952, elektroinženir, podjetnik । m K 3. ALOJZ PERGER, Okoslavci 20, , I. ALOJZ PERGER, (JKOSiavv. - , 1962, elektrotehnik, elektro-tehn ■ k - IVAN ŠAFARIČ, Rački vrh 30, m } 1939, mizarski mojster, obrtnik , h|i . ANTONIJA VAUPOTIČ, ParičJaK { 4. 1935, gospodinja, upokojenk* ^91 ■ ■ ■m I-HA nr\Ar\A&i rMz^elaVCI ' k 4. 5. ANTONIJA VAUPOTIČ, Pari' 6. MILENA BOGDAN, Okoslavci / 1945, predilka-šivilja, gospodinj3 3. DEMOKRATI SLOVENIJE pS, (Demokratska stranka Sloveni) Slovenska obrtno-podjetniška - SOPS in Krščanski sociali®1' 3 1. MIHAEL PETEK, Paričjak 24 a’ a 1942, učitelj, tajnik KS Kapela rCjJ 2. FRANC ŠKRJANEC, Paričjak 1945, ekonomski tehnik, kome' . J 3. FRANC KLEMENČIČ, Oko^^ 19. 1. 1942, predmetni učitelj, varnosti rOj, , 4. IVAN KOREN, Murski vrh 54, s Si Ul 1951, KV voznik, voznik ■ L’’ 4. DEMOKRATIČNA STRAN^ 5^ . 5 UPOKOJENCEV SLOVENIJE M 1. ALOJZ ŠTELCER, Murski vrh 1 ' 3. 1928, kovinar, upokojenec fOj. 1 1or’ 2. MARIJA FRAS, Paričjak K 1939, predmetna učiteljica, up k 3. KAREL BENKO, Paričjak jj. 1934, trgovec, upokojenec h 3O.ru % 4. MAKS STANEK, Hrašenski v" J. k 10. 1934, delavec, upokojenec * 5. TEREZIJA JERIČ, Murščak , 1935, delavka, upokojenka 5. SOCIALDEMOKRATSKA 5 SLOVENIJE SDSS 4A 1. MATEJ IVANUŠA, Turjanski 3. 1964, ekonomski tehnik, ra7g/J' 2. ROMAN BOGDAN, Okoslavci' 1972, kmetijski tehnik, kletar / 3. ANTON TOLA, Paričjak 24, m 1955, avtoklepar, upogibalec % S 24. novembra 1994 stran 27 lokalne volitve ’94 05 jNARODNa DEMOKRATSKA 25 ™ANKA - Narodni demokrati ND A' I SLOVENSKA ljudska stranka AKOB VAJS, Radenski vrh 41, roj. 9. ena ; L, • kmetovalec, kmetovanje '"ARIJA KUPLJEN, Okoslavci 6, roj. 31. roj 952, trgovka, poslovodja ,, »ŽENA LISTA SOCIALNIH * Sokratov zl ” ’ ^IJA MAUKO, Paričjak 24/a, roj. 2. 9 Ra- : r8’ predmetna učiteljica, ravnateljica OS A ' Ra- ipo- id ec c. aH 16 »h- Ra-ite- 7. 2. VALTER HORVAT, Murski vrh 42, roj. 18. 6. 1942, strojni delovodja, samostojni podjetnik 3. FRANČIŠKA SEP, Paričjak 24/a, roj. 3. 12. 1946, predmetna učiteljica, učiteljica 4. IVANKA MULEC, Hrašenski vrh 10, roj. 26. 5. 1962, šivilja, šivilja 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. Številka: 2 Predsednik Občinske Datum: 18.11.1994 volilne komisije Radenci Janez KAVČIČ SS^NE VOLITVE SE BODO VRŠILE NA SEDEŽU KRAJEVNE SKUPNOSTII 20. |N 30. NOVEMBRA IN 1. DECEMBRA 1994 OD 7. DO 15. URE. 'iwz 2. odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) določbami 61. člena Zakona o lokalnih volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 46/ 92) objavlja občinska volilna komisija seznam kandidatov za volitve župana Občine Sveti Jurij ki bodo 4. decembra 1994 Ss VORŠIČ, roj. 16. 2. 1959, stalno & i C^liščevidem 39’ p°klic: trg°vski p°‘ tef’ a’ del°’ k' 9a 0Prav'ia: poslovodja . IcK1®’ Predlagatelj: Liberalna demokra-8. Slovenilo Avenije V' Ej^j^KD 11. 1994 2. SLAVKO MIHALIČ, roj. 16. 6. 1954, stalno prebivališče Slaptinci 7 a, poklic: ekonomski tehnik; delo, ki ga opravlja: trgovski zastopnik, predlagatelj: Slovenski krščanski demo-krat' PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE: Dragan KUJUNDŽIČ, dipl. iur. ir ga !■ VOLILNA ENOTA ŠT. 6 ki obsega naslednja naselja: Kupetinci, Selišči Kandidati so: Kandidati so: 1. JANKO RANTAŠA, roj. 1. 6. 1955, stalno prebivališče Ženik 45a, poklic: delavec; 2. 1. 2. 3. ANDREJ VRZEL, roj. 14. 11. 1967, stalno prebivališče Selišči 28, poklic: dr. vet. medicine; delo, ki ga opravlja tehnolog, predlagatelj: Zeleni Slovenije JOŽE RANTAŠA, roj. 7. 2. 1941, stalno prebivališče Kupetinci 3, poklic: kmetovalec; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije FELIKS MARINIČ, roj. 15. 3. 1943, stalno prebivališče Selišči 26, poklic: inž. strojni- delo, ki ga opravlja: delavec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije ALBIN KRAJNC, roj. 11. 2. 1935, stalno prebivališče Ženik 24, poklic: zastopnik; delo, ki ga opravlja: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slo- štva; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati Voli se en član občinskega sveta. venije 3. FRANC BELŠAK, roj. 10. 11. 1941, stalno prebivališče Stara gora 10, poklic: voznik; delo, ki ga opravlja: kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 10, VOLILNA ENOTA ŠT. 7 ki obsega naslednja naselja: Gabre, Galušak, Kokolanjščak, Kutinci Kandidata sta: z odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,7/94,33/94) 1 z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 46/92) objavlja občinska volilna komisija občine Sveti Jurij seznam potrjenih kandidatur za volitve člana finskega sveta Občine Sveti Jurij, na L rednih volitvah, ki bodo 4.12.1994 Sina ENOTA ŠT. 1, naslednja naselja: Videm in 2. BRANKO KOROŠAK, roj. 13. 12. 1954, stalno prebivališče Grabonoš 17 a, poklic: inženir strojništva; delo, ki ga opravlja: vodja OPD v AR Cont, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije Voli se en član občinskega sveta. ki obsega naslednja naselja: Slaptinci, Bolehnečici, Žihlava Kandidata sta: 1. STANKO GREGOREC, roj. 20. 6. 1968, stalno prebivališče Slaptinci 22, poklic: kmetovalec; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati 2. MIROSLAV PRAJNDL, roj. 1. 2. 1953, stalno prebivališče Žihlava 4, poklic: ekonomist; delo, ki ga opravlja: direktor Komunale Radgona, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 8, ki obsega naslednja naselja: Sovjak Kandidati so: 1. ANTON GOLNAR, roj. 8. 6. 1953, stalno 2. 3. prebivališče Sovjak 54, poklic: delavec; delo, ki ga opravlja: voznik traktorja, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati VINKO MLINARIČ, roj. 8. 5. 1943, stalno prebivališče Sovjak 109, poklic: dipl, inž.; delo, ki ga opravlja: načelnik medobčinskih inšpekcijskih služb, predlagatelj: Jakob KREFT in skupina volilcev FELIKS BOLKOVIČ, roj. 15. 12. 1928, stalno prebivališče Sovjak 23 a, poklic: voznik traktorjev; delo, ki ga opravlja: upokojenec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 9 2. 1. FRANC KRAJNC, roj. 1.1. 1943, stalno prebivališče, Kokolajnjščak 7 a, poklic: zidar; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije MIRKO LJUBEČ, roj. 3. 3. 1953, stalno prebivališče Kokolanjščak 1, poklic: zidar; delo, ki ga opravlja: gradbeni delavec, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 11, ki obsega naslednja naselja: Grab-šinci, Terbejovci, Mali Moravščak Kandidati so: 1. ALOJZ BELŠAK, roj. 4. 5. 1943, stalno 2. prebivališče Terbegovci 39a, poklic: mlinar; delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik - mlinar, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije MARJAN VRABL, roj. 22. 8. 1958, stalno prebivališče Mali Moravščak 2, poklic: voznik; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelj: Socialdemokratske stranke Slovenije %0AN RITONJA, roj. 22. 12. 1946, . ^bivališče Videm 24 a, poklic: n'k; delo, ki ga opravlja: zastopnik o,’ Predlagatelj: Socialdemokratska W£.S|ovenije ^0*° STOLNIK, roj. 10. 12. 1952, i j del b'Va|išče Videm 20, poklic: nata-Lih?’ ga opravlja: podjetnik predlaga-r Ahc r.alna demokracija Slovenije SiVaLv^čiČ, roj. 16. 2. 1942, stalno NCrt e Jamna 10 a, poklic: kmetijski Ne k>’. ki ga opravlja: vodja združene Videm, predlagatelja: Slovenska l^ti s‘ranka, Slovenski krščanski demo-^ica ^JHALIČ, roj. 24. 6. 1928, stalno N ki Sče Jamna 11 c, poklic: učiteljica; °Pravlja: upokojenka, predlaga-^hij6 °kratična stranka upokojencev Slo- a lan občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 4, ki obsega naslednja naselja: Stara gora, Ženik, Brezje 3. IVAN TRBUC, roj. 8. 8. 1949, stalno prebivališče Grabšinci 7, poklic: kmetovalec; delo, ki ga opravlja: kmetovanje, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati 4. ANTON MEŽNARIČ, roj. 15. 12. 1956, stalno prebivališče Grabšinci 17, poklic: Kmetijski tehnik; delo, ki ga opravlja: upravnik PE predlagatelj: Zeleni Slovenije. PREDSEDNIK Številka: 1-11 /94-KD OBČINSKE Datum: 20. 11. 1994 VOLILNE KOMISIJE: Dragan KUJUNDŽIČ, dipl. iur. k ENOTA ŠT. 2, -IV’ ____________________________ S^^Blednja naselja: Blaguš, Sat Kočk« vrh sta: r°i- ’ 1019571s,a,no Si? Kraljevci št. 1, poklic: kmetovanja ’ kl 9a opravlja: poljedelstvo in živi-f&k 5,edlagatelja: Slovenska ljudska i k/ARha Vensk' krščanski demokrati ■ .U STd r* a n___: -z n otalnn ki obsega naslednja naselja: Čakova, Dragotine!, Biserjane Kandidati so: 1. MARJAN VEBERIČ, roj. 30. 11. 1953, stalno prebivališče Dragotine! 20, poklic: voznik; delo, ki ga opravlja: voznik avtobusa, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 2. MARIJA SIMONIČ, roj. 6. 12. 1928, stalno prebivališče Biserjane 8, poklic: učiteljica; delo, ki ga opravlja: upokojenka, predlagatelja: Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati 3. FELIKS KOCUVAN, roj. 14. 5. 1925, stalno prebivališče Bisrjane 13, poklic: uslužbenec; delo, ki ga opravlja: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 5, Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) je Občinska volilna komisija Ljutomer sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve župana občine Ljutomer, ki bodo 4. decembra 1994. Kandidati so: 1. STANKO IVANUŠIČ, roj. 1. 12. 1951, Ša-farsko 42, pravnik, tajnik KS, predlagatelj: Slovenska nacionalna stranka 2. 3. LUDVIK BRATUŠA, roj. 30. 5. 1951, Nor-šinci 1 e, veterinar, direktor, predlagatelj: Kandidacijska konferenca Slovenske ljudske stranke BORIS PREJAC, roj. 7. 4. 1952, Sp. Ka-menščak 18b, kmetijski tehnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov Ljutomer MSUčUlbKI UUiiivrviau tf^liŠA . LcaR, roj. 7. 3. 1949, stalno ciein L-Kralievci št- 29> P°klic: kmeto-hS: Lihk' 9a °Pravlia: kmetovanje, pred-k6 6h č Deralna demokracija Slovenije ^^J^občinskega sveta. h%uha8,ednia naselja: Grabonoš ^NliL^PEK, roj. 7. 1. 1969, stalno NR- j? Grabonoš št. 46, poklic: avto-VS|ia: samostojni podjetnik 8. Ime liste: ZELENI - ZELENI SLOVENIJE 1. RAJKO MLINARIČ, roj. 18. 8. I9«^ čina Ljutomer, naslov: Ljutomer, 46, poklic: dipl. inž. geodezije, de nik ... IS4«’ 2. JELKA ROSTAHER, roj. 27. / Lija,;” občina Ljutomer, naslov: Mala N “ d^’ 24, poklic: diplomirana pravni > kmetovalka q 1^. 3. DARJA KOSIČ-AUER, roj. 9 / občina Ljutomer, naslov: Ljutom pg 9, poklic: profesor pedagogike, d gog 4. BOJAN PINTARIČ, roj. 1.7. 19r. LJUTOMER, naslov: Ljutomer, hlar 9, poklic: gimnazijski matu podjetnik , 5. ROMAN MARKRAB, roj. 10. 5' |X čina Ljutomer, naslov: Ljutom®p" Kavčiča 6, poklic: elektrotehnik, djetnik e1. ot”” 6. FRANC KOSI, roj. 13. 2. Ljutomer, naslov: Veržej, Narciso klic: kmetijski tehnik, delo: refemi 7. GORAN SOSTER, roj. 11.5. Ljutomer, naslov: Ljutomer, Jan® r a 30, poklic: dipl, oec., delo: direk ^i 8. MILAN BELEC, roj. 2. 9. I^S/ Ljutomer, naslov: Železne dveri. / klic: voznik, delo: samostojni p°aj ^0? 9. MARIJA GABERC, roj. 10. H- p A čina Ljutomer, naslov: Ljutomer, nova 27, poklic: turistični anim . vodja tur. biroja 10. JELKA MUNDA, roj. 31. 7. 1’toO Ljutomer, naslov: Ljutomer, vr poklic: inž. gradbeništva, delo. . referent 11. BRUNO POGAČIČ, roj. 1. 2. Ljutomer, naslov: Križevci Pr' nn 34/A, poklic: stomatolog, ° dravnik l0 > 12. LJUBOMIR HORVAT, roj. »• L S*«, občina Ljutomer, naslov: Lju,°L0 W sko 41/a, poklic: učitelj spon delo: učitelj 13. ZORAN MARKO, roj. 30. 1°’ čina Ljutomer, naslov: LjutomO/ » kova 2, poklic: gimnazijski ma* vodja skladišča 14. MARIJAN FIJAVŽ, roj. 11- 1Z. Pečina Ljutomer, naslov: Ljutom 16/a, poklic: inž. strojništva, d©1 tor stran 29 fgstnik, 24. novembra 1994 4 a- 58; lato- ■ ROBERT ŠTEFANEC, roj. 2. 10. 1973; občina Ljutomer, naslov: Mota nn 77, po-fc: kmetijski tehnik, delo: sirar jj® liste: SKD - SLOVENSKI ™CANSKI DEMOKRATI lokalne volitve ’94 ;na lic: b-o- ia c: k. ia la a x li x )• X r a h Tomislav nemec, roj. 30. 9.1962; ob-na Ljutomer, naslov: Ljutomer, Fulneška -Poklic: inž. geod., delo: geodet_ 'DRAGICA PUŠENJAK, roj. 9. 9. 1940; wina Ljutomer, naslov: Ljutomer, Vranja 15/a, poklic: učiteljica, delo: upoko-1 DAVORIN KURBOS, roj. 29. 5. 1962; ob-I Ljutomer, naslov: šalinci, nn 19, po-l r-iri 0k°nomist, delo: vodja odseka URIL ZANJKOVIČ, roj. 28. 6. 1945; ob-W Ljutomer, naslov: Gibina, nn 8, poklic: , mlek. tehnik, delo: obratovodja MARIJA PUŠENJAK, roj. 1.10.1955; ob-Ljutomer, naslov: Ljutomer, Kidričeva p poklic: socialna delavka, delo: ravnate-tfa vrtca “RAGO škrlec, roj. 1. 10.1941; občina Sr1116^ nasl°v: Ljutomer, Prešernova 9, I u°aLc: vkv mizar, delo: obrtnik MAKSIMILJAN INDIHAR, roj. 19. 11 občina Ljutomer, naslov: Noršinci, l uii ’ Poklic: dipl. inž. el., delo: podjetnik MILAN REBERNIK-ŽIŽEK, roj. 1.6. 1952; “Cipa Ljutomer, naslov: Ljutomer, Po-JPznikova 10, poklic: inž. agr., delo: vodja (femehaniz/ JAN GOLENKO, roj. 11.11.1953; občina , S,Orrier, naslov: Veščica, nn 9/c, poklic: 1 UA^trojn'štva, delo: nadzornik MARKO SLAVIČ, ST., roj. 4. 12. 1938; | a Ljutomer, naslov: Ključarovci, nn L. _ : Poklic: kmet, delo: kmetovalec - podjet. ’^ANjo KAPUN, roj. 22. 2. 1965; občina .Momer, naslov: Berkovci, nn 24, poklic: 'i Spiski tehnik, delo: poslovodja pANlSLAV CIGLAR, roj. 3. 5. 1948; ob- 1 ^utomer, naslov: Veržej, Gozdna 8, IJ, inž. strojništva, delo: podjetnik , JNEZ VIHER, roj. 26. 8. 1949; občina 1 fc. er- naslov: Mekotnjak, nn 42/b, po-'*■ Lmojster, delo: mojster ,K BELOVIC, roj, 14. 11. 1951; ob-j®. Ljutomer, naslov: Radomerje, nn 9/c, - klic: vodovodni inštalater, delo: iskalec činJ?N Štampar, roj. 12. 6. 1943; ob-, Ljutomer, naslov: Presika, nn 21, po-bb?°znik, delo: samostojni podjetnik SKUTIN KLENAR, roj. 9. 10. 1954; 2elar- predlagatelj: Volilna kon-( .fedava riJžene liste socialnih demokratov KOCON, ml. 18. 10. 1961, Len-aselje Prekmurske brigade 29, toj; hr ni učitelj matematike in fizike, uci-iN v^gatelj: Franc Kostric, ml. in sku-^‘ivcev IVcev Sfi1 TrATNJEK, 20. 9. 1949, Lento; n^zanska 124, ing. org. dela, direk-j^®d,agatelj: Pinter Evgen in skupina ^i6? D°MINKO, 6. 12. 1947, Lendava, J fin?® 51 a- ekonomist, vodja gospodar-Nrica^^ga sektorja; predlagatelj: Kon-i Vkr °^činskega odbora SDSS - Social-atske stranke Lendava 5. GY0RGY TOMKA, 24. 2. 1943, Lendava, Partizanska 18, veterinarski tehnik, veterinarski tehnik; predlagatelj: Tomka Miklos in skupina volivcev 6. ŠTEFAN CIGUT, 27. 6. 1957, Lendavske gorice 5a, ing. agronomije, direktor; predlagatelj: Občinski odbor LDS Liberalna demokracija Slovenije Voli se en (1) kandidat. Občinska volilna komisija Lendava Številka. OVK -1™4 Datum: 17. 11- 199 Predsednik OVK Lendava Bojan Mišja močnik direktorja 6. ŠTEFAN HARI, 9. 4. 1934, Lendava, Rudarska 19, dipl. inž. rudarstva, vodja raziskav 7. JOŽEF HORVAT, 29. 5. 1966, Gornji Lakoš 89, ključavničar, ključavničar 8. ERIKA VERBANČIČ, 10. 10. 1956, Lendava, Trg ljudske pravice 13, dipl, psiholog, direktor 6. LISTA: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD Območje volilne enote: KS Dobrovnik, KS Genterovci, KS Mostje - Banuta, KS Dolga vas 2. LISTA: ŠOVEGEŠ SILVESTER 1. SILVESTER ŠČVEGEŠ, 26. 4. 1949, Dobrovnik 292, kmetijski tehnik, referent za javni red in mir 1. 2. 3. 4. 5. AVGUST HORVAT, 10. 9. 1932, Lendava, Kidričeva 13, gradbeni tehnik, upokojenec KAREL KČVEŠ, 12. 12. 1945, Hotiza 97a, predmetni učitelj, referent za izobraževanje PETER NOVAK, 19. 6. 1955, Lendava, Partizanska 67, ekonomski tehnik, organizator vnosa podatkov ISTVAN SZOMI, 6. 6. 1943, Lendava, Župančičeva 6, dipl. inž. strojništva, tehnolog IVANKA GOLENKO, 11. 9. 1938, Lendava, Tomšičeva 27, kemijski laborant, 4 I I^TA- - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. 2. 3. 4. 5. ŠTEFAN CUK, 26. 7. 1953, Dobrovnik 26, strojni delovodja, vzdrževalec strojnih naprav EVA BANUTAI, 22. 4. 1956, Dolga vas 147j, strojni tehnik, obrtnik - gostilničarka FRANC NEMET, 24. 6. 1959, Genterovci 29, poklicni trgovec, zlatar LUDVIG TOTH, 30. 4. 1933, Banuta 10, kmetovalec, kmetovalec LADISLAV SOLARIČ, 25. 3.1964, Dobrovnik 279, učitelj THV - Fl, učitelj upokojenka 6. CIRIL MATKO, 1.7.1956, Kapca 105, inž. agronomije, podjetnik 7. LADISLAV GAAL, 29. 3. 1946, Lendava, Kolodvorska 22a, magister dipl. inž. pomočnik direktorja 8. ALOJZ PUCKO, 17. 5. 1947, Lendava, Kidričeva 5, ekonomski tehnik, samostalni komercialist 9. ESTIKA DANČ, 31. 10. 1953, Trimlini 7, kmetijski tehnik, referent OPP 10. DOMINIK KOTNJEK, 6. 8. 1967, Lendava, Kidričeva 6, strojni tehnik, referent za zunanjo trgovino 9. LISTA: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. ANTON BALAŽEK, 6. 2. 1958, Lendava, Kolodvorska 22b, dipl, oec., direktor 5. LISTA: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. MIRAN LOVRIN, 25. 1. 1957, Dobrovnik 265a, dipl. inž. agronomije, podpredsednik IS SO 2. IGOR ŠETINC, 18. 6. 1943, Dobrovnik 265b, mag. dr. veterinarske medicine, vodja oddelka 3. LADISLAV MARTON, 7. 2. 1945, Dolga vas 40, strojni tehnik, podjetnik 4. MARJAN KARDINAR, 1.1. 1957, Dobrovnik 160, inž. agronomije, nezaposlen 6. LISTA: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. EVGEN TORHAČ, ml. 22. 3.1969, Dolga vas 31 a, študent kemijske tehnologije, študent stran 30 vestnik, 24. novembra1994 lokalne volitve ’94 9. USTA: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. ŠTEFAN FEHER, 25. 6. 1937, Dolga vas 97, KV ključavničar, upokojenec 2. IGNAC TEMLIN, 8. 8. 1947, Kamovci 52, strojni delovodja, nezaposlen 3. LADISLAV PODGORELEC, 10. 11. 1952, Dolga vas 5a, strojni tehnik, vodja kom. službe 4. IRENA BOLDIŽAR, 23. 10. 1952, Dolga vas 132b, ekonomski tehnik, podjetnica 10. LISTA: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI LENDAVA 1. MILAN BERDEN, 28. 11. 1955, Dobrovnik 204k, gradbeni inž. referent 2. JUTKA RUDAŠ, 30. 4. 1969, Dolga vas 35a, profesor, profesor 3. JANEZ HORVAT, 4. 3. 1964, Genterovci 8, kovinar, orodjarski strugar 4. IVAN MATJAŠEC, 13. 5. 1943, Kamovci 50, tekstilni tehnik, izmenovodja Voli se pet (5) članov občinskega sveta Občinska volilna komisija Lendava Številka: OVK - 18/94 Datum: 18. 11. 1994 Predsednik OVK Lendava Bojan Mišja 2. AVGUST MARKOJA, 14. 5. 1941, Dolgo-vaške gorice 33a, strojni tehnik, pomočnik direktorja 3. ROBERT TOT, 21. 11. 1966, Dolina 57a, dr. veter, medicine, veterinar - pripravnik 4. ANTUN PERČIČ, 2. 1. 1952, Petišovci, Cvetna 11, mag. kemijske tehnologije, ma-nager 5. ISTVAN VARGA, 26.6. 1952, Pince 5b, KV voznik motornih vozil, voznik motornih vozil 8. LISTA: MILORAD 1. MILORAD SAKAČ, 16. 8. 1963, Čentiba 464, dipl. inž. arhitekture, vodja projektive 9. LISTA: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. ALEKSANDER VARGA, 2. 5. 1951, Lendavske gorice 244, dipl, oec., direktor 2. IRMA HRELJA-CSASZAR, 29. 1. 1959, Petišovci, Lendavska 1, pravnica, socialna delavka 3. ŠTEFAN MAUČEC, 10. 10. 1946, Lendavske gorice 322, strojni tehnik, obratovodja 4. MIHAEL MLINARIČ, 18. 3. 1962, Lendavske gorice 442b, medicinski tehnik, zemljiškoknjižni referent 5. STANKO BENSA, 8. 5. 1953, Pince Marof 15, stroj, inž., tehnični direktor VOLILNA ENOTA 3 Območje volilne enote: KS Gorice, KS Čentiba, KS Petišovci, KS Orešje - Dolina 4. LISTA: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ELIZABETA BIRO, 21.6. 1954, Lendavske gorice 115a, ekonomski tehnik, obrtnica 2. ŠTEFAN PETKOVIČ, 23. 10. 1939, Lendavske gorice 606a, pravnik, pravnik 3. ŠTEFAN LEBAR, 12. 11. 1953, Čentiba 322a, strojni tehnik, strojni delovodja 4. ELIZABETA GAL, 7. 12. 1973, Dolina 8a, ekonomski tehnik, študentka prava 5. BELA VEHTERSBAH, 21. 10. 1944, Lendavske gorice 122a, strojni tehnik, član izpitne komisije 5. LISTA: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. IRENA BUDJA-ČOTAR, 23. 9. 1958, Petišovci, Vrtna 20, vzgojiteljica, vzgojiteljica 2. KATICA SOLAR, 3. 8. 1949, Dolgovaške gorice 255, hotelski tehnik, podjetnica 3. JOŽEF SČKE, 14. 5. 1958, Petišovci, Peti-šovska 50, voznik, nezaposlen 4. JOŽEF KOŠA, 8. 4. 1956, Petišovci, Peti-šovska 42, strojni ključavničar, strojni ključavničar 6. LISTA: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. ŠTEFAN ŠČMEN, 6. 12. 1954, Lendavske gorice 443, diplomirani ekonomist, direktor 2. IVAN VINKO, 26. 2. 1956, Petišovci, 22. junija 59, dipl. inž. gradbeništva, vodja projekt. teh-, oddelka 3. ALOJZ SKLEDAR, 25. 10. 1956, Lendavske gorice’ 635b, diplomirani ekonomist, vodja računovodstva 4. LUDVIK KIRALY, 13. 11. 1934, Čentiba 449, gradbeni inženir, upokojenec 5. JOŽE ŠTIHEC, 3. 5. 1944, Lendavske gorice 18, strojni ključavničar, zavarovalni zastopnik 7. LISTA: OBČANI KS GORICE, ČENTIBA, OREŠLJE - DOLINA IN PETIŠOVCI 1. EVGEN FELSČ 4. 4. 1950, Čentiba 97a, strojni ključavničar, referent za kooperacijska dela 10. LISTA: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI LENDAVA 1. JURIJ KOMLOŠ, 11. 10. 1946, Lendavske gorice 429a, inž. strojništva, obratovodja 2. EVGEN VIDA, 20. 10.1956, Petišovci, Peti-šovska ulica 67, ekonomist, vodja rač. sektorja 3. VALENT TOT, 18. 9. 1957, Petišovci, Peti-šovska ulica 24, mesar, mesar 4. ZVONKO LUKAČ, 9. 2. 1960, Pince 29b, strojni tehnik, tehnolog 5. ŠTEFAN TOT, 1. 8. 1946, Dolina 89, voznik, voznik Voli se pet (5) članov občinskega sveta Občinska volilna komisija Lendava Številka: OVK - 18/94 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik OVK Lendava Bojan Mišja VOLILNA ENOTA 4 Območje volilne enote: narodnostno mešano območje občine Lendava KANDIDATI SO: 1. JČZSEF BALASKČ, 26. 2. 1958, Dolina 15a, dipl. inž. strojništva, podjetnik; predlagatelj: Anna Danes in skupina volivcev 2. MIKLČS TOMKA, 22. 11. 1950, Lendava, Partizanska 16, zdravnik specialist, ginekolog in porodničar; predlagatelj: Štefan Toplak in skupina volivcev 3. JČZSEF MURSICS, 11.4.1957, Dolga vas 117, dipl. inž. kem. tehnologije, teh. vodja sektorja; predlagatelj: Jozsef Gaal in skupina volivcev Volita se dva (2) člana občinskega sveta - predstavnika madžarske narodne skupnosti. Posebna občinska volilna komisija Lendava Številka: POVK - 7/94 Datum: 17. 11. 1994 Predsednica POVK Lendava Maria Zag - Gy6fi Na podlagi 41. člena ter 2. odst. 74, člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je OVK Turnišče s sedežem v Turnišču, na podlagi izida žrebanja, sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve župana občine Turnišče, ki bodo dne 4. decembra 1994 KANDIDATI SO: 1. AVGUST SOBOČAN, roj. 16. 8. 1953, Ne-delica 128/a, čevljarski tehnik, vodja Montaže; predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati 2. JOŽE KOCET, roj. 10. 1. 1946, Turnišče, Mladinska 15, predmetni učitelj, učitelj glasbe; predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Voli se en (1) kandidat. Občinska volilna komisija Turnišče Številka: OVK-49 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik Občinske volilne komisije Turnišče Jasna BRAČIČ Na podlagi 41. člena ter 2. odst. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,7 ® 33/94) je Občinska volilna komisija Turnišče s sedežem v Turnišču sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Turnišče, ki bodo dne 4. decembra 1994 VOLILNA ENOTA 1 Območje volilne enote obsega naselje Turnišče in Renkovci 1. LISTA: NESTRANKARSKA LISTA VOLILCEV TURNIŠČE-RENKOVCI »ZA LEPŠE ŽIVLJENJE« 1. JOŽEF BENCE, roj. 9. 11. 1955, Turnišče, Štefana Kovača 19, profesor, ravnatelj 2. GEZA FELBAR, roj. 6. 10. 1949, Renkovci 111, KV delavec, konfekcionar 3. AVGUST ZVER, roj. 28. 4. 1961, Turnišče, Prvomajska 11, monter ogrevalnih naprav, samostojni podjetnik 4. JANEZ ZVER, roj. 4. 3. 1953, Renkovci 135, avtoklepar, samostojni podjetnik 5. FRANC KOREN, roj. 26. 9. 1959, Turnišče, Ul. 4. maja 22, strojni tehnik, konstruktor 6. ANGELA GORJAN, roj. 23. 2. 1943, Turnišče, Panonska 1, predmetna učiteljica, predmetna učiteljica 7. METOD CIGUT, roj. 15. 8. 1959, Renkovci 52/d, prodajalec, prodajalec 8. JOŽE KURONJA, roj. 8. 12. 1943, Turnišče, Cvetna 8, pravnik, direktor 2. LISTA: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. EDVARD ŠPILAK, roj. 17. 8. 1966, Turnišče, Gajska 3, diplomirani inženir kmetijstva, organizator proizvodnje 2. FRANC REŽONJA, roj. 1. 4. 1958, Renkovci 81, inženir agronomije, vodja svetovalne službe 3. LADISLAV SEČI, roj. 25. 4.1956, Turnišče, Štefana Raja 15 kmetovalec, kmetovalec 4. ALOJZ RATN1K, roj. 7. 6. 1947, Turnišče, Štefana Kovača 14, duhovnik, župnik 5. ALOJZ MATJAŠEC, roj. 1. 4. 1948, Renkovci 147, kmetovalec, kmetovalec 6. ALOJZ LEBAR, roj. 17. 5. 1959, Turnišče, Mladinska 27, čevljarski tehnik, vodja oddelka 7. ALOJZ MIHOLIČ, roj. 28. 7. 1940, Turnišče, Štefana Kovača 63, čevljarski tehnik, vodja oddelka 8. ZVONKO ČERNI, roj. 29. 12. 1968, Renkovci 5/a, šofer, kmetovalec 3. LISTA: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. MARIJAN ZVER, roj. 8. 6. 1954, Turnišče, Štefana Kovača 62, tiskar, tiskar 2. CIRIL ŠTESL, roj. 1.7. 1962, Renkovci 82/ b, inženir gradbeništva, vodja 3. ŠTEFAN MATJAŠEC, roj. 19. 4. 1940, Turnišče, Štefana Kovača 91, gostilničar, obrtnik 4. IVAN ZVER, roj, 20. 6.1949, Turnišče, Gajska 13, trgovec, obrtnik 5. MARIJA DOMINKO, roj. 13. 12. 1955, Turnišče, Kranjčeva 7, poslovodja, poslovodja 4. LISTA: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. JOŽEF ZVER, roj. 26. 1. 1939, Turnišče, Čevljarska 25, TT monter, zavarovalni zastopnik 2. RENATA KOREN, roj. 11. 4. 1971, Renkovci 59, pravnica, pripravnica 3. IVAN DRAVEC, roj. 25. 4. Turnišče, Poljska 4, orodjar, orodjarska dela 4. JOŽEF ŽALIK, roj. 27. 1. 1928, Turnišče, Pod logom 5, trgovec, upokojenec 5. FRANC MARKOJA, roj. 9. 9. 1948, Renkovci 137, krojač, likalec 6. CIRIL REŽONJA, roj. 3. 7. 1957, Turnišče, 25. maja 2, trgovski pomočnik, poslovodja 7. IVAN VINČEC, roj. 7. 11. 1947, Renkovci 67, delavec, likalec 8. CIRIL PUCKO, roj. 7. 9. 1958, Turnišče, Poljska 3, diplomirani ekonomist, poslanec DZ 5. LISTA: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. ROMAN ČIČEK, roj. 20.12. 1965, Turnišče, Štefana Kovača 97, gimnazijski maturant, tajnik 2. MIRKO GAJŠEK, roj. 3.11.1949, Turnišče, Štefana Kovača 89, gradbeni tehnik, direktor podjetja 6. LISTA: LISTA UPOKOJENCEV 1. ŠTEFAN TERNAR, roj. 17. 4. 1931, Turnišče, Prvomajska 5, upokojenec, upokojenec 2. 3. 4. 5. 6. IVAN KOREN, roj. 13. 6. 1927, Turnišče, 4. maja 22, upokojenec, upokojenec MARIJA NEMEC, roj. 11.2.1943, Turnišče, Travniška 2, upokojenec, upokojenec JOŽEF ZAVEC, roj. 6. 4. 1931, Ren* 17, upokojenec, upokojenec JOŽEF REŽONJA, roj. 28. 2. 1947. n®1 kovci 152, upokojenec, upokojenec Tlir. ŠTEFAN ČIZMAZIJA, roj. 14. 8.193*’ nišče, Žitna 6, upokojenec, upokojene 7. FRANC MATJAŠEC, roj. 2. 10. 1931.n kovci 142, upokojenec, upokojenec 8. MARTIN HORVAT, roj. 28. 10.1^ kovci 15, upokojenec, upokojenec Voli se 8 (osem) članov občinskeg Občinska volilna komisija , Turnišče Številka: OVK-50 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik ob° volilne komisi Turnišče jasna BRAO VOLILNA ENOTA « Območje volilne enote obsega n® Gomilica in Nedelica 1. LISTA: NESTRANKARSKA LIST* VOLIVCEV GOMILICA-NEDELICA LEPŠE Ž|VL.« 1. STANISLAV ZVER, roj. 6. 2. 1964galica 134, ekonomist, vodja financn tive , ,ira I#' 2. JOŽEF ČEH, roj, 19. 8. 1966, Nedelic a, kuhar, samostojni podjetnik N®' 3. MARJAN DOMINKO, roj. 19 I2 1 delica 98/c, živilski tehnik, direktor 4. ŠTEFAN MARKOJA, roj. 29. H-19 milica 144/a, orodjar, orodjar 2. LISTA: SLOVENSKA LJUDSK* STRANKA 1. JOŽEF KOZNICOV, roj. 11.6. lica 19, kmetijski tehnik, kmetovanj 2. ŠTEFAN KUCKO, roj. 12. 8.1945. 108/a, kmetovalec, kmetovanje M 3. SLAVKO ŽIŽEK, roj. 3 9. 1964, 102, kmetovalec, kmetovanje 4. MILAN DENŠA, roj. 4. 3. 1969. w 53, kmetijski tehnik, traktorist fjF 5. JOŽEF DOMINKO, roj. 24. 9. 19^' lica 123, kmetovalec, kmetovalec 3. LISTA: SOCIALDEMOKRAT81^ STRANKA SLOVENIJE 1. MARTIN RAJ, roj. 11. 11. 1943’ 58/a, trgovec, gostilničar ae-i 2. SUZANA KOZLAR, roj. 1. 8- 19 lica 59, poslovodja, trgovec 4. LISTA: SLOVENSKI KRŠČ* DEMOKRATI 1. ŠTEFAN PRŠA, roj. 25. 10. 1954’ 23/a, električar, vodja servisa .g^, 2. ŠTEFAN SOBOČAN, roj. 3. 12< milica 101, kmetovalec, kmetova 3. JOŽEF HANC, roj. 26. 4. 195B' 135, diplomirani ekonomist, P°n $ rektorja jelica1 4. IVAN PRŠA, roj. 21. 6. 1963, Neo delavec, prirezovalec ,, (j/ 5. ALOJZ KOVAČ, roj. 27. 10. 1943’ 56, kmetovalec, kmetovanje 6. LISTA: LISTA UPOKOJENO^/ 1 .JOŽEF MAROŠA, roj. 30.12.1945’ 110, upokojenec, upokojenec jgn^ 2. ALOJZ ČEH, roj. 8. 11. 1932, Neu jCj upokojenec, upokojenec 3. OLGA ROPOŠA, roj. 11. 8. 193°' 34, upokojenka, upokojenka ^41' 4. MARIJA REŽONJA, roj. 24. H J delica 128, upokojenka, upokoji' 5. MARTIN LEBAR, roj. 26. 9. 19/Z' 21/a, upokojenec, upokojenec Voli se 5 (pet) članov občinski Občinska volilna komisij® Turnišče Številka: OVK-50 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije Turnišče Jasna BRAČIČ jetnik, 24. novembra 1994 stran 31, lokalne volitve ’94 in ^Podlagi 41. člena, ter 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/ m 33/94) je OVK Odranci s sedežem v Odrancih, na podlagi izida žrebanja, sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve župana občine Odranci, ki bodo dne 4. decembra 1994. Voli se en (1) kandidat. Območje volilne enote: občina KOBILJE Občinska volilna komisija Kobilje Številka: OVK-13/94 Datum: 17. 11. 1994 Predsednica Občinske volilne komisije Kobilje Vesna Petkovič 4. 5e, /ci in- jr- in- ^ndidati so: ’■ ^AN MARKOJA, roj. 22. 1. 1950, Odranci, ■ Ravenska 52, ekonomist, dir. lastne firme; , Vlagatelj: SDSS “°ZEF KOCIPER, roj. 9. 3. 1961, Odranci, tajska 38 diplomirani organizator dela, vo-i fla prodaje; Predlagatelj: Slovenski krščan-| ^demokrati Voli se en (1) kandidat. Občinska volilna komisija Odranci številka: 19/94-OVK Datum: 17. 11. 1994 Predsednik Občinske volilne komisije Odranci Mirko Vrbnjak Na podlagi 41. člena ter 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/ 94 in 33/94) je Občinska volilna komisija Kobilje s sedežem v Kobilju sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Kobilje, ki bodo dne 4. decembra 1994: 41' ^ena>ter 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/ J-’/94) je OVK Odranci s sedežem v Odrancih, na podlagi izida žrebanja, sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve članov °bčinskega sveta občine Odranci, ki bodo dne 4. decembra 1994. volilna enota 1 »i-a- c; r r ®- volitoe enote obsega ob-s *'c Panonska, Dolinska, Kova-; ’ ^vranska, Prešernova in Žitna. ^D|DAT| SO: 'qArtin žugelj, roj. 10. 5. 1947, Pr65nci’ Dolinska 6, mesar, kmetovanje; 1. J0>la9ateU: Slovenski krščanski demokrati K,vska 21, inž. strojništva, vodja teh. Drenja; Predlagatelj: SDSS Od^OMlL KOCIPER, roj. 25. 1. 1948, Prsanci. Žitna 10, kmetovalec, kmetovanje; MaS. 3ateli: Slovenska ljudska stranka Odra A ŠKAFAR, roj. 12. 1. 1943, vani nc'’ Sevranska 10, kmetovalka, kmeto-1 ^okr^^d^gale^ Slovenski krščanski de- HOZJAN, roj. 23. 9. 1965, Odranci, . ,$ orodjar, orodjar; Predlagatelj: Slo- 1 Jojt' krščanski demokrati Pa^F KAVAŠ, roj. 4. 2. 1947, Odranci, PreL| ska 17, kmetovalec, kmetovanje; a9atelj: Slovenska ljudska stranka Vojt • e tri (3) kandidate. volilna enota 2 enote obsega ob-Ravenska, Vezna, Vrtna, \ 1 Ribiška, Ob Črncu in Mladin- j SO: %'JA SMEJ, roj. 6. 2. 1960, Odranci, ; J^atel . ’ adrninistrator, gospodinja; Pred-®iovenski krščanski demokrati V^ADUM, r°i- 2- 9- 1942’ Odranci, uNdla a.55’ kmetovalec, kmetovanje; /Ah Slovenska ljudska stranka Nlin l0LK0’ r°L 9- 10- 1966- Odranci, ( ^i^ka 27, kmetijski tehnik, poslovodja; Slovenska ljudska stranka FERENČAK, roj. 7. 10. 1973, , %to.ci’ Ravenska 81, kmetijski tehnik, S mostojni podjetnik 2. LEOPOLD JERIČ, roj. 25. 10 5^ žovje, Trate 7, poklic: klepat, stojni podjetnik , 3. DARINKA BALAŽIČ, roj. 8. 2^’ linči, Melinci 34 a, poklic: nata , , natakarica qg Iž^o: 4. PAVEL PERŠA, roj. 6. 12- ^odj«’ Ižakovci 31, poklic: strojni del -nezaposlen 5. BOJAN IVANUŠA, roj. 15- 6-' ini žovje, Glavna ul. 117, poklic: s |e-delo: prodajalec -jggS. V 6. MILAN ŠTAUS, roj. 11- 8'2^' žovje, Železniška 40, poklic: t y samostojni podjetnik ime liste: SKD -------------- jfl. 1. ANDREJ ZADRAVEC, roj. 1, de10# Melinci, Melinci 66, poklic: km ’ y 2. BERNARDA MIHOLIČ, roj_ ^lid Dokležovje, Glavna ulica 98, k , j, alna delavka, delo: nega bolni 3. MARIJA HIRCI, roj. 3. 2. 5 Ižakovci 44, poklic: višja medic 4. 5. 6. delo: nega bolnika ,945, ,/ REGINA SRAKA, roj. 29. 1 ■ 1j^r/' , Melinci 150, poklic: laborantsK laborantka JANEZ PERŠA, roj. 13. 12-Ižakovci 21, poklic: keramičat, čar r JANEZ BALAŽIČ, roj. 5. 5- ' kF žovje, Glavna ulica 73, poklic- r nik, delo: voznik avtobusa ime liste: NEODVISNI MELlNcl -NAPREJ 1. ŠTEFAN PINTARIČ, roj. W linči, Melinci 171, poklic: mas kojenec StJjk, 24. novembra 1994 stran 33 2. B lokalne volitve ’94 ■ n?JAk foj' 27' 4- 1956’ Melinci’ Rratovni 1’ pokic: elektrotehnik, delo: gliste: NEODVISNI KANDIDATI Letališka 16, poklic: trgovski poslovo-Cidi?elo: tr9°vski poslovodja HLADEN, roj. 8. 6. 1958, Dokležovje, ®lišča 9, poklic: strojni delovodja, delo: »slen MIHOLIČ, roj. 29. 8. 1948, Dokle-Jl®, Glavna 98, poklic: strojni delovodja, ^zaposlen UMINIK ZVER, roj. 18. 5. 1958, Dokle-Je’ Kovaška 13, poklic: strojni tehnik, • samostojni podjetnik volilni enoti se voli 6 članov občin-™ sveta 3. ANTON HORVAT, roj. 20. 5. 1959, Gan-čani, Gančani 49, poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist ŠTEFAN KRIŽANIČ, roj. 1. 12. 1957, Gančani, Gančani 98, poklic: strojni tehnik, delo: strojnik ime liste: Liberalna demokracija Slovenije 1. ALOJZ GRAH, roj. 28. 8. 1947, Gerlinci 3, poklic: strojni ključavničar, delo: referent prodaje 2. ERNEST KEREC, roj. 16. 11. 1936, Can- ime liste: Slovenski krščanski demokrati 1. ime liste: SDSS 3. 1. 2. JANKO BEZJAK, roj. 18. 2. 1942, Lipovci, Lipovci 265, poklic: inž. tekst, konf., delo: predavatelj JANEZ ŠKAFAR, roj. 27. 1. 1952, Bratonci, Bratonci 145 A, poklic: avtomehanik, delo: samostojni podjetnik 3. BRANKO BAKAN, roj. 9. 10. 1967, Gančani, Gančani 137, poklic: sanitarni inženir, delo: nezaposlen 4. IVAN ZAJC, roj. 14. 12. 1958, Lipovci, Lipovci 184, poklic: dipl. inž. farmacije, delo: vodja AGP 5. MARJAN VČRČŠ, roj. 8. 9. 1959, Bratonci, 6. Bratonci 109, poklic: trgovec, delo: samostojni podjetnik ANA BUGAR, roj. 29. 11. 1941, Gančani, Gančani 122 b, poklic: politolog, delo: upokojenka 4. kova 22, poklic: ing. agr., delo: upokojenec ŠTEFAN ŠČANČAR, roj. 1. 9. 1949, Skakovci 62, poklic: vulkanizer, delo: obrtnik JOŽICA BENKO, roj. 20. 3. 1947, Domajinci 48, poklic: medicinska sestra, delo: medicinska sestra 5. STANISLAV W0LF, roj. 17. 9. 1957, Krašči 1 a, poklic: pravnik, delo: referent 6. JANEZ TIŠLER, roj. 13. 6. 1965, Cankova 53, poklic: strojni tehnik, delo: referent ime liste: SLS - Slovenska ljudska stranka 1. 2. 3. ŠTEFAN FLISAR, roj. 6. 10. 1957, Korovci 28, poklic: elektromehanik, delo: elektrome-hanik FRANC BENKO, roj. 15. 3. 1932, Domajinci 16, poklic: kmet, delo: kmetovanje BRIGITA FICKO, roj. 29. 9. 1965, Gornji Črnci 3, poklic: kmetijski inženir, delo: taj- 2. 3. 4. 5. IVAN CIGLAR, roj. 29. 11. 1952, Murski Petrovci 1, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec ANTON OMAR, roj. 21. 1. 1964, Rankovci 37, poklic: veterinarski tehnik, delo: tehnični sodelavec JOŽE FICKO, roj. 15. 9. 1959, Krajna 17, poklic: elektrotehnik, delo: vodja priprave del ŠTEFAN MAJCEN, roj. 10. 9. 1970, Rankovci 32, poklic: absolvent višje agronom, šole, delo: absolvent JASMINKA HAHN, roj. 6. 12. 1962, Vanča vas 78, poklic: šivilja, delo: šivilja ime liste: SDSS 1. 2. 3. ZOLTAN C1GUJTH, roj. 20. 2. 1956, Borejci, Borejci 12, poklic: podjetnik, delo: samostojni podjetnik JOŽE BERTALANIČ, roj. 26. 4. 1964, Krajna 6, poklic: elektrikar, delo: elektrikar ALOJZ ŠADL, roj. 24. 7. 1950, Rankovci 23, poklic: elektromehanik, delo: samostojni podjetnik volilna enota 3 Wrnu«bmoči® krajevnih skupnosti [ °*Cl, LIPOVCI in GANČANI ^^LS - SLOVENSKA LJUDSKA mESar|č, r°L 20- 3' 1951’ L'P°vci’ Vnii! 00 a’ poklic: ekonomist, delo: po-direktorja MAUČEC, roj. 6. 4. 1959, Gan-^Oini» n^ani 80, poklic: sodar, delo: samo-fe°?ietnik ZVER, oj. 24. 11. 1958, Bratonci, ^driin1 75’ Poklic: inž. agr., delo: direktor CT JEREBIC, roj. 22. 9. 1963, Gan-V n^ani 75 c, poklic: kmetijski tehnik, ^^dišča ^Ci i TlN JAKOB, roj. 16. 10. 1955, Li-W ..'Dovči 103) poklic: kmet, delo: kmet % "L. MERTUK, roj. 9. 10. 1958, Bra-defg.’ Bratonci 158, poklic: lesni tehnik, aiiostojni podjetnik ^Ste-1 ih. «IGRALNA demokracija JH^JE ^ Balažič, roj, 30. 7.1957, Bratonci, W.C| J 24 a. poklic: avtomehanik, delo: <6vaiec ime liste: SKD 1. ŠTEFAN POZDEREC, roj. 14. 4. 1947, Lipovci, Lipovci 258, poklic: gimnazijski maturant, delo: bančni uslužbenec 2. MARIJA VINKOVIČ, roj. 23. 8. 1954, Gančani, Gančani 56, poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodska dela 3. DUŠAN LEGEN, roj. 6. 12. 1963, Bratonci, Bratonci 34, poklic: gradbeni tehnik, delo: progovni nadzornik 4. JOŽEF BOJNEC, roj. 17. 9. 1952, Lipovci, Lipovci 23, poklic: delavec, delo: delavec 5. IVAN MERTUK, ST., roj. 19. 8. 1927, Bratonci, Bratonci 158, poklic: upokojenec, delo: upokojenec ime liste: NEODVISNI BRATONEC 1. MILAN KERMAN, roj. 18. 10. 1952, Bratonci, Bratonci 148 a, poklic: dipl. inž. stroj., delo: inšpektor parnih kotlov 2. MARTIN VIRAG, roj. 16. 7. 1950, Bratonci, Bratonci 39, poklic: ekonomist, delo: organizator V tej volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. Številka: 312/94 Datum: 15. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine BELTINCI Martin GLAVAČ, dipl. prav. 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je °ocinska volilna komisija občine CANKOVA - TIŠINA sestavila naslednji Seznam kandidatur za volitve župana ^Čine Cankova - Tišina, ki bodo dne 4. decembra 1994 S° vpisani naslednji ^.FLEGAR roj. 3. 6. 1944, Tišina plUe h učitelj, predi.: Izvršni odbor Liti). aerT10kracije Slovenije - LDS Sva^0RVAT, roj. 4. 9.1936, Tišina 31, X DronP ~ podjetnik, kmet in podjetni-' Kandidacijski zbor SLS - Slo-^ska stranka Ustl^RšlČ roj. 13. 7. 1959, Cankova p^Ska ar’ samostojni podjetnik, predi.: ~ regijska koordinacija SDŠS 4. STJEPAN VRHOVSKI, roj. 27. 8. 1938, Cankova 11, upravni delavec, upokojenec, predi.: Konvencija združene liste socialnih demokratov M. Šobota 5. ANTON OMAR, roj. 21. 1. 1964, Rankovci, Rankovci 37, veterinarski tehnik, tehnični sodelavec, predi.: Upravni odbor slovenskih krščanskih demokratov - SKD številka: 5/16-94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Cankova - Tišina Karel Vogrinčič, dipl. prav. ™h j • ikt RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) je 'Magj 41 člena Zakona o lokalnih * V? "tiŠINA sestavila naslednji - °bčinska volilna komisija občine CA * list kandidatov za volitve elanov občinskega sveta obone - Tišina, ki bodo 4. decembra 1W4 k 7 0 vPisane naslednje liste 1. niča 4. FRANC HARI, roj. 26. 8. 1928, Cankova 9, poklic: kmet, delo: kmetovanje ime liste: Krajevna skupnost Cankova 1. AVGUST GOMBOC, roj. 22. 7. 1962, Gerlinci 99, poklic: ing. agr., delo: kmetijski svetovalec 2. MIRKO GOMBOC, roj. 25. 10. 1947, Cankova 85, poklic: radio mehanik, delo: vzdrževalec PTT naprav 3. JOŽE PINTARIČ, roj. 4. 1. 1952, Skakovci 60a, poklic: šofer^delo: šofer 4. BRANKO STRAŽIŠAR, roj. 19. 7. 1952, Gornji Črnci 15, poklic: trgovec, delo: poslovodja ime liste: Slovenski krščanski demokrati 1. 2. VIKTOR GEDER, roj. 11.7. 1958, Doma-jinci 61 a, poklic: gimnazijski maturant, delo: blagajnik MARJAN LOVENJAK, roj. 20. 8. 1963, Cankova 70, poklic: ekonomski tehnik, delo: pomožni knjigovodja ime liste: SDSS 1. 2. 3. 4. 5. VIKTOR VORŠ1Č, roj. 13.7.1959, Cankova 3, poklic: gostilničar, delo: samostojni podjetnik FRANC SKLEDAR, roj. 4. 11. 1952, Cankova 45b, poklic: izolaterski mojster, delo: samostojni podjetnik DRAGO VOGRINČIČ, roj. 20. 10. 1954, Gerlinci 111, poklic: ekonomski tehnik, delo: kontrolor AO zavarovanj LUDVIK ŠINKO, roj. 4. 12. 1952, Skakovci 37, poklic: kleparski mojster, delo: samostojni podjetnik BRANKO KORNHAUSER, roj. 28. 11. 1963, Topolovci 18, poklic: ing. agronomije, delo: kmetijski svetovalec V tej volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevne skupnosti Gederovci in naselja Borejci, Rankovci in Vanča vas iz krajevne skupnosti Tišina ime liste: Združena lista socialnih demokratov 1. GEZA MAKOVEC, roj. 24. 11. 1929, §odi-šinci 26a, poklic: upokojenec, delo: upokojenec 2. SLAVICA ROGAN, roj. 26. 10. 1952, Sodi-šinci 6, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmeto-valka ime liste: Liberalna demokracija Slovenije 1. 2. 3. 4. V tej volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta Volilna enota 3 ime liste: Liberalna demokracija Slovenije 1. JOŽE FARIČ, roj. 15. 10. 1944, Tropovci, Kolesarska 17, poklic: ekonomist, delo: podjetnik 2. SLAVICA GOMBOC, roj. 30. 3. 1961, Petanjci 73, poklic: dipl, oec., delo: strokovni delavec 3. ALOJZ BRATKOVIČ, roj. 24. 4. 1948, Tišina 10, poklic: trgovec, delo: poslovodja 4. BOJAN ŽUNIČ, roj. 27. 8. 1950, Murski Črnci 46, poklic: dipl, oec., delo: podjetnik 5. KONRAD VOGRINČIČ, roj. 16. 1. 1960, Gradišče 8, poklic: el. tehnik, delo: podjetnik 6. RUDI GERGJEK, roj. 18. 11. 1940, Tišina 5a, poklic: mizar, delo: upokojenec 7. STANKO KRANJEC, roj. 3. 5. 1958, Gradišče 1 b, poklic: ing. geodezije, delo: geodet ime liste: SLS - Slovenska ljudska stranka 1. FRANC HORVAT, roj. 4. 9. 1936, Tišina 31, 2. 3. poklic: kmet - podjetnik, delo: kmetov, in podjetništvo ALOJZ CIGAN, roj. 7. 11. 1938, Petanjci 8, poklic: kmet, delo: kmetovanje ALOJZ-SLAVKO FLEGAR, roj. 26. 10. 1952, Gradišče 39, poklic: delavec, delo: tekstilni delavec 4. IDA ŠTRAMEC, roj. 10. 8. 1943, Petanjci 95, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovanje 5. ALOJZ ŠERUGA, roj. 1. 6. 1931, TROPOVCI, Jordan 14, poklic: kmet, delo: kme- 6. 7. tovanje STANKO FORJAN, roj. 17. 6. 1956, Murski Črnci 8, poklic: kmet, delo: kmetovanje FRANC RENGEO, roj. 29. 9. 1945, Tro-povci, Kolesarska 36, poklic: kmet, delo: upokojenec ime liste: Slovenski krščanski demokrati 1. 2. 3. VIKTOR ZAMUDA, roj. 29. 7. 1967, Petanjci 104a, poklic: elektrotehnik, delo: carinik FRANC VUKAN, roj. 27. 8. 1942, Tišina 48, poklic: kmetovalec, delo: kmet VLADO KRANJEC, roj. 14. 12. 1952, Tro-povci, Mejna 19, poklic: avtoklepar, delo: obrtnik 4. FRANC KOFJAČ, roj. 21. 1. 1953, Petanjci 39, poklic: ing. agronomije, delo: vodja testne postaje 5. EMIL SOČIČ, roj. 20. 11. 1955, Tišina 3e, pokjic: prometni tehnik, delo: podjetnik JOŽE GOBAR, roj. 5. 11. 1964, Gradišče 10, poklic: ekonomski tehnik, delo: uslužbenec SDK 6. VIKTOR VREČIČ, roj. 8. 8. 1951, Murski Petrovci "............. ime liste: SDSS 1. MAJDA VINKOVIČ, roj. 25. 3. 1953, Gra- direktor 11 b, poklic: ing. strojništva, delo: lENOTA 1 b^očje krajevne skupnosti V>na lista socialnih 2. 3. 4. BRANKO KUZMA, roj. 25. 3. 1954, Skakovci 36, poklic: kmet, delo: kmet HILDA VOGRINČIČ, roj. 14. 10. 1946, Cankova 39, poklic: učiteljica, delo: ravnateljica OŠ STJEPAN VRHOVSKI, roj. 27. 8. 1938, Cankova 11, poklic: upravni delavec, delo: upokojenec ERNEST KOČAR, roj. 22. 4. 1934, Skakovci 18, poklic: kmet, delo: kmet 5. ROMAN LENARČIČ, roj. 29. 5. 1951, Borejci 45, poklic: šofer, delo: šofer ŠTEFAN SEDONJA, roj. 1.11. 1949. So-dišnci 35, poklic: kmet, delo: kmet BRANKO ŠOOŠ, roj. 27. 10. 1946, Vanča vas 54, poklic: ekonomski tehnik, delo: podjetnik MILAN KAROLI, roj. 23. 10. 1956, Gederovci 14, poklic: gostinski tehnik, delo: vodja strežbe ime liste: SLS - Slovenska ljudska stranka 1. BRANKO BUČEK, roj. 17. 11. 1959, Krajna 12, poklic: kmet, delo: kmetovanje 2. FRANC MARIČ, roj. 4. 8. 1951, Rankovci 31, poklic: kmet, delo: kmetovanje 2. dišče 69, poklic trgovka, delo: samostojni podjetnik METKA PLAHUT, roj. 8. 12. 1962. Tro-povci, Kolesarska 55, poklic: delavka, delo: delavka 3. ANTON GOMBOC, roj. 14. 5. 1943, Gradišče 14d, poklic: upokojenec, delo: upokojenec 4. AVGUST GOMBOC, roj. 17. 7. 1951, Tro-povci, Mejna 7, poklic: avtoelektričar, delo: avtoelektričar V tej volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta številka: 5/16-94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Cankova - Tišina Karel VOGRINČIČ, dipl. prav. stran 34 vestnik, 24. novembra]^ lokalne volitve ’94 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine GORNJI PETROVCI sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve župana občine Gornji Petrovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam sta vpisana naslednja kandidata: 1. ALEKSANDER KERČMAR, roj. 8. 11. 1943, Gornji Petrovci 31 a, dr. stomatologije, zobozdravnik, predi.: regijska koordinacija SDSS 2. FRANC ŠLIHTHUBER, roj. 20. 7. 1955, Stanjevci 96, kmetijski tehnik, samostojni planer, predi.: Časar Vlado in skupina volilcev Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine Hodoš - Šalovci sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve članov občinskega sveta občine Hodoš - Šalovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam kandidatur so vpisani naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA 1 VOLILNA ENOTA 3 Številka: 01-24/94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Gornji Petrovci Martin VINČEC, dipl. prav. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, ŠČ 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine GORNJI PETROVCI sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Gomji Petrovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 obsega območje krajevne skupnosti Čepinci 1. ZORKA UZELAC, roj. 26. 10. 1942, Markovci 93 a, učiteljica, razredna učiteljica, predi.: Štefan Svetec in skupina volivcev 2. DRAGO HORVAT, roj. 31.4. 1961, Budinci 43, kmet, kmet, pred!.: kandidacijski zbor članov SLS - Slovenska ljudska stranka 3. ALBIN GUBIČ, roj. 3. 12. 1965, Čepinci 130, avtomehanik, avtomehanik, predi.: regijska koordinacija SDSS 4. VENDEL GAŠPAR, roj. 8. 3. 1937, Čepinci 45, upokojenec, upokojenec, predi.: Gašper Vendel in skupina volilcev 5. JOŽICA GAŠPAR, roj. 1.6.1958, Markovci 97, trgovka, samostojni podjetnik, predi.: regijska koordinacija SDSS ..... , obsega območje krajevne ' Hodoš ter naselje Domanjševci jevne skupnosti Križevci j 1. ANDREJ KERČMAR, roj. 30.11-1 manjševci 122, kmet, kmet, predi.• * 1 cijski zbor članov SLS - Slovenska 1 stranka ,Q,o Do- i 2. EMERIK JAKOŠA, roj. 16. 7. manjševci 126, kovač, kmet j predi.: kandidacijski zbor članov SLS- ska ljudska stranka Slivnik9' I 3. GEZAS DAVID, roj. 20. 8. 1953, ija kmet, kmet, predi.: regijska k°° I SDSS HO' I 4. ZDRAVKO KOVAČ, roj. 11- 10J' doš 66, avtoklepar, avtokleparstv , regijska koordinacija SDSS nomani' J 5. DANIEL RANFL, roj. 15. 9. 195l’dW J ševci 19, kmet, kmet, predi.: I zbor članov SLS - Slovenska i stranka „ . oj)čin- V tej volilni enoti se volijo 3 član V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 2 V tej volilni enoti se volijo 3 člani občinskega sveta. Volilna enota 1 obsega območje krajevne skupnosti Gornji Petrovci in del območja krajevne skupnosti Križevci, z naselji Križevci, Košarovci, Kukeč in Pa-novci ime liste: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS 1. ALEKSANDER RUŽIČ, roj. 6. 11. 1949, Gornji Petrovci 2a, poklic: učitelj, delo: učitelj 2. ERIKA ČASAR, roj. 21. 9. 1956, Križevci 156b, poklic: patronažna sestra, delo: patronažna sestra 3. MARIJA ČASAR, roj. 2. 12. 1952, Gornji Petrovci 96, poklic: gostinski tehnik, delo: vodja krajev, urada 4. ALEKSANDER BENCIK, roj. 27. 3. 1955, Gornji Petrovci 26, poklic: gostinski tehnik, delo: gostilničar 5. ALEKSANDER KERČMAR, roj. 8. 11. 1943, Gornji Petrovci 31 a, poklic: dr. stomatologije, delo: zobozdravnik 6. IGNAC ČEH, roj. 20. 7. 1952, Gornji Petrovci 31 a, poklic: predmetni učitelj, delo: predmetni učitelj ime liste: SLS - Slovenska ljudska stranka 1. KAREL HARI, roj. 1.1. 1967, Križevci 24, poklic: dipl. inž. agronomije, delo: kmetijski svetovalec 2. ŠTEFAN KUHAR, roj. 16. 6. 1963, Košarovci 26, poklic: inž. agronomije, delo: kmet 3. JOŽE CIFER, roj. 11.1. 1942, Kukeč 16, poklic: delavec, delo: traktorist 4. BRANKO RITUPER, roj. 27. 7. 1956, Križevci 110, poklic: kmet, delo: kmet 5. LUDVIK KUČAN, roj. 6. 1. 1948, Križevci 105, poklic: kmet, delo: kmet V tej volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta obsega območje krajevne skupnosti Šulinci ime liste: lista neodvisnih kandidatov KS Šulinci 1. KAREL NEMEC, roj. 27. 11. 1946, Šulinci 2, poklic: inž. kmetijstva, delo: direktor 2. ALEKSANDER BALEK, roj. 30. 10. 1943, Neradnovci 66, poklic: zidar, delo: bagerist 3. MARJAN ČASAR, roj. 22. 11. 1965, Ženav-Ije 43, poklic: strojni tehnik, delo: učitelj prakt. pouka 4. STANKO KOZIC, roj. 25. 6. 1968, Stanjevci 103, poklic: kmet, delo: kmet 5. ALOJZ KOZAR, roj. 19. 1. 1947, Martinje 1 e, poklic: kmet, delo: kmet 6. ERNEST KERČMAR, roj. 14. 11. 1952, Adrijanci 23, poklic: kovač, delo: lovski čuvaj 7. ZOLTAN FELKAR, roj. 8. 2. 1946, Lucova 31, poklic: gozdarski delavec, delo: gozdar ime liste: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS 1. ERNEST ŠKERLAK, roj. 19. 8. 1944, Šulinci 40, poklic: trgovec, delo: trgovec 2. STANKO LEPOŠA, roj. 11.9.1956, Lucova 10, poklic: šofer, delo: šofer 3. BOGDAN MICEVSKI, roj. 25. 4. 1959, Že-navlje 30, poklic: hotelski tehnik, delo: trgovski potnik , 4. MANUELA ŠKODNIK, roj. 24. 4. 1974, Boreča 50, poklic: ekonomski tehnik, delo: nezaposlena 5. MIRAN FLEGAR, roj. 7. 4. 1949, Adrijanci 5, poklic: socialni delavec, delo: nezaposlen 6. STANKO ŠKERLAK, roj. 26.11.1966, Stanjevci 35, poklic: varnostni inženir, delo: nezaposlen 7. JANEZ PANKER, roj. 31. 10.1957, Lucova 37, poklic: lesarski tehnik, delo: vodja obrata V tej volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. Številka: 01-24/94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Gornji Petrovci Martin VINČEC, dipl. prav. VOLIILNA ENOTA 2 škega sveta številka: 01-19/94 ,nik Datum: 16. 11. 1994 Predsedi> isije občinske vomne ga|Ovci občine Hodps ' aVi Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine Hodoš - Šalovci sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve župana občine Hodoš - Šalovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. RUDOLF SVETEC, roj. 14. 2.1946, Šalovci 167, gostinski tehnik, samostojni obrtnik, predlagatelj: Zbor članov liberalne demokracije Slovenije 2. ALEKSANDER ABRAHAM, roj. 7. 5. 1964, Šalovci 182, kmetovalec, kmet, predlagatelj: kandidacijski zbor članov SLS - Slovenska ljudska stranka 3. ANDREJ OŽVALD, roj. 27. 7.1972, Čepinci 38, elektrikar-elektronik, monter in serviser, predlagatelj: Jože Kalamar in skupina volivcev Številka: 01-19/94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Hodoš - Šalovci Stanko LEBAR, dipol. prav. obsega območje krajevne skupnosti Šalovci 1. ANTON KNAUS, roj. 6. 2.1963, Dolenci 19, ekonomski tehnik, nezaposlen, predi.: kandidacijski zbor članov SLS - Slovenska ljudska stranka 2. JANEZ TIBOLA, roj. 2. 1. 1952, Šalovci 224, strojnik, bagerist, predi.: regijska koordinacija ŠDŠS 3. JOŽEF ŠČMENEK, roj. 8. 5. 1957, Dolenci 20a, kmet, kmet, predi.: regijska koordinacija SDSS 4. KOLOMAN BERKE, roj. 14. 6. 1945, Šalovci 155, strojni ključavničar, kmet predi.: Tolvaj Franc in skupina volilcev 5. ALEKSANDER ABRAHAM, roj. 7. 5. 1964, Šalovci 182, kmet, kmet, predi.: kandidacijski zbor članov SLS - Šlovenska ljudska stranka 6. STANKO HORVAT, roj. 10. 7. 1957, Dolenci 20, prevoznik, samostojni podjetnik, predi.: regijska koordinacija SDSS 7. KAREL BEDIČ, roj. 17. 12. 1929, Dolenci 77, kmet, kmet, predi.: Bedič Karel in skupina volilcev 8. EMIL BALEK, roj. 20. 12. 1952, Šalovci 166c, šofer, zavarovalni agent, predi.: kandidacijski zbor članov SLS - Slovenska ljudska stranka V tej volilni enoti se volijo 3 člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA * V tej volilni enoti volijo Pr,P^igt>a žarske narodne skupnosti * činskega sveta — predstavni žarske narodne skupnosti. Volilna enota obsega območje čine. 0001^ EVGEN BČLEC, roj. 11. 11- l9^'oPra* čevci 34, kmetovalec, kmetijska predlagatelj: Geza Šanca in skup LUDVIK ORBAN, roj. 1. 5. 1958’ traktorist, kmetijska opravila, Pre Geza Šanca in skupina volilcev LUDVIK ORBAN, roj. 1. 5. 1958, traktorist, kmetijska opravila. Pr . Ludvik Jonaš in skupina volilcev EVGEN JOŠAR, roj. 23. 8. 19^;/ 37, mizar, samostojni obrtnik, P Ludvik Janoš in skupina volilcev i GEZA ŠANCA, roj. 5. 12. 1956, ševci 109, kmetovalec, kmetijska predlagatelj: Geza Šanca in skuP 1. 2. 2. 3. 4. cev Številka: 01-20/94 Datum: 16. 11. 1994 Predsednik posebne volilne komisije-občine Hodoš - šalovCI Franc KOLARIČ, dipl. Pa- Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/83,7/94 in 33/94) je volilna komisija občine KUZMA sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve županj m si k: /i občine Kuzma, Id bodo dne 4. decembra V seznam so vpisani naslednji ^kandidati: 1. JOŽE ŠKALIČ roj. 17. 12. 1963, Gornji Slaveči 16, predmetni učitelj, učitelj, predi.: Slovenski krščanski demokrati, občinski odbor 2. LUDVIK KOČAR, roj. 4. 7. 1946, Grad 33, PTT prometnik, PTT prometnik, predi.: Kandidacijski zbor članov SLS - Slovenske ljudske stranke 3. m v -r. uvvvio- 5, « 8 ute’11I EVGEN BUNDERLA, 5*, Wl KUZMA 31, višji medicinski f | v anestez., predi.: Regijska SDSS Številka: 56/94 Datum: 12. 11. 1994 občinske vohl0 Milan BANIČ, P Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/83, 7/94 in občinska volilna komisija občine KUZMA sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve člafl*’ občinskega sveta občine Kuzma, ki b°® dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 obsega območje krajevne skupnosti Grad ime liste: SOCIALDI STRANKA SLOVENIJE . 3 1. ZVONIMIR KOLMANKO, roj> ' Motovilci 3a, poklic: slikopl03* n/J - -In, JdlV' mostojni podjetnik , ,g»u' 2. ŠTEFAN GUBIČ, roj. 19. H/uZ Slaveči 8, poklic: komerciali samostojni podjetnik V 1, i, 5. i94 vestnik, 24, novembra 1994 stran 35 lokalne volitve ’94 »sli ra- I 3- ANTON RAC, roj. 4. 6. 1944, Grad 186a, i Poklic: trgovec, delo: samostojni podjetnik JOŽE SUKIČ, roj. 18. 8. 1964, Dolnji Slaveči 55, poklic: elektromonter, delo: elektro-montaža 5- DRAGO SMODIŠ, roj. 6. 10. 1955, Krupliv-nik 88a, poklic: elektromonter, delo elektro-montaža ’■ BELA BERNJAK, roj. 13. 8. 1933, Radovci | 55, poklic: kmet, delo: kmetovalec toe liste: SLOVENSKA LJUDSKA , Branka VOLILNA ENOTA 2 da- > .ka jo I I en- | (9,1 # i 1- ANDREJ FUJS, roj. 21. 11. 1954, Radovci H poklic: avtoprevoznik, delo: avtoprevoz- 2'Karel RECEK, roj. 1. 10. 1953, Dolnji Slaveči 94, poklic: kmet, delo: kmetovalec ' LUDVIK KOČAR, roj. 4. 7. 1946, Grad 33, Poklic: PTT prometnik, delo: PTT prometnik 1 GABRIJEL GRAH, roj. 26. 7. 1967, Vidonci t poklic: kmet, delo: kmetovalec ' DUŠAN SUKIČ, roj. 13. 5. 1956, Motovilci „ |8, poklic: zidar, delo: zidar-kmetovalec ’• ANTON GJERGJEK, roj. 2. 5. 1949, Grad 1 25, poklic: kmet, delo: kmetovalec ■ STANKO SMODIŠ, roj. 6. 3. 1958, Radovci 2> poklic: kmet, delo: kmetovalec fl' ski i ika W' S Hste: LIBERALNA DEMOKRACIJA Avenije ’■ SILVO DERVARIČ, roj. 30. 12. 1957, Kru-- Plivnik 3, poklic: ključavničar, delo: varilec ' jANKO KIKEC, roj. 1.7.1966, Motovilci 41, Poklic: strojni tehnik, delo: tesar DARJAN KOVAČ, roj. 1. 8. 1962, Grad 'A7, poklic: elektromonter, delo: elektro-Tonter Branimir kokol, roj, 20. 3. 1953, vi-Ponci 92, poklic: avtoklepar, delo: avtokle- 4. obsega območje krajevne skupnosti Kuzma ime liste: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ROMAN FARTEK, roj. 27. 9. 1965, Gornji Slaveči 115, poklic: natakar, delo: strežba v bifeju 2. DRAGO KEREC, roj. 16. 3. 1953, Kuzma 69, poklic: šofer, delo: voznik kamiona 3. DRAGO ŠAFER, roj. 1. 1. 1961, Kuzma 33, poklic: predmetni učitelj, delo: učitelj 4. VINKO KRAMAR, roj. 18. 9. 1956, Dolič 113a, poklic: inž. gradbeništva, delo: vodja obrata 5. SILVO ŠARKANJ, roj. 9. 8. 1968, Gornji Slaveči 86, poklic: Delavec, delo: trgovski potnik 6. KAREL LANG, roj. 24. 9. 1939, Trdkova 78, poklic: zidar, delo: delovodja 7. GERHARDŠKAPER, roj. 23. 7. 1965, Dolič 41, poklic: elektroinstalater - monter, delo: montaža el. instalac. ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JOŽE ROGAN, roj. 10. 2.1945, Trdkova 17, poklic: kmet, delo: kmetovalec 2. IGNAC KLEMENT, roj. 6. 11. 1947, Matja-ševci 44, poklic: voznik, delo: voznik avtobusa 3. FRANC KRPIČ, roj. 29. 6. 1947, Kuzma 10, poklic: Kmet, delo: kmetovalec 4. KAREL SALAS, roj. 26. 1. 1954, Trdkova 47, poklic: kmet, delo: kmetovalec 5. JOŽE ŠKODNIK, roj. 8. 10. 1960, Gornji Slaveči 119, poklic: kmet, delo: kmetovalec Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine MORAVSKE TOPLICE sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Moravske Toplice, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 Obsega območje krajevne skupnosti Martjanci z naselji: Martjanci, Andrejci, Krnci, Noršinci in Sebeborci in krajevno skupnost Selo—Fokovci z naseljema: Selo in Fokovci ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. IVO KURNJEK, roj. 13. 6. 1950, Andrejci 66,_poklic: učitelj, delo: učitelj 2. JOŽE ŠTEFANEC, roj. 5. 3. 1945, Martjanci 2a, poklic: ekonomist, delo: referent nabave id’ 'J id' 5. 6. KNAP, roj. 24. 7.1960, Dolnji Slaveči /3, poklic: zidar, delo: zidar ALOJZ ŠINKO, roj. 11.1. 1960, Grad 70, Poklic: krojač, delo: krojač ib' la. lir & feste: ZDRUŽENA LISTA JALNIH demokratov '*LATKO VERTIČ, roj. 27. 3. 1945, Grad . ,2t poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: ®jnik oš SLOBODAN PEZER, roj. 27. 7. 1952, Grad poklic: konf. mod. tehnik, delo: vodja 3. &a Grad ^ARJAN hULL, roj. 15. 2. 1949, Grad i/23, poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja u- 'n matičar i r i (• fe^te: SLOVENSKI KRŠČANSKI Sokrati '^EZ ZRIM, roj. 17. 10. 1940, Motovilci 3, p,; Poklic: zidar, delo: zidar ELIZABETA KLEMENT, roj. 15. 5. 1943, rad i72b, poklic: farmacevtski tehnik, 3. upokojenka T^EST FERKO, roj. 21. 7. 1941, Dolnji ^veči 54a, poklic: trgovec, delo: poslovo-V||?°R COR, roj. 9. 11. 1936, Kovačevci 31, 5, kmeL delo: kmetovalec *'EFan BERNJAK, roj. 9. 10. 1959, Vi-6, .JI0' 81, poklic: šofer, delo: šofer UZEF f|CKO, roj. 16.1.1946, Radovci 39, l zidar, delo: zidar ^ANC GRAH, roj. 28. 10. 1953, Vidonci B. j.®’ Poklic: šofer, delo: šofer ^NEZ GRAH, roj. 6. 11. 1936, Kruplivnik 3, A ’ Poklic: kmet, delo: kmetovalec ^JZ FICKO, roj. 19. 5. 1943, Grad 47, Kl|c: kmet, delo: kmetovalec V t6i Vol'lnl enoti se voli 9 članov občln-9a sveta. ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. IVAN MARIČ, roj. 16. 6. 1943, Kuzma 74, poklic: UČITELJ, delo: ravnatelj 2. STEFAN SUKIČ, roj. 20. 4.1951, Dolič 106, poklic: krojač, delo: izmenovodja 3. JOŽE ČERPNJAK, roj. 4. 3. 1921, Kuzma 24a, poklic: upravni delavec, delo: upokojenec 4. ALOJZ SABO, roj. 12. 6. 1945, Gornji Slaveči 7, poklic: natakar, delo: natakar 5. ERIKA KRANJEC, roj. 27. 6. 1940, Kuzma 72, poklic: učiteljica, delo: učiteljica 6. JOŽE KISILAK, roj. 25. 3. 1964, Dolič 16a, poklic: komercialni tehnik, delo: trgovski poslovodja 7. STANISLAV ŽAMPAR, roj. 22. 3. 1968, Trdkova 3, poklic: elektromehanik, delo: samostojni podjetnik ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. MILAN MATIŠ, roj. 22. 5. 1962, Matjaševci 48, poklic: ekonomist, delo: računovodja 2. LIDIJA NAVOTNIK, roj. 20. 1. 1961, Dolič 119, poklic: učitelj razrednega pouka, delo: učitelj 3. ŠTEFAN RECAK, roj. 18. 3. 1947, Gornji Slaveči 108, poklic: kmetovalec, delo: delavec 4. JOŽE BUNDERLA, roj. 14. 2. 1946, Kuzma 39, poklic: delavec, delo: delavec 5. KAREL SALAJ, roj. 17. 8. 1948, Trdkova 46, poklic: delavec, delo: delavec 6. KAREL FARTEK, roj. 26. 9. 1946, Dolič 33, poklic: delavec, delo: delavec ime liste: NEODVISNA LISTA OBČANOV 1. SLAVKO ŠKERLAK, roj. 2. 8. 1960, Sebeborci 24, poklic: pravnik, delo: šef urada nač. UNZ 2. JOŽEF GRABAR, roj. 10. 6. 1951, Selo 30a, poklic: gostinski tehnik, delo: zasebni gostilničar 3. STEFAN CIGUT, roj. 20. 11.1956, Noršinci 62, poklic: kmetovalec-podjetnik, delo: zasebni podjetnik 4. ERNEST HORVAT, roj. 24. 10. 1951, Fokovci 25, poklic: strojni ključavničar, delo: poklicni voznik 5. ERNEST MALAČIČ, roj. 28. 5. 1943, Andrejci, Andrejci 45, poklic: delavec, delo: mehaničarska dela ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. KAREL KUČAN, roj. 22. 11. 1940, Fokovci 32a, poklic: učitelj, delo: ravnatelj OŠ 2. TATJANA SVETANIČ, roj. 17. 3. 1955, Andrejci 66, poklic: profesor, delo: profesor 3. STANISLAV KERMAN, roj. 2. 5. 1950, Andrejci 24, poklic: ekonomist, delo: strokovni sodelavec ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. JOŽE MATIS, roj. 28. 2. 1943, Sebeborci 70, poklic: učitelj, delo: poučevanje v OŠ 2. JANEZ ŠKALIČ, roj. 6. 10. 1918, Selo 31 a, poklic: strojni inženir, delo: vrtnarska obrt 3. FRANC GOMBOC, roj. 25. 1. 1916, Martjanci 44, poklic: trgovec, delo: skladiščnik 4. EVGEN SOLAR, roj. 16. 3. 1959, Andrejci 22, poklic: kovač, delo: kovaška dejavnost 5. IVAN ŽERDIN, roj. 7. 7. 1954, Krnci 23, poklic: strojnik težke gr. meh., delo: kmetovalec V tej volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. Številka: 56/94 Datum: 12. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Kuzma Milan BANIČ, dipl. prav. Podlagi 41. člena Zakona o lokalnih občinska volilna komisija občine volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je MORAVSKE TOPLICE sestavila naslednji ime liste: SDSS 1. ALOJZ GLAVAČ, roj. 20. 10. 1960, Sebeborci 84, poklic: inženir elektrotehnike, delo: učitelj 2. MILAN VAGNER, roj. 7. 7.1957, Sebeborci 71 d, poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja enote banke 3. FRANC ŽOHAR, roj. 16. 9. 1943, Martjanci 96, poklic: trgovec, delo: podjetnik 4. JANEZ GRABAR, roj. 7. 3. 1959, Selo 34, poklic: avtomehanik, delo: avtomehanik 5. JANEZ ČAHUK, roj. 25. 05. 1951, Noršinci 164, poklic: inženir elektrotehnike, delo: inženir na RTV seznam kandidatur za volitve župana °bČine Moravske Toplice, ki bodo dne 4 decembra 1994 V tej volilni enoti se voli 5 (pet) članov občinskega sveta. 2. LUDVIK MIHOLIČ, roj. 11. 04. 1929, Či-kečka vas 13a, poklic: upokojenec, delo: upokojenec ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. SLAVKO OZVATIČ, roj. 24. 10. 1957, Ber-kovci 29, poklic: šofer, delo: prevoznik 2. JOŽE ŠAVEL, roj. 26. 08. 1947, Bogojina 159, poklic: uslužbenec, delo: uslužbenec ime liste: SDSS 1. JOŽE VUGRINEC, roj. 07. 04. 1945, Bogojina 111, poklic: profesor, delo: direktor knjižnice 2. JOŽE KULČAR, roj. 05. 01. 1959, Filovci 79c, poklic: gimnazijski maturant, delo: receptor 3. ŠTEFAN ŽOHAR, roj. 17. 04. 1951, Motvarjevci 31 a, poklic: strojni tehnik, delo: komercialni referent 4. MARJAN KULČAR, roj. 07. 11. 1961, Fi-lovcL148a, poklic: profesor, delo: profesor 5. JOŽE GLAVAČ, roj. 19. 05.1962, Bogojina 20, poklic: elektrotehnik, delo: nezaposlen ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - ZELENI SLOVENIJE 1. FRANC HORVAT, roj. 09. 05. 1952, Ivanci 2, poklic: zobozdravnik, delo: zobozdravnik 2. ALOJZ BERDEN, roj. 17. 08. 1945, Filovci 67a, poklic: pleskar, delo: samostojni obrtnik 3. JOŽE ŠTEFKO, roj. 25. 10.1962, Ivanci 33, poklic: kmetovalec, delo: kmetovanje 4. VILIJEM ČAHUK, roj. 29. 01. 1950, Prosenjakovci 42, poklic: kmetovalec, delo: kmetovanje 5. IZIDOR CAMPLIN, roj. 17. 04. 1949, Bogojina 107, poklic: delavec, delo: skladiščnik V tej volilni enoti se voli 5 (pet) članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 3 obsega območje krajevne skupnosti Moravske Toplice krajevno skupnost Tešanovci z naselji: Tešanovci, Lukačevci, Mlajtinci, Suhi vrh in Vučja gomila in krajevno skupnost Ratkovci z naselji: Ratkovci, Ivanovci, Kančevci in Lončarovci. ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. BRANKO RECEK, roj. 09. 08. 1957, Tešanovci 6a, poklic: računalniški programer, delo: organizira program. 2. ROMAN ČASAR, roj. 25. 05. 1973, Mlajtinci 37, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetijski tehnik 3. VLADO NEMEC, roj. 28. 06. 1958, Moravske toplice, Dolga ulica 42, poklic: računalniški programer, delo: servis, rač. programov 4. ANTONIJA KRŽANKO, roj. 30. 01. 1943, Vučja gomila 103, poklic: kmetovalec, delo: samostojni podjetnik 5. PAVEL PRELIC, roj. 12. 06. 1975, Suhi vrh 15, poklic: dijak, delo: dijak ^idar* S° vpisan' naslednji bo?JZ GLAVAČ, roj. 20. 10. 1960, Sebe-Prgd . 84. inženir elektrotehnike, učitelj, 5 ^bota^69'^3 koorcl'nacija SDSS Murska 93h^AN GROF, rojT lg. 1. 1961, Martjanci obramboslovec, VD sekret za j $9ni °°’ Predl-: Edvard Stojko in ostali ob- ^0bnNC h°RVAT, roj. 9. 5. 1952, Ivanci 2, Skg |?dravnik, zobozdravnik, predi.: Sloven-Wdska stranka in Zeleni Slovenije 4. VIKTOR BANKO, roj. 29. 5. 1928, Noršinci 43, Inženir agronomije, upokojenec, predi.: Narodna demokratska stranka 5. FRANC CIPOT, roj. 22. 10. 1954, Teša-novci 5, ekonomist, vodja odseka, predi.: Geza Rituper in skupina volivcev 6. FRANC MAGAŠI, roj. 27. 4. 1938, Moravske Toplice, Dolga ulica 13, učitelj, upokojenec, predi.: Združena lista socialnih demokratov in Liberalna demokracija Slovenije Številka: 54/94 Datum: 19. 11- 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Moravske Toplice Marjetica Škerget-Loagr, dipl. prav. VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevne skupnosti Bogojina z naselji: Bogojina, Bukov-nica, Filovci in Ivanci in krajevno skupnost Prosenjakovci z naselji: Prosenjakovci, Berkovci, Ci-kečka vas, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci in Središče ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV h JAlf^Z RIZMAN, roj. 24. 1Ž. tbil, Šdgb-jina 164, poklic: mlekarski tehnik, delo: vodja oddelka ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. FRANC MAGAŠI, roj. 27. 04. 1938, Moravske toplice, Dolga ulica 13, poklic: učitelj, delo: upokojenec 2. OLGA GUTMAN, roj. 13. 05. 1944, Vučja gomila 98, poklic: učitelj, delo: učitelj ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. BELA BENCAK, roj. 10. 04. 1931, Moravske toplice, Brzinšček 15, poklic: kmet, delo: kmetovalec 2. ŠTEFAN KUHAR, roj. 23. 01. 1940, Tešanovci 83, poklic: kmet, delo: kmetovalec 3. JOŽE HORVAT, roj. 12. 05. 1955, Mlajtinci 34, poklic: kmet, delo: kmetovalec 4. STANKO LOPERT, roj. 28. 04. 1969, Suhi vrh 4, poklic: kmet, delo: kmetovalec 5. FRANC KUČAN, roj. 05. 4. 1959, Tešanovci 60, poklic: kmet, delo: kmetovalec stran 36 vestnik, 24. novembra 1994 lokalne volitve ’94 ime liste: ND - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA 1. ŠTEFAN TURNER, roj. 28. 10. 1951, Moravske toplice, Dolga ulica 4, poklic: inženir, delo: vd direktor ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. JOŽE ŠKERLAK, roj. 12. 02. 1953, Moravske toplice, Levstikova 45, poklic: tapetnik, delo: zasebni tapetnik 2. GEZA HUJS, rojen 17. 11. 1946TRadkovci 15, poklic: kmet, proizvajalec, delo: kmet, proizvajalec 3. JOŽE KOLTAJ, roj. 20. 3. 1933, Kančevci 11, poklic: prodajalec, delo: blagajnik 4. ŠTEFAN KRŽANKO, roj. 23. 4. 1930, Vučja gomila 103, poklic: kmetovalec, delo: vrtnar 5. ALBIN HARI, roj, 24. 3. 1962, Moravske Toplice, Na bregu 2, poklic: strojni ključavničar, delo: montažer in serviser ime liste: SDSS 1. ŠTEFAN KUHAR, roj. 12. 5. 1941, Moravske Toplice, Dolga ulica 79, poklic: knjigovodja, delo: knjigovodja 2. DUŠAN KLANJČAR, roj. 30. 5. 1965, Moravske Toplice, Lešče 19, poklic: strojni tehnik, delo: učitelj 3. VIKTOR ČASAR, roj. 7. 3. 1952, Mlajtinci 37. poklic: kmet, delo: kmetijstvo 4. FRANCE ERNIŠA, roj. 19. 6. 1945, Teša-novci 65, poklic: trgovec, delo: trgovec 5. SLAVKO KODILA, roj. 12. 8. 1968, Moravske Toplice, Dolga ulica 217, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetijski tehnik ime liste: Neodvisna lista KS Tešanovci 1. ŠTEFAN FERENCEK, roj. 28. 5. 1953, Vučja gomila 24, poklic: šofer, delo: poklicni voznik 2. MARJAN HOLEC, roj. 28. 11. 1956, Tešanovci 34, poklic: natakar, delo: zasebni gostinec 3. DRAGO ŠKRILEC, roj. 28. 1. 1968, Mlajtinci 18, pokic: kmetijski tehnik, delo: mlečni kontrolor 4. JOŽEF KUČAN, roj. 17. 3. 1953, Suhi vrh 21, poklic: šofer, delo: poklicni voznik 5. ZOLTAN ŠKRILEC, roj. 10.11.1943, Vučja gomila 130, poklic: trgovec, delo: kmetovalec Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, st. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine Puconci sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve župana občine Puconci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisani naslednji kandidati 1. MILAN PETRI J AN, roj. 27. 4. 1964, Pečarovci 65, absolvent učitelj, učitelj, predi.: regijska koordinacija SDSŠ - Socialdemokratska stranka Slovenije 2. LUDVIK NOVAK, roj. 2. 10. 1954, Bodonci 128, kmetijski tehnik, finančni knjigovodja, predi.: kandidacijski zbor članov SLS - Slovenska ljudska stranka Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine Puconci sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Puconci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 obsega območje krajevnih skupnosti Puconci in Brezovci Ime liste: SDSS 1. FRANC PODLESEK, roj. 28. 9. 1941, Šala-menci 80, poklic: strojni tehnik, delo: podjetnik 2. ALOJZ FLEGAR, roj. 21. 6. 1953, Puconci 140, poklic: mesar, delo: mesar 3. ŠTEFAN ZELKO, roj. 25.12.1964, Lemerje 14, poklic: lončar, delo: lončar 4. JANEZ VARGA, roj. 26. 2. 1966, Gorica 8, poklic: strugar, delo: samostojni podjetnik 5. DRAGO KURONJA, roj. 4. 8. 1959, Vav-neča 77 A, poklic: elektrotehnik - šibki tok, delo: gostilničar ime liste: Novak Ludvik in ostali občani 1. ŠTEFAN GOMBOC, roj. 3. 10. 1956, Iva-novci 45C, poklic: trgovec, delo: poslovodja ime liste: Flisar Drago 1. DRAGO FLISAR, roj. 31. 12. 1959, Tešanovci 30, poklic: inženir strojništva, delo: vodja enote vzdrževanja V tej volilni enoti se voli 5 (pet) članov občinskega sveta Številka: 55/94 Datum: 19. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Moravske Toplice Marjetica Škerget-Logar dipl. prav. VOLILNA ENOTA 4 V tej volilni enoti volijo pripadniki madžarske narodne skupnosti 2 člana občinskega sveta — predstavnika madžarske narodne skupnosti Volilna enota obsega območje cele občine. 1. GEZA PUHAN, roj. 3.12. 1950, Motvarjevci 34, delavec, direktor zasebno-gostinskega podjetja, predlagatelj: Julijana Puhan in skupina volivcev 2. ŠTEFAN BOGDAN, roj. 24. 4. 1959, Motvarjevci 58, inž. agr., kmetijski svetovalec, predlagatelj: Viljem Kormendi in skupina volivcev 3. TIBOR VOROŠ, roj. 29. 4. 1961, Središče 23, kmet, kmet, predlagatelj: Zoltan Pap in skupina volivcev 4. ŠTEFAN MOLNAR, roj. 7. 5. 1932, Motvarjevci 59, učitelj, upokojenec, predlagatelj: Viljem Kormendi in skupina volivcev Številka: 01.35/94-18 Datum: 15. 11. 1994 Predsednik posebne volilne komisije občine Moravske Toplice Ludvik Rituper, dipl. prav. 3. LEOPOLD CRNKOVIČ, roj. 23. 10. 1949, Puconci 55, višji upravni delavec, pomočnik direktorja, predi.: konvencija Združene liste socialnih demokratov M. Sobota 4. ŠTEFAN HARKAI, roj. 26. 12. 1948, Puconci 196, profesor, ravnatelj, predi.: zbor članov Liberalne demokracije Slovenije Številka: 01-79/94 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije občine Puconci Drago FARIČ, dipl. prav. ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. VIOLA BERTALANIČ, roj. 3. 9. 1951, Brezovci 70 B, poklic: socialni delavec, delo: direktorica 2. ERNEST NEMEC, roj. 6. 4. 1959, poklic: predmetni učitelj, delo: ravnatelj 3. DUŠAN DOMJAN, roj. 9. 5. 1965, Šala-menci 17, poklic: inž. agronomije, delo: poslovodja 4. JOŽE ZRINSKI, roj. 5. 5. 1950, Vaneča 50 A, poklic: šofer, delo: šofer 5. JANEZ JUG, roj. 3. 4. 1956, Gorica 13, poklic: avtomehanik, delo: avtomehanik 6. VITOMIR FUJS, roj. 13. 3. 1967, Predanovci 13, poklic: elektroelektronik tehnik, delo: računalništvo ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. JOŽE ČASAR, roj. 15. 7. 1946, Puconci 199, poklic: pravnik, delo: vodja oddelka 2. VLADO KUHAR, roj. 10. 6. 1957, Dolina 18 A, poklic: strojni tehnik, delo: tehnolog 3. FRANC HUBER, roj. 12. 7. 1947, Brezovci 65 A, poklic: dipl, oec., delo: direktor financ 4. FRANC KUHAR, roj. 17. 3. 1943, Puconci 78, poklic: profesor, delo: predavatelj 5. VLADIMIR SMODIŠ, roj. 18. 5. 1948, Vaneča 64 A, poklic: inž. agronomije, delo: podjetnik 6. ŠTEFAN ŠANTAVEC, roj. 12. 7. 1955, Ša-lamenci 2, poklic: avtoeiektričar, delo: avto-električar ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. BRANKO DRVARIČ, roj. 27. 8. 1954, Gorica 29, poklic: dipl, oec., delo: direktor 2. EVGEN SAPAČ, roj. 26. 2. 1937, Brezovci 24, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet 3. JOŽE KUZMIČ, roj. 21. 10. 1953, Šala-menci 54, poklic: kmet, delo: kmetovanje 4. ŠTEFAN SEVER, roj. 22. 7. 1958, Puconci 319, poklic: kmetijski tehnik, delo: prodajni referent 5. JOŽE SUKIČ, roj. 2. 3. 1955, Predanovci 40, poklic: inženir agronomije, delo: pospeševalec 6. ŠTEFAN TEMLIN, roj. 10. 7. 1950, Vaneča 85, poklic: kmet, delo: kmet V tej volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevnih skupnosti Bodonci in Zenkovci ime liste: SDSS 1. ŠTEFAN KUZMA, roj. 3. 4. 1952, Puževci 31, poklic: trgovec, delo: samostojni podjetnik 2. ŠTEFAN POZVEK, roj. 15. 4. 1953, Zenkovci 10, poklic: mesar, delo: mesar 3. FRANC KOREN, roj. 16. 1. 1941, Vadarci 45, poklic: sprevodnik, delo: sprevodnik 4. BOJAN BERTALANIČ, roj. 22. 05. 1971, Strukovci 20, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 5. KAREL KULIČ, roj. 28. 8. 1955, Puževci 30, poklic: kmet, delo: kmetovalec ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. JOŽEF TURKL, roj. 7. 12. 1955, Puževci 39, poklic: dipl, inž., delo: tehnični direktor 2. EDVARD KUZMA, roj. 6. 2. 1961, Bodonci 110A, poklic: trgovec, delo: samostojni podjetnik 3. VIKTOR ŠIFTAR, roj. 3. 4. 1942, Strukovci 15, poklic: gostilničar, delo: samostojni podjetnik 4. MARJANA SINIC, roj. 22. 12. 1961, Zenkovci 63, poklic: gostilničarka, delo: samostojni podjetnik 5. JOŽEFA VLAJ, roj. 20. 8. 1951, Bodonci 23a, poklic: inž. tekstilne tehnologije, delo: tehnolog ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. FRANC ŽELEZEN, roj. 19.1.1945, Puževci 52, poklic: organizator dela, delo: komercialist 2. OLGA LANG, roj. 14. 11. 1954, Puževci 24a, poklic: gimnazijski maturant, delo: kontrolor ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. STANKO AMBRUŽ, roj. 5. 1. 1966, Zenkovci 25, poklic: inženir agronomije, delo: pospeševalec 2. BRANKO BERTALANIČ, roj. 9. 12. 1963, Puževci 22, poklic: kmet, delo: kmet 3. ERNEST ŠIFTAR, roj. 5. 11. 1956, Strukovci 36, poklic: kmetijski tehnik, delo: računovodski delavec 4. BORIS VLAJ, roj. 9. 2. 1955, Vadarci 10, poklic: zasebnik, delo: strojni izkopi Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/9^ občinska volilna komisija občine Rogašovci sestavila naslednji seznam kandidatur za volitve župana občine Rogašovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. MARJAN GIDER, roj. 15. 2. 1955, Rogašovci 33, avtomehanik, voznik avtobusa, predi.: Edvard Mihalič in skupina volilcev 2. JANKO HALB, roj. 13. 7. 1957, Pertoča 63, dipl. oec. podpredsednik IS SO, predi.: kandidacijski zbor članov SLS-Slovenska ljud-sks stranka 3. SLAVKO FICKO, roj. 27. 8.1955, Sveti Jurij 7B, inž. strojništva, vodenje proizvodnje predi.: Konvencija Združene liste socialnih demokratov M. Sobota 5. FRANC VUČAK, roj. 2. 10. 1954, Beznovci 49, poklic? kmet, delo: kmet V tej volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 3 obsega območje krajevne skupnost* Mačkovci ime liste: SDSS 1. MILAN PETRI JAN, roj. 27. 4. 1964, Pečarovci 65, poklic: učitelj, delo: učitelj 2. TIBOR HODOŠČEK, roj. 18 . 2. 1954, Dan-kovci 23, poklic: dipl. inž. živilske tehnoio gije, delo: tehnolog . 3. DRAGO ŠANDOR, roj. 19. 6. 1959, Kusta-novci 36, poklic: kmet, delo: kmetovalec 4. LUDVIK HORVAT, roj. 11.7. 1952, Dan-kovci 21 a, poklic: avtomehanik, delo: avt mehanik , 5. DEZIDER SEVER, roj. 22. 6. 1957, P^ rovci 70, poklic: veterinarski delavec, oe veterinarski delavec ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. MILAN VREČIČ, roj. 22. 5. 1959, Peča< n.h., poklic: dipl, ekon., delo: pomočnik rektorja « 2. JANEZ KONKOLIČ, roj. 3. 4. 1944, kovci 52b, poklic: učitelj, delo: učitelj 3. DUŠAN POREDOŠ, roj. 20. 1. 1951, KUS« novci 52, poklic: kmetovalec, delo: km vanje .. 4. IBOLKA KULIČ, roj. 27. 4. 1942, Mačkom 47d, poklic: učiteljica, delo: učiteljica ime liste: SAMOSTOJNA - NEODVISNA LISTA KANDIDATOV MAČKOVCI 1. ŠTEFAN ZELKO, roj. 6. 6. 1954, Mačk^ 48b, poklic: gimnazijski maturant, delo, tičar D z. 2. ŠTEFAN LOVENJAK, roj. 19. 5.1959/° nanovci 14, poklic: strojni tehnik, delo: o vec MNZ -0 3. STANISLAV TRATAR, roj. 13. 11,-Moščanci 42, poklic: gradbeni inženir, o carinski inšpektor 4. JANEZ BAČIČ, roj. 27. 12. 1958, Peca^ 43a, poklic: avtomehanik, delo: vzdrzev naprav 5. MILAN FILO, roj. 25. 2. 1955, Kuštano’ 10, poklic: kmet, delo: kmet ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV d 1. KAREL ŽEKŠ, roj. 15. 4. 1954, 94, poklic: strojnik, delo: strojnik cis 2. RUDOLF SAPAČ, roj. 9. 4. 1950, Ma^ 48, poklic: učitelj, delo: učitelj 3. ŠTEFAN ČASAR, roj. 31. 1. 1953, °t0 39, poklic: delavec, delo: delavec ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDS^ STRANKA 3 1. BORIS BANFI, roj. 17. 9.1957, Moščancl 1 poklic: kmet, delo: kmet ppča' 2. MILAN GOMBOŠI, roj. 1. 5. 1957, rovci 27, poklic: šofer, delo: mlečni kom । 3. FRANC CAR, roj. 10. 12. 1940, Poznam 22, poklic: kmet, delo: kmet ,aa- 4. LUDVIK SMODIŠ, roj. 25. 8. 1948, novci 65, poklic: kmet, delo: kmet vci 5. LUDVIK ŠKERLAK, roj. 17. 9. 1943, 24, poklic: šofer, delo: šofer hči*1’ V tej volilni enoti se voli 5 članov o skega sveta Številka: 01-79/94 Datum: 17. 11. 1994 Predsednik občinske volilne ko občine Puconc' v, Drago FARIČ, dip*- k 4. ŠTEFAN NEMEC, roj. 29. 10. 1947, Jurij 17 B, učitelj, učitelj razred. predi.: Jože Gomboc in skupina voh1 jurt 5. ALOJZ ŠINKO, roj. 17. 6. 1956, S^gij-11 F, predmetni učitelj, učitelj predi/ ska koordinacija SDSS Številka: 01/94-21 Datum: 16. 11. 1994 Predsednica j5|j0 občinske volilne občine Roga$° rg/ Irma VOLF, d'P>- R jgstnik, 24. novembra 1994 stran 37 lokalne volitve ’94 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija občine Rogašovci sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Rogašovci, ki bodo dne 4. decembra 1994 seznam so vpisane naslednje liste Mdatov: Volilna enota 1 območje krajevne skupnosti "te liste: SDSS J HERMAN KISILAK, roj. 5. 2. 1953, erdica 1 D, poklic: krojač-mojster, delo: ^ostojni podjetnik f ALOJZ MADJAR, roj. 6. 5. 1953, Sveti JUnj 27C, poklic: strojni ključavničar, delo: ,°ini delovodja ^VIKTOR BENKO, roj. 10. 8. 1962, □“,ina 51, poklic: strojnik tehnik-tehnolog, sio: samostojni podjetnik J ALOJZ ŠINKO, roj. 17. 6. 1956, Sveti I "Ji F, poklic: učitelj, delo: predmetni l^FAN FORJAN, roj. 21.5. 1951, erdica 88, poklic: mizarski mojster, delo: . mostojni podjetnik ’ MILAN CENER, roj. 3. 2.1954, Serdica 7 2> Poklic: delavec, delo: delavec ^MANUELA ŠBULL, roj. 29. 6. 1972, h, na 2, poklic: frizerka-pedikerka, delo: .^-pedikerka M ALOJZ VIDONJA, roj. 6. 6. 1949, & 23, poklic: kmet, delo: kmet k.^KO SARKANJ, roj. 15. 5. 1958, skova 72, poklic: kmet, delo: kmet Zdru^ena ,,sta soclaln,h 1' ^FAN LANŠČEK, roj. 14. 12. 1926, Ro-9asevci 25 E, poklic: gimnazijski maturant, L Ji ii°.: uP°kojenec j-lijana meckar, roj. 2.10.1959, sveti „Urii 81, poklic: ekonomist, delo: vodja raču- 3 ^dstva RAJMUND VOURI, roj. 4. 12. 1922, Sotina 4 Poklic: kmet, delo: kmetovanje ^■AVKO FICKO, roj. 27. 8.1955, Sveti Jurij P°klic: inž. strojništva, delo: vodja proiz-’°dnje SLS-Slovenska ljudska ' ŠTESL, roj. 13. 4. 1954, Serdica J. St* Poklic: strugar, delo: stiskalec Stanislav mihalič, roj. 2. 10. 1963, 3. *. Jurij 53, poklic: strugar, delo: strugar MARIČ, roj. 21.6. 1954, Rogašovci 4, U|kPoklic: varilec, delo: varilec ROGAČ, roj. 25.10.1963, Nuskova 5. u,; Poklic: orodjar, delo: vzdrževalec 0'LAN FRČKO, roj. 3. 2. 1959, Serdica 63, 1 krnet, delo: kmetovanje Skn FAN KRANJEC, roj. 9. 12. 1961, Nu-yjii°Va 37> poklic: voznik, delo: avtoprevoz- LEvTeR MARIČ, roj. 27 06/1959, Roga-1 poklic: kmet, delo: viličarist ^ANC BUČEK, roj. 04. 04. 1957, Serdica 1 kmet, delo: kmetovanje BOROVNJAK, roj. 01. 02. 1957, So-a 97, poklic: kmet, delo: kmetovanje 3. 4. Sl' LISTA NEODVISNIH 1. S5*™ ^'OR BENKO, roj. 11.07. 1946, Serdica kmet, delo: kmetovanje roj. 14. 04. 1960, Sveti ci21°B, Poklic: komercialist, delo: komer-MARa.°Pravila tina 1AN Klavec, roj. 03. 03.1962, so-s®bnik Poklic: orodiar’ delo: prodajalec za-MARIČ, roj. 29. 04. 1956, Roga-nik J 44’ Poklic: poklicni voznik, delo: voz-k avtobusa N --------------------------------------------— °dlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji seznam kandidatur, za volitve župana testne občine Murska Sobota, ki bodo 4. decembra 1994 pdlda J So vpisani naslednji n Urska। GERENČER, roj. 28. 11. 1941, h / Prešernova ul. 17, dipl. aert10kra«?ednik SO M. S., predi.: Liberalna ac|ja Slovenije - LDS 5. JOŽEF KORPIČ, roj. 17. 03.1951, Nuskova 42, poklic: policist, delo: policist 6. ŠTEFAN ŽALIK, roj. 01. 01. 1938, Ocinje 10, poklic: zidar, delo: upokojenec 7. JOŠKO ŠADL, roj. 28. 01. 1961, Krama-rovci 19A, poklic: delavec, delo: delavec 8. MILAN GABER, roj. 10. 09. 1948, Sveti Jurij 12C, poklic: policist, delo: policist 9. FRANC LOVENJAK, roj. 01.05.1963, Serdica 56, poklic: kmet, delo: kmetovanje V tej volilni enoti se voli 9 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevne skupnosti Pertoča ime liste: SDSS 1. MARJAN MADJAR, roj. 01. 04. 1970, Pertoča 43, poklic: gradbeni tehnik, delo: samostojni podjetnik 2. AGATA RECEK, roj. 04. 04. 1968, Veče-slavci 128, poklic: ekonomski tehnik, delo: kmetovalka 3. SILVESTER GOMBOC, roj. 10. 12. 1962, Fikšinci 13, poklic: orodni ključavničar, delo: orodni ključavničar 4. JOŽE OBAL, roj. 01. 11. 1957, Pertoča 6, poklic: strojni inženir, delo: razvijalec-pro-jekt. _____________, 5. JANEZ LAPOŠA, roj. 27. 12. 1956, Veče-slavci 46A, poklic: vrtnar, delo: vrtnar ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. MARIJA GOMBOC, roj. 06. 09. 1942, Fikšinci 23A, poklic: gostilničarka, delo: upokojenka 2. MILAN VIDONJA, roj. 30. 05. 1966, Veče-slavci 82, poklic: strojni tehnik, delo: tehnolog 3. ANTON ČONTALA, roj. 31. 07. 1954, Pertoča 24A, poklic: komercialni tehnik, delo: komercialist 4. ERNEST BORC, roj. 11. 04. 1958, Ropoča 12, poklic: dipl, oec., delo: analitik ime liste: LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV 1. ANTON HAUŽAR, roj. 29. 04. 1950, Pertoča 95, poklic: voznik-inštruktor, delo: voz-nik-inštruktor 2. JANEZ NEMEC, roj. 27. 12. 1961, Veče-slavci 38, poklic: trgovec, delo: trgovec 3. ANTON HARI, roj. 12. 05. 1950, Ropoča 6, poklic: delavec, delo: molzni kontrolor 4. FRANC BUNDERLA, roj. 25. 09. 1950, Fikšinci 33, poklic: kovač, delo: kovač 5. SLAVKO CENER, roj. 22. 04. 1951, Pertoča 137, poklic: delavec, delo: nezaposlen ime liste: SLS-SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JANKO HALB, roj. 13. 07. 1957, Pertoča 63, poklic: dipl, oec., delo: podpredsednik IS SO 2. MARJAN PERŠA, roj. 04. 08. 1957, Fikšinci 40, poklic: kmet, delo: kmetovalec 3. BRANKO NOVAK, roj. 25. 06. 1956, Pertoča 118, poklic: učitelj praktičnega pouka, delo: učitelj prakt. pouka 4. JANEZ BERTALANIČ, roj. 01. 07. 1942, Ropoča 67, poklic: kmet, delo: kmetovalec 5. FRANC HUSAR, roj. 05. 07. 1943, Veče-slavci‘111, poklic: kmet, delo: kmetovalec V tej volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. Številka: 01/94-21 Datum: 16. 11. 1994 Predsednica občinske volilne komisije občine Rogaševci Irma VOLF, dipl. prav. 2. MIRAN GY0REK, roj. 13. 4. 1952, Murska Sobota, Ulica ob Kanalu 18, profesor germanistike, profesor, predi.: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS 3. BRIGITA BAVČAR, roj. 18. 11. 1948, Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 22a, dipl, novinarka, podpred. IS SO M. S., predi.: Zeleni Slovenije - zeleni Sobote 4. FRANC ZVER, roj. 17. 9. 1932, Murska Sobota, Mladinska ul. 46, dipl. inž. gozdarstva, nn, predi.: Slovenski krščanski demokrati - SKD 5. Dr. Štefan ščap, roj. 16. 11. 1946, Murska Sobota, Ulica ob progi 53, doktor ekonomskih znanosti, vodja sek. za trž. predi.: Slovenska ljudska stranka - SLS Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) je občinska volilna komisija mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve članov občinskega sveta mestne občine Murska Sobota, ki bodo 4. decembra 1994 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 obsega območje krajevnih skupnosti: Alija Kardoča, Murska Sobota In Lendavska, Murska Sobota ter naselij Markišavci in Nemčavci ime liste: SLS 1. ŠTEFAN ŠČAP, roj. 16. 11. 1946, Murska Sobota, Ulica ob progi 53, poklic: doktor ekonomskih znanosti, delo: vodja sekt, za tržen. 2. ŠTEFAN KUTOŠ, roj. 1.11. 1940, Murska Sobota, Ledavsko naselje 7, poklic: voznik, delo: upokojenec 3. SLAVKO MEŠIČ, roj. 13. 8. 1948, Murska Sobota, Ulica ob progi 51, poklic: klepar, delo: samostojni podjetnik 4. DRAGA KALAČ, roj. 11.7. 1950, Murska Sobota, Ul. Staneta Rozmana 8, poklic: pravnik, delo: vodja kadrov, službe 5. JOŽE NORČIČ, roj. 19. 3. 1941, Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 19, poklic: vodovodni inštalater, delo: samostojni podjetnik 6. ŠTEFAN KUHAR, roj. 28. 3. 1948, Nemčavci, Nemčavci 25, poklic: kmet, delo: kmetovanje 7. TIBOR HAŠAJ, roj. 15. 9. 1951, Markišavci, Markišavci 7, poklic: kmet, delo: kmetovanje ime liste: SKD 1. IVAN OBAL, roj. 27. 6. 1941, Murska Sobota, Ul. Staneta Rozmana 2, poklic: dipl, ekonomist, delo: dr£švni sekretar 2. MARJETA GOMBOC, roj. 22. 2. 1952, Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, poklic: višja medicinska sestra, delo: nn 3. ZINKA ERJAVEC, roj. 3. 6. 1941, Markišavci, Markišavci 186, poklic: ekonomist, delo: nn 4. ELEMIR-MIŠO BARANJA, roj. 25. 6. 1958, Nemčavci, Nemčavci 1, poklic: gostilničar, delo: nn 5. FRANC KOSEDNAR, roj. 24. 2. 1951, Murska Sobota, Naselje Jože Kerenčiča 18, poklic: nn, delo: nn 6. ŠTEFAN KOFJAČ, roj. 22.1.1923, Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 46, poklic: ključav-ničar-orodjar, delo: nn Ime liste: SDSS 1. LUDVIK SUKIČ, roj. 17. 8. 1959, Murska Sobota, Cvetkova ul. 23, poklic: prof. zg. soc., delo: ravnatelj 2. BORIS ČERVEK, roj. 31. 10. 1965, Markišavci, Markišavci 28a, poklic: avtomehanik, delo: samostojni podjetnik 3. ANDREJ MEŠIČ, roj. 23. 11. 1973, Murska Sobota, Ulica ob progi 51, poklic: strojni tehnik, delo: poslovodja 4. BORIS KUKANJA, roj. 27. 12. 1944, Murska Sobota, Lendavska ul. 31, poklic: elektrotehnik, delo: delovodja 5. KAREL MEŠIČ, roj. 26. 7. 1945, Murska Sobota, Ulica ob progi 49, poklic: strojnik, delo: samostojni podjetnik 6. BRANKO BELEC, roj. 7. 12. 1959, Murska Sobota, Cvetkova ul. 23. poklic: tesar, delo: samostojni podjetnik 7. ŠTEFAN BANKO, roj. 14. 10. 1952, Nemčavci, Nemčavci 24, poklic: šofer, delo: samostojni podjetnik ime liste: »NEODVISNI OBČANI« Tl 1. EVGEN TITAN, roj. 27. 1. 1929, MURSKA SOBOTA, Kocljeva ul. 6a, poklic: profesor, delo: upokojenec ime liste: LDS 1. JOSIP KELEMEN, rčj. 2^. 4. 1&44, Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 46, poklic: dipl, inž., delo: samostojni podjetnik 2. VLADO GOLDINSKIJ, roj. 18. 1. 1939, Murska Sobota, Cvetkova ul. 28, poklic: dipl inž. gradbeništva, delo: vodja investicij 6. Mag. sc. EMERIK ZVER, roj. 2. 11. 1931, Murska Sobota, Grajska* ul. 1, dr. veterine, upokojenec, predi.: Združena lista socialnih demokratov Murska Sobota Številka: 12/94 Datum: 18. 11. 1994 Predsednik občinske volilne komisije mestne občine Murska Sobota Bojan Žunič, dipl, iur., 3. ANTON SLAVIC, roj. 24. 8. 1949, Murska Sobota, Grajska ul. 11, poklic: OEC., delo: ___direktor BTC 4. TIBOR CIGUT, roj. 5. 6. 1959, Murska Sobota, Kardoševa ul. 8, poklic: dipl, iur., delo: strok, delav. držav, up. 5. JOŽE ŠADL, roj. 31. 1. 1957, Murska Sobota, Lendavska ul. 25/a, poklic: gradbeni tehnik, delo: direktor 6. EVGEN KUZMA, roj. 31. 8. 1947, Murska Sobota, Slovenska ul. 7, poklic: nn, delo: nn 7. BOJAN KOZAR, roj. 18. 9. 1961, Murska Sobota, Cvetkova ul. 40, poklic: elektrotehnik, delo: samostojni podjetnik ime liste: ZLSD 1. ERNEST EBENŠPANGER, roj. 17. 9.1939, Murska Sobota, Zelena ul. 37, poklic: dipl, oec., delo: direktor 2. MIRAN ŽILAVEC, roj. 5. 5. 1955, Murska Sobota, Zelena ul. 25, poklic: dipl, prav., delo: pravni svetovalec 3. ZINKA FARIČ, roj. 21. 2. 1937, Murska Sobota, Zvezna ul. 4, poklic: predmetna učiteljica, delo: upokojenka 4. ERNEST NOVAK, roj. 22. 1. 1960, Murska Sobota, Lendavska ul. 53, poklic: dipl. inž. agr., delo: kmetijski svetovalec 5. BOJANA VEREN, roj. 3. 2. 1951, Murska Sobota, Zelena ul. 1, poklic: gimnazijski maturant, delo: ref. za devizne posle 6. MARJETICA ŠKERGET-LOGAR, roj. 28. 9. 1961, Murska Sobota, Staneta Rozmana ul. 4, poklic: dipl, pravnik, delo: pomoč dir. sploš. zad. ime liste: Zeleni Slovenije - zeleni Sobote 1. ALOJZ SRAKA, roj. 22. 8. 1959, Murska Sobota, Lendavska ul. 19/b, poklic: prof, pedagogige, delo: refer. za izobražev. 2. ROZIKA SRAKA, roj. 21. 2. 1942, Murska Sobota, Zelena ul. 39, poklic: dipl inž., geodezije, delo: načel, geod, uprave 3. JOŽE RITUPER, roj. 29. 1. 1946, Murska Sobota, Lendavsko naselje 27, poklic: ekonomski tehnik, delo: propagandist 4. KATJA ČELIČ, roj. 23. 6. 1954, Murska Sobota, Lendavska ul. 4, poklic: kreatorka, delo: modna kreatorka 5. ZVEZDANA SEREC, roj. 15. 3. 1961, Murska Sobota, Lendavska ul. 19, poklic: kreatorka, delo: modna kreatorka 6. ELIZABETA KOSAR, roj. 18. 11. 1958, Murska Sobota, Lendavska ul. 25/b, poklic: administrativni tehnik, delo: modna kreatorka 7. MARTA KREČ, roj. 20. 9. 1950, Murska Sobota, Lendavska ul. 17/c, poklic: kreatorka, delo: modna kreatorka ime liste: »Neodvisni kandidati naselja Markišavci in Nemčavci« 1. DUŠAN BENCIK, roj. 15. 1. 1958, Nemčavci, Nemčavci 2/a, poklic: dipl, ekonomist, delo: direkt. zdrav. Morav. T. 2. FRANC FRANKO, roj. 8. 2. 1942, Markišavci, Markišavci 26/a, poklic: strojni tehnik, delo: samostojni podjetnik 3. KAREL TOPLAK, roj. 18. 9. 1953, Markišavci, Markišavci 36, poklic: lesni tehnik, delo: samostojni oodjetnik 4. ŠTEFAN BARBARIČ, roj. 5. 12. 1946, Nemčavci, Nemčavci 20, poklic: inž. elektr., delo: ref. za zveze SO M. S. 5. JANEZ KODILA, roj. 22. 8. 1944, Markišavci, Markišavci 44, poklic: VKV mesar, delo: samostojni podjetnik 6. JOŽE HODOŠČEK, roj. 2. 12. 1951, Nemčavci, Nemčavci 25/a, poklic: ekonomist, delo: računov, hotel Diana 7. ERVIN PINTER, roj. 14. 2. 1947, Nemčavci, Nemčavci 34, poklic: ekonomist, delo: fi-nanč. delavec PTT V tej volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. stran 38 vestnik, 24. novembraj^ lokalne volitve ’94 VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevnih skupnosti: Borisa Kidriča Murska Sobota in Park Murska Sobota ime liste: SLS 1. ANTON INHOF, roj. 2. 4. 1942, Murska Sobota, Prežihova ul. 7/A, poklic: ekonomski tehnik, delo: samostojni podjetnik 2 JOŽEF VOURI, roj. 13. 9. 1944, Murska Sobota, Šolsko naselje 10, poklic: ekonomist, delo: samostojni podjetnik 3. ŠTEFAN SAPAČ, roj. 18. 4. 1933, Murska Sobota, Tišinska ul. 8, poklic: predmetni učitelj, delo: upokojenec 4. JOLANKA INHOF, roj. 9. 4. 1944, Murska Sobota, Prežihova 7/a, poklic: ekonomski tehnik, delo: samostojni podjetnik ________ ime liste: SKD 1. FRANC POREDOŠ, roj. 29. 10. 1926, Murska Sobota, Dolsko naselje 1, poklic: ekonomist, delo: nn 2. STANKO DOMINKO, roj. 15. 10. 1941, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča ul. 30, poklic: dr. stomatologije, delo: nn 3. JOŽE GYČREK roj. 1. 9. 1945, Murska Sobota, Razlagova ul. 5, poklic: nn, delo: serviser 4. JOŽE SERŠEN, roj. 22. 2. 1924, Murska Sobota, Slomškova ul. 66, poklic: profesorica, delo: upokojenka ime liste: SDSS 1. DRAGO ŠIFTAR, roj. 29. 5. 1956, Murska Sobota, Aškerčeva ul. 5, poklic: ekonomist, delo: posl, državnega zbora 2. SILVA NORČIČ, roj. 20. 12. 1951, Murska Sobota, Vrbišče 1, poklic: zobozdravnik-dr. stomatologije, delo: podjetnik 3. TEREZIJA GRUŠKOVNJAK BRATINA, roj. 3. 12. 1939, Murska Sobota, Razlagova ul. 28, poklic: doktor stomatologije, delo: zobozdravnik 4. MIRAN BELOGLAVEC, roj. 8. 11. 1956, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča ul. 25, poklic: ekonomist, delo: podjetnik 5. ŠTEFAN BAŠA, roj. 26. 7. 1958, Murska Sobota, Vrtna ul. 3, poklic: inž. strojništva, delo: učitelj ime liste: PERŠ PETER 1. Štefan Pavljinjek, roj. 9. 11. 1950, Murska Sobota, Temlinova ul. 4, poklic: inž. strojn-štva, delo: direktor ime liste: ND 1. SIMON ŠTELCL, roj. 11.6. 1970, Murska Sobota, Ciril Metodova ul. 60, poklic: strojni tehnik, delo: prog.-sest. rač. opr. ime liste: LDS 1. GEZA FARKAŠ, roj. 4. 11. 1908, Murska Sobota, ulica Mikloša Kuzmniča 40, poklic: dipl, politolog, delo: v. d. tajnik ZOTK 2. DR. ANTON TRČEK, roj. 5. 6. 1941, Murska Sobota, Vrtna ul. 6, poklic: zdravnik, delo: v. d. dir. spl. bolnišnice 3. JOŽE STVARNIK, roj. 6. 5. 1946, Murska Sobota, Slomškova ul. 68, poklic: učitelj, delo: strok, del. obč. uprave 4. SILVIJ PODLESEK, roj. 15. 6. 1948, Murska Sobota, Kopitarjeva ul. 1, poklic: dipl, iur., delo: sek. za varstvo okol. 5. ALEKSANDER ŠERUGA, roj. 31. 3. 1944, Murska Sobota, Stara ul. 3, poklic: ekonomski tehnik, .delo: programer aop ime liste: ZLSD 1. NADJA IVANC-MILOŠEVIČ, roj. 9. 12. 1947, Murska Sobota, Severjeva ul. 11/a, poklic: prof, matematike, delo: prof, matematike, 2. EMILIJA HORVAT, roj. 22. 1.1950, Murska Sobota, Vrazova ul. 12, poklic: gostilničar, delo: obrtnik 3. KATICA MLADENOVIČ, roj. 11. 7. 1954, Murska Sobota, Ciril Metodova ul. 9, poklic: prof, pedagogike in sociologije, delo: profesor 4. MILKA FIŠER, roj. 14. 7. 1947, Murska Sobota, Vrtna ul. 8, poklic: profesor slavist, delo: prof, književnosti 5. VESNA ŠTEVANČEC, roj. 31. 12. 1958, Murska Sobota, Vrtna ul. 6, poklic: administrativni tehnik, delo: materialni knjigov. ime liste: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 1. BRIGITA BAVČAR, roj. 18. 11. 1948, Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 22/a, poklic: dipl, novinarka, delo: podpred. IS SO 2. ŠTEFAN BUNDERLA, roj. 22. 12. 1949, Murska Sobota, Stara ul. 6, poklic: ekonomski tehnik, delo: računov, delavec 3. BEATRIX G. LOGAR, roj. 14. 5. 1945, Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 11, poklic: dipl, slavistka, delo: profesorica 4. MAKSIMILJAN BUDJA, roj. 1. 4. 1952, Murska Sobota, Mojstrska ul. 1, poklic: spec, rentgenolog-zdravnik, delo: rentge-nolog___________________________- 5. IRENA PAVLINJEK, roj. 12. 1. 1953, Murska Sobota, Temlinova ul. 2, poklic: inž. kemije, delo: samostojna podjetn. V tej volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 3 obsega območje krajevnih skupnosti: Partizan Murska Sobota in Turopolje Murska Sobota ime liste: SLS 1. JANEZ ŠKRABAN, roj. 8. 8. 1950, Murska Sobota, Polje 8, poklic: pleskar, delo: samostojni podjetnik 2. KAREL ŠINKO, roj. 6. 7. 1943, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 23, poklic: električar, delo: samostojni podjetnik 3. KAREL FLISAR, roj. 21. 11. 1942, Murska Sobota, Kraška ul. 59, poklic: gradbeni tehnik, delo: samostojni podjetnik 4. FREDI DONŠA, roj. 4. 10. 1970, Murska Sobota, Prvomajska ul. 20, poklic: ekonomski tehnik, delo: samostojni podjetnik ime liste: SKD 1. FRANC ZVER, roj. 17. 9. 1932, Murska Sobota, Mladinska ul. 46, poklic: dipl. inž. gozdarstva, delo: nn 2. ŠTEFAN SEDONJA, roj. 29. 3. 1931, Murska Sobota, Kraška ul. 19, poklic: mizar, delo: nn 3. KAREL-DRAGO FLISAR, roj. 8. 10. 1952, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 77, poklic: pleskarski mojster, delo, nn 4. ALEKSANDER ŠMIDLEHNER, roj. 28. 4. 1942, Murska Sobota, Trstenjakova ul. 18/ a, poklic: dipl. inž. arh., delo: nn 5. ANICA GREGOR, roj. 31. 5. 1946, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 69, poklic: ekonomist, delo: nn ime liste: SDSS 1. MIRAN GYČREK, roj. 13. 4. 1952, Murska Sobota, Ulica ob kanalu 18, poklic: prof, ang.nem, delo: prof, germanistike 2. JANKO ŠTAMBERGER, roj. 5. 10. 1930, Murska Sobota, Sodna ul. 7, poklic: dipl, pravnik, delo: odvetnik 3. ANDREJ KUHAR, roj. 22. 9. 1951, Murska Sobota, Zorana Velnarja ul. 41, poklic: profesor fizike, delo: pomočnik ravnatelja 4. JOŽE GOLOB, roj. 14. 3. 1946, Murska Sobota, Matija Gubca ul. 21/a, poklic: trgovec, delo: šofer 5. DRAGO PETROVIČ, roj. 20. 5. 1956, Murska Sobota, Čopova ul. 22, poklic: vk ključavničar, delo: delovodja ime liste: N D 1. JOŽEF ŠČAP, roj. 13. 3. 1939, Murska Sobota, Nikola Tesle ul. 2, poklic: inštr. promet. predp. in vožnje, delo: inštruktor vožnje 2. LEON ŠČAP, roj. 15. 5. 1970, Murska Sobota, Nikola Tesle ul. 2, poklic: naravo-slovno-matemat. tehnik, delo: inštrukt. vožnje AB 3. STANKO MAUČEC, roj. 28. 12. 1945, Murska Sobota, Matije Gubca ul. 22/A, poklic: profesor telovadbe, delo: profesor telovadbe ime liste: LDS 1. DR. JOŽE FELKAR, roj. 28. 10. 1954, Murska Sobota, Juša Kramarja ul. 14, poklic: zdravnik, delo: v. d. direktor ZD 2. RUDOLF HORVAT, roj. 2. 11. 1953, Murska Sobnota, Matija Gubca ul. 15, poklic: dipl, iur, delo: dir. Šaubermacher Sud 3. DANICA CIPOT, roj. 20. 1. 1953, Murska Sobota, ulica ob Kanalu 14/A, poklic: dipl, oec, delo: vodja trženja 4. STANKO FARKAŠ, roj. 6. 11. 1948, Murska Sobota, Ivana Regenta ul. 8, poklic: ekonomski tehnik, delo: direktor CATV, d.d. 5. STANKO KERČMAR, roj. 21.3. 1954, Murska Sobota, Kajuhova ul. 21, poklic: nn, delo: vodja begun, centra ime liste: OBČANI 1. JANEZ KOVAČ, roj. 27. 12. 1939, Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 23, poklic: ekonomist, delo: preds. sindik. Pomurja 2. ANGELA NOVAK, roj. 17. 10. 1943, Murska Sobota, Ivana Regenta ul. 11, poklic: predmetna učiteljica, delo: ravnateljica OŠ III ime liste: ZLSD 1. MARTIN ŽIŽEK, roj. 18. 1. 1931, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 38, poklic: komercialist, delo: upokojenec 2. MARIJA KERČMAR, roj. 24. 3. 1954, Murska Sobota, Rožno naselje 36, poklic: socialna delavka, delo: socialna delavka 3. VITOMIR GYČREK, roj. 28. 3. 1954, Murska Sobota, Ulica ob Kanalu 18, poklic: dipl, oec., delo: direktor 4. EVGEN HORVAT, roj. 2. 4. 1938, Murska Sobota, Rožno naselje 48, poklic: dipl, veterinar, delo: upokojenec ime liste: KOVAČEVA LISTA 1. MAG. JOŽE KOVAČ, roj. 17. 5. 1942, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 15, poklic: mag. ekonomije, delo: glavni direktor imel iste: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 1. VILI ŽIŽEK, roj. 4. 5. 1935, Murska Sobota, Ulica Nikole Tesle 7, poklic: ing. elektro, delo: samostojni podjetnik 2. ANTON BENKOVIČ, roj. 5.1.1942, Murska Sobota, Tomšičeva ul. 50, poklic: dipl. ing. strojništva, delo: ref. za gosp, stanov. 3. JELKA ORBAN, roj. 7. 11. 1953, Murska Sobota, Naselje ljudske pravice 1/A, poklic: ekonomistka, delo: devizni referent 4. DRAGO POSAVEC, roj. 16. 4. 1949, Murska Sobota, Miklošičeva ul. 43, poklic: varnostni inženir, delo: varnostni inženir V tej volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA 4 obsega območje krajevnih skupnosti: Bakovci, Černelavci z naselji, Krog z naseljem in Rakičan imel iste: SLS 1. JOŽE MEGLIC, roj. 3. 3. 1947, Bakovci, Mali Bakovci 22, poklic: kmet, delo: kmetovanje 2. VALERIJA SLEKOVEC, roj. 23. 2. 1954, Krog, Murnova ul. 2, poklic: trgovski poslovodja, delo: samostojni podjetnik 3. ŠTEFAN KUMIN, roj. 4. 3. 1935, Černelavci, Ledavska ul. 9, poklic: kmet, delo: kmetovanje 4. STANKO SEREC, roj. 13. 3. 1957, Polana, Polana 7, poklic: kmet, delo: kmetovanje 5. ŠTEFAN KUHAR, roj. 15. 6. 1932, Veščica, Veščica 43, poklic: kmet, delo: kmetovanje 6. JOŽEF FARKAŠ, roj. 17. 4. 1929, Rakičan, Zvezna ul. 15, poklic: kmet, delo: kmetovanje 7. FRANC BENCAK, roj. 14. 8. 1963, Sata-hovci, Satahovci 34, poklic: inženir agronomije, delo: kmetijski pospešev. 8. GEZA GORČAN, roj. 3076. 1939, Kupšinci, Kupšinci 13, poklic: kmet, delo: kurjač ime liste: OBČANI 1. CIRIL MARTINEC, roj. 6. 7. 1953, Satahovci, Satahovci 58/A, poklic: šofer, delo: avtoprevozništvo ime liste: SKUPINA OBČANOV KROG 1. ANTON ŠKRABAN, roj. 7. 6. 1949, Krog, Plečnikova ul. 3/A, poklic: prevoznik, delo: prevozništvo imel liste: LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV ČERNELAVEC 1. LUDVIK ŠKAPER, roj. 19. 12. 1951, Kupšinci, Kupšinci 17/B, poklic: komercialni tehnik, delo: poslovodja 2. MATIJA DONKO, roj. 20. 8. 1947, Černelavci, Tavčarjeva ul. 31, poklic: ing. strojništva, delo: vodja proizvodnje 3. GEZA ŠKALIČ, roj. 9. 2. 1957 Veščica, Veščica 48, poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist 4. JANEZ CAR, roj. 24. 12. 1955, Polana, Polana 1, poklic: delovodja, delo: avtobusni kontrolor 5. JANA KOVAČ, roj. 14. 6. 1948, Černelavci, Avnojska ul. 31, poklic: dipl. ing. arh., delo: urbanist-projektant 6. DEZIDER ŠOOŠ, roj. 9. 5. 1945, Veščica, Veščica 4/D, poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodja 7. JOŽE RECEK, roj. 1. 3. 1955, Kupšinci, Kupšinci 1 /B, poklic: dipl. ing. el., delo: svetov. pom. gen. dir. imel liste: SKD 1. ALOJZ SMODIŠ, roj. 14. 5. 1942, Bakovci, Partizanska ul. 6,. poklic: dipl, ekonomist, delo: nn 2. JOŽE MAGDIČ, roj. 2. 2. 1943, Rakičan, Cankarjeva ul. 21, poklic: dr. medicine, delo: nn 3. JOŽE ZVER, roj. 5. 3. 1942, Rakičan, Partizanska ul. 16, poklic: ekonomist, delo: nn 4. JOŽEF SEREC, roj, 5. 2. 1968, Krog, Brodarska ul. 10, poklic: avtomehanik, delo: nn ime liste: SDSS 1. ŠTEFAN KUPLEN, roj. 20. 5. 1954, Černelavci, Avnojska ul. 87, poklic: avtoelektrikar, delo: manager 2. ALBERT SMODIŠ, roj. 13. 4. 1954, Rakičan, Štefana Kovača ul. 11, poklic: dipl. ing. kmetijstva, delo: direktor 3. BOJAN ROŽMAN, roj. 17. 1. 1958, Kupšinci, Kupšinci 48/B, poklic: dipl. ing. elektrotehnike, delo: manager 4. JANEZ KREFT, roj. 10. 5. 1948, Krog, Trubarjeva ul. 7, poklic: ekonomski tehnik, delo: brezposelni 5. MARJAN BALAŽIČ, roj. 8. 1. 1961, Bakovci, Ulica ob Muri 8, poklic: elektrotehnik, delo: podjetnik 6. JOŽE HORVAT, roj. 15. 2. 1947, Veščica, Veščica 41/A, poklic: elektromehanik, delo: podjetnik 7. DANIELA ŽUPANEK, roj. 8. 1. 1976, Černelavci, Dalmatinova ul. 22, poklic: gimnazijski maturant, delo: študentka 8. JANEZ FERENČIČ, roj. 14. 9. 1950, Krog, Brodarska ul. 1, poklic: pravnik, delo: pravnik ime liste: LDS 1. IVAN KAROLI, roj. 6. 4. 1942, Rakičan, Panonska ul. 24, poklic: voznik inštruktor, delo: tajnik KS Rakičan 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. LUDVIK NEMEC, roj. 12. 9. 1944, Vodnikova ul. 12 poklic: predmetni ucrteij, delo: ravnatelj OŠ II RADO ŠTUMPF, roj, 24. 7. 1949, Bakovci, Ribiška ul. 24, poklic: dipl. ing. agronoffl , delo: KG Rakičan ■ ALOJZ LUKAČ, roj. 13. 4. 1939, Bakov Panonska ul. 30, poklic: nn, delo: vo, pogrebništva MARTIN DURIČ, roj. 10.11. 1944, Raki® Cvetkova ul. 16, poklic: kmetijski tetin, delo: poslovodja FRANC OLAJ, roj. 28. 9. 1948, Zvezna ul. 3, poklic: trgovec, delo: pr®1 lec VIKTOR RAJNER, roj. 22. 2. 1933, čan, Prešernova ul. 13, poklic: nn," upokojenec VLADIMIR BRATKOVIČ, roj. 15. 6. Bakovci, Poljska ul. 33, poklic: pred učitelj ma-fi, delo: predmetni učitelj ime liste: ZLSD 1. MILORAD VIDOVIČ, roj. 2. 7. 1938, J čica, Veščica 6/A, poklic, dipl- °eC” direktor «, ne. 2. GEZA KIŠFALVI, roj. 20. 6. 1956, j lavci, Slovenska ul. 58, poklic: prefl učitelj, delo: tajnik ZKO * ,n ca- 3. BOJAN ŠČAVNIČAR, roj. 21.8. tahovci, Satahovci 59/C, poklic: gra° tehnik, delo: vodja vzdrževanja 4. JOŽE ČASAR, roj. 4. 8. 1956, Ra^|0: Tomšičeva ul. 31, poklic: elektrikar, elektroinštalater kiMi, 5. JANEZ VUČKIČ, roj. 17. 9. 1940, RaK'w. Panonska ul. 4, poklic: gimnazijski rant, delo: nezaposlen kiMi, 6. MARTIN JERIČ, roj. 19. 8. 1937, Ra"r„ Štefana Kovača ul. 4, poklic: dipl- in9' delo: pomočnik direktorja imel iste: ZELENI SLOVENIJE 1. SOBOTE FRANC MEOLIC, roj. 25. 8. 1954, Ravenska ul. 20, poklic: inštalater, 2. inštal. plin, napeljav „ .q5i,0a' DRAGICA ŠAJNOVIČ, raj. 22. 3. I^je kovci, Nova ulica 6, poklic: medicin stra, delo: medicinska sestra ,W' 3. JOŽICA VIHER, roj. 18 . 3. 1960, lavci, Zadružna ul. 28, poklic: eko tehnik, delo: ref. za gosp, stanov. V tej volilni enoti se voli 8 članov 0 skega sveta. Številka: 12/94 Datum: 18. 11. 994 Predsednik ... občinske volilne kon« tJ mestne občine Murska 5» Bojan ŽUNIČ, dipl- VOLILNA ENOTA 5 V tej volilni enoti volijo pripadn^L^ ske skupnosti 1 člana sveta - predstavnika romske sti. Volilna enota obsega območje ce|e 1. mestne občine. JANEZ ŠARKEZI, roj. 8. 11. 1960, Sobota, Cankarjeva 50, strojni 2. 3. poslen, predi.: Horvat Goran in siw" lilcev . 21.1 JOŽEF HORVAT-SANDRELI, 1965, Murska Sobota, Gregorčičev^' har, nezaposlen, predi.: Štefan Baj' pina volilcev . MARJAN HORVAT, roj 9. 9. Sobota, Kardoševa 6, strojni zasebni obrtnik, predi.: Jožef MOH0 pina volilcev Številka: 6/94 Datum: 16. 11. 1994 Pr^sedni? . posebne volilne mestne občine MursK Marija MATJAŠEC, dipl- Dopolnitev Pri predstavljanju MIRKA PR^I Ljutomera kot kandidata za novega^ gr občine Ljutomer je izostal podate k’ 5)d d to funkcijo predlagajo Slovenski krs a mokrati in Socialdemokratska stran nije. Se opravičujemo! Do napake je prišlo tudi pri kan0 župana občine Moravske Toplice, 5 A P dat Zelenih dr. FRANC HORVA1 gojine, ampak IVANEC. Podobno se je zgodilu tudi mag’ S(A RIKU ZVERU, kandidatu ZLSD škega župana, ki ne stanuje v Ciril'1* ampak v GRAJSKI L ja Večkrat smo pomotoma zapisa Ib [0. DARCI spadajo v občino Kuzma, t ” drži. VADARCI spadajo v novo o00 <, CONCI. Nepravilno je bila vložena kandm P' čanskih demokratov Slovenije v oD ravske Toplice za kandidata za ,.3^ SLAVKA HORVATA. Pri objav' t ture v prejšnji številki Vestnika prava ganja še ni bila preverjena. Zaradi tudi ni na seznamu kandidatur Hste VSEBINA 27. Odlok o organiziranju javnega podjetja 29. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih kata- 28. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju strskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci, ulic za območje naselja Černelavci Kuštanovci, Križevci in Moravske Toplice SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Na podlagi določil Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93), Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS,-št. 30/93) in na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine M. Sobota na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. junija 1994 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1994 sprejela ODLOK o organiziranju javnega podjetja 1. člen Za opravljanje komunalnih dejavnosti v občini M. Sobota se organizira javno podjetje v lasti občine (v nadaljevanju: podjetje), s preoblikovanjem obstoječega javnega podjetja Komunala, p.o., M. Sobota skladno z zakonom. Ta odlok predstavlja akt o ustanovitvi podjetja. 2. člen Ustanovitelj podjetja je Skupščina občine Murska Sobota. 3. člen Podjetje posluje pod firmo: Javno podjetje »Komunala«, d.o. o. Murska Sobota, Kopališka 2. Skrajšana označba firme podjetja je: »Komunala« d. o. o. M. Sobota. Javno podjetje je družba z omejeno odgovornostjo. Sedež podjetja je v Murski Soboti, Kopališka 2. 4. člen Podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino: Javno podjetje Komunala d.o.o.. Murska Sobota, Kopališka 2. 5. člen Podjetje ima vsa pooblastila v pravnem prometu s tretjimi osebami razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja. 6. člen Podjetje obvezno opravlja glavne dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena na območju občine M. Sobota in sicer: 1. oskrba naselij s pitno vodo: - zajemanje, čiščenje in dovajanje pitne vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom; - vzdrževanje vodovodnega omrežja, zaključnih spojev in vodovodnih objektov; - preizkušanje, zamenjave in popravljanje vodomerov. * 2. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda iz naselij: - zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju; - vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav, ter upravljanje s čistilno napravo; - čiščenje kanalizacije; - praznjenje greznic; 3. urejanje in vzdrževanje objektov splošne in skupne rabe v občini M. Sobota: - urejanje, vzdrževanje in čiščenje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, sprehajališč, igrišč in drugih javnih površin. 4. urejanje in vzdrževanje odlagališč komunalnih odpadkov za občino Murska Sobota. Podjetje opravlja zaradi posebnih potreb občine: 1. pokopališko in pogrebno dejavnost: - urejanje, vzdrževanje in čiščenje ter najemno oddajanje grobov na pokopališču v M. Soboti; 2. oskrbo mesta M. Sobota s toplotno energijo: - proizvodnja in distribucija toplotne in geotermalne energije ter tople vode, upravljanje s kotlovnicami in njihovo vzdrževanje; 3. upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda občine Murska Sobota. 7. člen Poleg v tem odloku navedenih dejavnosti lahko podjetje opravlja še dejavnosti. posebej določene v statutu podjetja. 8. člen Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje dejavnosti podjetja, mora podjetje pri opravljanju dejavnosti upoštevati tudi pogoje, določene z odloki in drugimi pravnimi akti, ki jih sprejme Skupščina občine M. Sobota. Dejavnost podjetja se lahko spremeni samo s soglasjem organa, ki predstavlja ustanovitelja. 9. člen Celotno družbeno premoženje dosedanjega javnega podjetja postane skladno z 69. členom Zakona o gospodarskih javnih službah, lastnina občine M. Sobota. Do uveljavitve Zakona o lokalni samoupravi navedena sredstva ustanovitelj zagotavlja javnemu podjetju Komunala za nadaljevanje opravljanja dejavnosti podjetja. Za določitev vrednosti premoženja podjetja se upošteva bilančna vrednost po zaključnem računu za dosedanje komunalno podjetje. Skladno s 1. odstavkom tega člena se del premoženja prejšnjega Podjetja Komunala M. Sobota po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (infrastrukturni objekti in naprave), ki niso v osnovnem kapitalu javnega podjetja, da v upravljanje javnemu podjetju Komunala, s posebnim sklepom izvršnega sveta SO M. Sobota. 10. člen Podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti podjetja subsidiarno, do višine vrednosti premoženja javnega podjetja. 11. člen Podjetje ima naslednje organe: - nadzorni svet - svet delavcev - direktorja. 12. člen Nadzorni svet sestavljajo trije predstavniki občine kot ustanovitelja, ki jih imenuje izvršni svet. Na sejah sodeluje brez pravice odločanja en predstavnik sveta delavcev. Do imenovanja članov nadzornega sveta podjetja opravlja njegovo funkcijo upravni odbor podjetja. 13. člen V podjetju delavci izvolijo 5-članski svet delavcev, ki deluje skladno z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 14. člen Ustanovitelj podjetja daje soglasje na: - obračune in zaključni račun podjetja, - poslovno poročilo, - imenovanje in razrešitev direktorja. Ustanovitelj odloča: - o cenah oz. tarifah za uporabo javnih dobrin - odloči posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin. V razmerju do podjetja zastopa ustanovitelja njegov izvršilni organ, kolikor ni z akti občine izrecno določena Skupščina občine M. Sobota. 15. člen Morebitno izgubo, ki nastane pri javnih dejavnostih zaradi vpliva države in občine na cene in druge pogoje poslovanja, pokriva občina v okviru svojih pristojnosti. 16. člen Statut podjetja mora nadzorni svet sprejeti v 60 dneh od uveljavitve tega odloka. Do sprejetja statuta podjetja po tem odloku se smiselno uporabljajo dosedanji akti podjetja, razen v določilih, ki jih posebej ureja ta odlok. 17. člen Direktorja imenuje nadzorni svet na osnovi javnega razpisa, najkasneje v roku enega leta od sprejetja statuta podjetja. Do imenovanja direktorja v skladu s tem odlokom opravlja naloge direktorja kot vršilec dolžnosti dosedanji direktor. 18. člen Ce ni s tem odlokom ali drugim splošnim aktom Skupščine občine drugače določeno, izvršuje pravice in dolžnosti ustanovitelja iz tega odloka izvršilni organ občine. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Skupščine občine M. Sobota. Številka: 028-5/94-1 V M. Soboti, 17. novembra 1994 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r. 28. SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Na.osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80 in 42/86) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/90 in 22/90) je Skupščina občine Murska Sobota na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. junija 1994 in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 17. novembra 1994 sprejela ODLOK s spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic za območje naselja Černelavci 1. člen V odloku o imenovanju ulic za območje naselja Černelavci (Uradne objave štev. 21/84 in 27/84) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: S tem odlokom se določijo za območje naselja Černelavci za posamezne ulice naslednja imena in območja: 1. Dolga ulica: obsega območje cest od Zadružne ulice proti jugovzhodu, do Gederovske ulice 2. Črtomirova ulica: obsega območje ceste od Liškove ulice proti severu od Dolge ulice 3. Dalmatinova ulica: obsega območje ceste od Liškove ulice proti severu (krožna ulica), zahodno od Črtomirove ulice 4. Gajeva ulica: obsega območje ceste od Gederovske ulice proti jugu do Kranjčeve ulice 5. Gederovska ulica: obsega območje ceste od ulice Štefana Kovača mesta M. Sobota proti zahodu do območja naselja Veščica 6. Gorička ulica: obsega območje ceste od Gederovske ulice proti severu do potoka Ledava 7. Jurčičeva ulica: obsega območje ceste od Goričke ulice proti severu do Ledavsk^ ulice 8. Ledavska ulica: obsega območje ceste od Goričke ulice proti vzhodu (slepa ulica) 9. Liškova ulica: obsega območje ceste zahodno od Dolge ulice, južno od Črtomirove ulice, in Dalmatinove ulice, nato se obrne proti severu, nato proti vzhodu do Dolge trlice 10. Kranjčeva ulica: obsega območje ceste od Gajeve ulice proti jugu do ceste M. Sobota - Maribor 11. Pušča: obsega območje zaselka, ki leži zahodno od Kranjčeve ulice 12. Slovenska ulica: obsega območje ceste od Črtomirove ulice proti zahodu (slepa ulica) 13. Tavčarjeva ulica: obsega območje ceste od Zadružne ulice proti severu do Ledavske ulice 14. Travniška ulica: obsega območje ceste od Zadružne ulice proti severovzhodu do Ledavske ulice 15. Zadružna ulica: obsega območje ceste od Goričke ulice proti severovzhodu do Ledavske ulice 2. člen 4. člen se dopolni z novima odstavkoma, ki se glasita: »Za ulice pod zaporednimi številkami 1, 2, 3, 4, 9, 10 in 11 iz prejšnjega člena tega odloka je izdelan grafični prikaz območij ulic v merilu: 1 : 5000, ki je sestavni del tega odloka. Stroški za označitev ulic in zamenjavo tablic s hišnimi številkami bremenijo proračun občine.« _ 3. člen ■ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 02^-16/94-1 V M. Soboti, dne 17. novembra 1994 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČAR, 1. r. 29. Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/ 86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1994 in Zbora krajevnih skupnosti dne 17. 11. 1994, sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci, Kuštanovci, Križevci in Moravske Toplice L člen Uvede se agromelioracijski postopek v delih katastrskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci, Kuštanovci, Križevci in Moravske Toplice. Agromelioracijsko območje zajema sledeče pare. štev., po katastrskih občinah: K.o. Pare. št. Skupna površina v ha Jurij 206, 207/3 0,6990 Martinje 594/1, 596 0,8385 Vaneča 438/1. 438/2 , 439 0,3500 Gerlinci 578 0,6784 Bodonci 422 0,8608 Kuštanovci 435, 436, 437 0,7790 Križevci 5847. 5846/1, 5848, 5826 1,000 Mor. Toplice 97 0,6635 SKUPAJ 5,8692 2. člen Agromelioracijska dela zajemajo: a) Strojna dela - planiranje in ravnanje terena - krčenje predhodne kulture - trošenje gnojila in apna - rigolanje - brananje b) Ročna dela - krčenje - količenje - ostala dela 3. člen Lastnik oziroma uporabnik kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju je dolžan pred pričetkom izvajanja agromelioracijskih del posekati drevje in grmičevje. 4. člen Lastnik oziroma uporabnik kmetijskih zemljišč je dolžan na agromeliorira-nem zemljišču vzdrževati objekte po navodilih strokovnih služb, ki delujejo v skladu z naravovarstvenimi normativi, ter s tem zagotoviti trajno delovanje sistema - nasada. 5. člen Na agromelioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. *6. člen Agromelioracijska dela bodo končana predvidoma do konca leta 1994. 7. člen Investitorji del iz 2. člena tega odloka so kmetje oziroma lastniki kmetijskih zemljišč. 8. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 321-145/94-11 V Murski Soboti, dne 17. 11. 1994 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. stran 40 vestnik, 24. novembra 199£ vestnik Adventno sozvočje SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA IZVRŠNI SVET Sekretariat za gospodarstvo V sodelovanju z SKB-banko, d. d., Ljubljana, PE Murska Sobota UBK, Univerzalno banko, d. d., Ekspozitura Murska Sobota razpisuje NATEČAJ za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Murska Sobota za leto 1994. Višina razpisanih sredstev znaša: - sredstva občinskega proračuna (za subvencioniranje obrestne mere) - sredstva bank, od tega: sredstva SKB-banke, d. d., Ljubljačna, PE Murska sobota sredstva UBK Univerzalne banke, d.d., Ekspozitura Murska Sobota, Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - novi tehnološki projekti - uvajanje novih dejavnosti in - širitev ter tehnološka posodobitev dejavnosti. 10.000.000,00 SIT 35.000.000,00 SIT 35.000.000,00 SIT - doba vračanja: 3 leta z možnostjo polletnega moratorija - subvencija obrestne mere: 5 odstotnih točk (er - višina posojila je odvisna od števila vlog in vrednosti projektov bonitete komitenta a - zavarovanje posojila po pogojih za zavarovanje posojil ma»9 gospodarstva pri zavarovalnici ali na drugi zakonsko dovoljen način i vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, s poroštvom posoj' sposobnega poroka ipd.) m. Za posojilo lahko zaprosijo fizične in pravne osebe, ki poslovno sodelujejo z eno od bank razpisnic natečaja in imajo sedež firme in lokacijo naložbe na območju občine Murska Sobota, in sicer: - samostojni podjetnik posameznik (obrtnik) - podjetja v zasebni lasti ter druge pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti - zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov, in - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. V. Prošnji za pridobitev posojila je potrebno priložiti: . - stalnim komitentom za dobro boniteto - predračunsko vreon s kratkim opisom naložbe . N - drugim prosilcem - investicijski program po metodologiji iz N dil za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih - priglasitveni list ali obrtno dovoljenje; sklep o vpisu L v sodni register ali izjavo o začetem postopku za ustanovitev pofJ - potrdilo o plačanih davkih. IV. Pogoji za dodelitev posojila so: - obrestna mera: R + 12% VI. Popolne vloge za dodelitev posojila je potrebno oddati do 10-1994 na sedežih bank komitenta, in sicer na: - SKB banki, d. d., Ljubljana, PE Murska Sobota, Kocljeva 6 - UBK Univerzalni banki, d.d., Ekspozitura Murska Sobota, = škova ulica 25. - ,0ni Za informacije v zvezi s tem natečajem se obračajte na orna banki. O izbiri bodo prosilci obveščeni v 8 dneh po roku natečaja. Podpredsednik^' Janko HALB, dipl- Adventni čas je čas pričakovanja, čas, ko si dom, pisarno, izložbo, kotiček, kjer se največ zadržujemo, hočemo okrasiti. Brez adventnega venčka ne gre, kot ne gre brez potice za veliko noč. Ni potrebno veliko storiti, da si pričaramo to adventno razpoloženje. Nekateri uživajo, če si adventni venček lahko naredijo kar sami. Zelenje je raznoliko: smreka, božično drevce, pušpan, bršljan, hortenzija, različno šibje in drugo. Majhne vejice zelenja narežemo na enake velikosti, jih zložimo v šopke in privijemo na pripravljen žičnat obroč, ki je lahko ovit z vlažnim mahom. Cvetličarne nam ponujajo obilo okraskov, ki sodijo na adventni venček. Trakovi in svečke morajo biti barvno usklajeni. In kaj, če nimate na voljo nobenega materiala in če niste vešči takega dela? Prepustite to floristom. Letošnji trend barv se giblje vse bolj k naravi, veliko je naravnega materiala, zelene barve, naravnih barv trakov, za popestritev pa sta modra barva in seveda nepogrešljiva rdeča. Da bi adventni venček zavzel čim manj prostora, so se letos pri nas pojavila lična lesena stojala. Na vrhu imajo zarezo, kjer se venček pritrdi in visi. Naš dom je kraj, kjer preživimo veliko prostega časa, zato ga ne zanemarimo in ga olepšajmo z dekoracijo notranjih prostorov. V nekaterih cvetličarnah prodajajo tudi samo obode, da lahko po svojem okusu zaran-žirate venček. Letos opažamo v floristiki manj običajnih bleščečih kroglic in veliko raznolikega materiala z manj bleščic. Okraševanje je danes nekaj, kar daje našim prostorom več topline, življenja. OLGA VARGA Naj postane tudi Vaša. lastnik, 24. novembra 1994 stran 41 vestnik motorna vozila ZIMA Resne in sanjave KLAS popelje na planjave! Zmujte v priznanih smučarskih središčih po Sloveniji! Smučajte v tujini: Avstriji, Italiji in Franciji. ms*e počitnice za srednješolce v KOČI NA PESKU blizu Rogle T od 19. 2. do 26. 2.1995. “Oicionalna šola smučanja za osnovnošolce na Kopah od 22.2. do 27. 2.1995. Cena samo 240 DEM. ZA SREČO V NOVEM LETU * KLASOM po širnem svetu Preživite najdaljšo noč v letu na Madžarskem ob zvoku violin in čardaša od 30.12. do 2.1.1995. Cena samo 277 DEM Silvestrujte v Termah Čatež in znanih zdraviliščih. Preživite 2-. „ novoletne praznike ob morju. “Ožične in novoletne praznike Vas pričakuje penzion PALENK Za mi V farski dolini. Božični paket od 20.12. 456 DEM ""ade in mlade po srcu silvestrovanje v Budimpešti od 31.12. do 2.1.1995 le za 265 DEM. ^IČAKUJE VAS AGENCIJA KLAS Pp,°^a 'n informacije v poslovalnicah turistične agencije *^s v Murski Soboti, tel. 22 606, G. Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. GOLF JGL 1600, letnik 1976, registriran do maja 1995, prodam za 1.500 DEM. Tel.: 82 156. m 1389 HONDO CIVIC HB 1.6 ESI, 11/93, z mnogo dodatne opreme, prodam. Tel.: 46 218. m30040 JUGO 55, prevoženih 35.000km, letnik ■ 1989, prodam. Tel.: 26 694. m30026 ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, štedilnik za centralno ogrevanje, rabljen, pluge, 10 čolne Olt, prodam. Smodiš, Zvezna 1, Bakovci. m30028 RENAULT 4 GTL J, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 88 073. m30031 KAMION TAM 130 TUB 4,3, nosilnosti 6 ton, nov, prodam. Tel.: 062 724 558. mppll OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1985, in peugeot 605 turbo dizel, letnik 1990, prodam. Tel.: 0609 617 561. m30502 TOVORNI AVTO TAM 110, hladil nik, nosilnosti 5t, registriran, vozen, prodam. Tel.: 43 070. mppl3 ZASTAVO 101, letnik 1985, registrirano do novembra 1995, prodam. Strehovci 3. m30074 VISO 11 RE, letnik 1987, prodam. Tel.: 21 040. m30080 EXPORT ■ IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri In kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-teletaks:(069) 32848 ŠKODO 110 L, starejši letnik, z obnovljenim motorajem, z avtoradiom, gara-žirano, prodam. Rumičev breg 13, Moravske Toplice. m30081 RENAULT 18, letnik 1980, in R 18, letnik 1983, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 57 811. m30051 ZASTAVO 126 P prodam. Tel.: 32 770 - dopoldne ali 41 225 - popoldne. m30058 JUGO 45 EX, letnik 1987, registriran do oktobra 1995, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 71 013. m30062 OPEL ASCONO 1,6, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 46 050. m30065 LADO 1200, letnik 1986, kitaro Ibanez XIII in pedal Korg A4 ugodno prodam. Jože, Kruplivnik 88f p. Grad. m30075 JUGO 55, letnik 1991, prodam. Puževci 54. m30076 posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. <0691 32322 FAX-TEL (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA MANJŠI PROSTOR v Murski Soboti, centralno ogrevan, dam v najem. Primeren je za butik, pisarno ali mirno obrt. Tel.: 22 445 ali 21 279. 30035 HIŠO s parcelo v Kramarovcih, potrebno manjšega popravila, prodam. Tel.: 0043 42 30502, od 19. do 21. ure. m300046 MLAD VINOGRAD (rizling), okrog 15 arov, na lepi sončni legi v Lendavskih goricah ugodno prodam. Tel.: 76 250, zvečer. mjv DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 23 463, popoldan. m30042 ENOSOBNO STANOVANJE, novejše, s centralno in telefonom v Murski Soboti kupim. Ponudbe po telefonu popoldne in zvečer na 21 259. m-pp DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Gomj Radgoni prodam. Tel.: 82 183. m30034 V ŠPRINCU prodam 20 arov vinograda, 43 arov sadovnjaka in klet. Tel.: 42 848. m30057 GOZD, 60 arov, ob cesti Mačkovci--Otovci, prodam. Tel.: 21 965. m3006 ENOSOBNO STANOVANJE v Radencih prodam. Ogled 27. novembra in 4. decembra od 7. do 12. ure v Cankarjevi 8 v Radencih. m30063 VEČJE ENOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote prodam. Tel.: 21 574, popoldan. m30079 V Murski Soboti v Zvezni ulici 27 so pred kratkim odprli butično trgovino z buteičnimi vini - vinarij. Vinarij se ponaša s pestro ponudbo vrhunskih vin - čez 400 buteljk priznanih domačih vinaijev. Vsa buteljčna vina so naprodaj, izbrana pa lahko tudi poskusite. PARCELO ALI HIŠO v M. Soboti ali eno- oz. dvosobno stanovanje kupim. Ponudbe pod šifro »Čimprej«. m30056 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, z vso mehanizacijo in 4ha zemlje (ali brez zemlje) ob asfaltni cesti v Kuršincih 36 a, p. Mala Nedelja, prodam. Cena po dogovoru. m!396______________________ SATELITSKI SISTEMI PACE in LASAT od 399 DEM. TAF, Trnje61, tel.: 70021. NJIVO v Nedelici, 33 arov, prodam. Velika Polana 71, tel.: 71 296. mppl4 DVOSTANOVANJSKO KOM- FORTNO HIŠO v središču M. Sobote, z možnostjo trgovske ali poslovne dejavnosti, na 1200M2 veliki parceli, prodamo. V račun vzamemo tudi 3-sobno stanovanje v M. Soboti. B.I.K., d.o.o., Nepremičnine, Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049. mrč HIŠO NA GORIČKEM (Krplivnik), ob meji, 3. gradbena faza, vsi dokumenti urejeni, prodam. Tel.: 069 43 303 ali 061 574 347, po 20. uri. mpp!3 Vpisna mesta: kmetijska mehanizacija PLANIRNE DESKE TIPA 360 IN 35 vseh velikosti in za vse vrste traktorjev izdelujemo in prodajamo najceneje v Sloveniji. Dostava na dom brezplačna. Kovaštvo Mušič, Loka, Testenova 47, 61234 Mengeš, tel.: 061 738 619. mppl5 NOVO BALIRKO Z-224/1, poljske izdelave, in nov motokultivator Muta s priključki prodam. Možnost posojila. Tel.: 49 195 ali 49 154. m30054 Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj; Lokacija Ptuj, Ormoška c. 33a. Prodajalna Sava Trade: Maribor, Trg revolucije 6. Poštne enote: Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, 62000 Maribor, 62101 Maribor, 62105 Maribor, Ptuj, Ormož, Sl. Bistrica, Lenart v SLaoricah, Radlje ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem. Informacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. SDSS -SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE IN IVAN MARKOJA TER KANDIDATI ZA SVETNIKE OBČINE ODRANCI VABIMO občane občine Odranci na predvolilni shod, ki bo v nedeljo, 27. novembra 1924, ob 14.30- url v dvorani gostilne Bogdan. PO SHODU BO DRUŽABNO SREČANJE. Republiški zavod za zaposlovanje OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 3, 69000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto samostojnega svetovalca ' za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: • visoka izobrazba psihološke, sociološke, andragoške oziroma druge ustrezne družboslovne smeri, • 3 leta delovnih izkušenj, • državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Republiški žšvod za zaposlovanje, Območna enota M. Sobota, Arhitekta Novaka 3, z oznako na ovojnici: »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. stran 42 vestnik, 24. novembra 1994 vestnik TRAKTOR LTZ 55, star 1 leto, pro-dam.-Tel.: 70 739. m30064 CISTERNO CREINA 3200 in trosilnik gnoja prodam. Hribar, Zgornje Ko-njišče. m2577 TRAKTOR IMT 560 in kombajn Claas Dominator 85 prodam. Vogrinec, No-rički Vrh 2, p. G. Radgona, tel.: 61 049, do 15. ure, in 63 315. m2583 KMETOVALCI! Sedaj je čas za menjavo gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik, Hum 32,62270 Ormož, tel.: 062 701 593. ml394 ENOOSNE PRIKOLICE - 3t za 299.000 SIT, dvoosnc - 5t za 499.000 SIT in traktor Masey Ferguson 110KS za 2,132.000 SIT naprodaj. Tel.: (069) * 82 580. mrč KMETOVALCI, AGROIZBIRA KRANJ ugodno prodaja sestavne dele za generalno popravilo motorjev za traktorje Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat Štore, IMT, Tomo Vinkovič, Torpedo Deutz. V zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorja Barum itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Priporoča se Agroizbira Kranj. Tel.: 064 324 802. mrč _______________________ SiEMtNS KJE In KDAJ? SLUŠNI APARATI povsod in vsak trenutek. AKCIJA digitalnih slušnih aparatov z možnostjo programiranja. Vsak četrtek od 9. do 12.30 v prostorih ABA OPTIKE, Lendavska 8, Murska Sobota. • vse vrste zaušesnih in % ušesnih 3 aparatov e • izdelavovložkov po meri > • testiranje sluha g in nasvet g • popravila in <5 servis 'J • možnost E povračila ZZZS O • in vse to O- z GARANCIJO! Inf.: (062) 41 4816 in (061) 159 5422. LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 ODPRTO ponedeljek-petek8.-16., v soboto 8. -12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA SAMARA, KARAVAN, NIVA CENA LADE SAMARA ZNIŽANA DO 120.000 SIT - Najugodnejši lizing (tudi za kmetovalce) - Posojila brez pologa do štirih let (tudi za rabljena vozila) - V posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil - Staro za novo • rezervni deli • avtomehanika • avtokleparstvo • vulkanizerstvo POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodiča TESARSTVO. KROVSTVO ANTON SI.EMESŠEK - izvajamo vsa tesarska in krovska dela KRITINE: TEGULA, BRAMAC, SALONIT... - podstrešja obnavljamo z »gips« ploščami (sistem KNAUF in RIGPS) hitro in kakovostno TESARSTVO. KROVSTVO ANTON SLEMENŠEK Ulica 22. junija 4, PETIŠOVCI, telefonska št. 76750 ENOOSNO PRIKOLICO, dvobrazdni plug in elektromotor 5,5kW prodam. Tel.: 65 658. m2572 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. Ba-ler, Kuštanovci 18. Mačkovci. m30083 SILOKOMBANJ 80 s, za 190.000 SIT, in OLTOV PLUG, 10-colni, prodam. Partizanska 30, Bakovci. m30049 živali PUJSKE prodam. Satahovci 36. m30045 SVINJO za zakol, težko okrog 140kg, prodam. Kupšinci 17. m30033 SVINJO za zakol, težko okrog 170kg, prodam. Puconci 54, tel.: 45 127. m30027 DVE KRAVI, starost 4 leta in 5 mesecev breja ter 7 let in 6 mesecev breja, prodam. Renkovci 120. m30082 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA); tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec. Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.:(069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp ★ ★ ★■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. KOKOŠI, mlade nesnice, lahko naročite po telefonu 82 401. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. ml384 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci. m30049 PUJSKE prodam. Tropovci, Križna 13, tel.: 46 209. m30067 HOnEDlVER n o'd v e t « I t I • 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tol.: 061/571875 razno Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spir-čevala Osnovne šole Stročja vas, izdanega leta 1985 na ime Bojan Tušek, Stročja vas 9a. ml388 POSODIM 1.000 DEM. Garancija osebni dohodek. Obresti po dogovoru. Tel.: 0609 626 215. m30047 KRMNO PESO KUPIM. Bogojina 127. m30030 NEMŠKE BRIKETE, 3 tone, ugodno prodam. Ciril Metodova 14, M. Sobota, tel.: 22 035. m30050 TISKALNIK STAR LC, 24-10, prodam. Tel.: 21 959. m30036 ZVOČNIKE CERWIN VEGA (trisi-stemske) in mikser STUDIOMASTER SESSION 16/2 prodam. Tel.: 75 012. mle POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Tel: 24388. m30039 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Pffaf prodam. Tel.: 87 851. ml391 ŠIVALNI STROJ, nov, in pohištvo prodam. Brezovci 40. m-pf LES ZA OSTREŠJE, žagan, večjo količino in kole za vinograd, prodam. Tel.: 60 530. m30084 VIDEOKAMERO, STAREJŠO VHS-C, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: 24 942, po 18. uri. m30041 VIDEOKAMERO PANASONIC S-VHS C NVM 10 z opremo prodam. Zorko, Lendavska 8, M. Sobota. m30025 SENO prodam. V račun vzamem krmno peso. Bogojina 127. m30030 KUPUJEM JEDILNI KROMPIR IN TELETA - BIKCE SIMENTALCE. Tel.: 064 242 638. mppl2 SUHA BUKOVA DRVA prodam. Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. mppl6 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5kW, rabljeno eno sezono, prodam. Tel.: 62 094. m2578 MONTAŽNO GARAŽO v M. Soboti -prodam. Tel.: 21 956. m30068 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega in maturitetnega spričevala SŠT M. Sobota - tekstilna smer, izdanih leta 1992 na ime Anna Marija Vida, Genterovci 40. m30072 Vse je onemelo. Le zvok Tišine... Življenje - kako hitro mine. V SPOMIN 27. novembra mineva žalostno le'®! odkar nas je v mnogo prerani s zapustil naš dragi Ivan Prša iz Male Polane Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, pnn cvetje in z mislijo nanj prižgete svečo. Vsi njegovi TERVOL, TRDI in mehki, prodam-Tel.: 33 003. m30078 _ delo AKVIZITERJE za prodajo tekstila M terenu iščemo. Dober zaslužek, le 557. . j — m2582 .... „ MLAJŠO UPOKOJENKO do 65 tet skupno gospodinjstvo z upokojence čemo. Tel.: 21 965. m30059 „ toio- PRODAJNE ZASTOPNIKE za M vostne izdelke išče TONKA, o-0-Maribora. Predstavitev ‘z,„L„t0. v četrtek, 24. novembra, ob 19-stilni Pri Amerikancu v M. SoDo -šinska ul. 14. MLAJŠA UPOKOJENKA gre g* dinjit k družini ali na kmetijo, W jino. Obvlada tudi pisarniško o nudbe pod »Januar 95«. m30061 - storitve OPRAVLJAM Saptacije postavljam pregradne ste? '-rogm®-stropove, suhi estrih »knaut« P Polaganje oblog - Parke(0 ’ toplih ladijskega poda, plute, itison podov. Tel.: 069 61 471. ZAHVALA V 59. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, atek, brat, stric in dedek Franc Božič iz Grab 14 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za svete maše ter nam izrekli 'sožalje. Hvala g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Kovačiču za odigrano Tišino, gasilcem iz Grab ter govornikoma Biserki Jurša in Jožku Žalaiju. Grabe, 14. 11. 1994 Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Marjan, Mirko, Branko, Zdenka in brat Janko z družinami ter drugo sorodstvo Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena. In križ je med nami, tišina prsti. V SPOMIN Gizeli Huber iz Kruplivnika 24.11.1992-24.11.1994 Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 49. letu starosti je umrla hčerka, sestrična, nečakinja in so niča Irena KočiŠ Solza, žalost, bolečina te v dveh letih ni zbudila. Ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji iz Kančevec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, botrini, prijateljem m jB cem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji dom, darovali ve j šopke ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma za p^ž- na obred in pevcem iz Ratkovec za odpete žalostinke. ”° a hvala zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma in pljuC»ojih oddelka bolnišnice Rakičan, ki so ji lajšali bolečine v za dneh njenega življenja. Tudi vsem neimenovanim - hvala! Rdeči cvetovi na gomili, drobne svečke tam gore, a pod to gomilo naš dragi mirno spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljanja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 50. letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, dedek, stric, tast in zet Martin Rumek iz Strehovec 43a Mama in drugo sorodstvo V življenju le skrb in delo si P02^, sedaj od vsega tega trudna si ZaSP odšla si tja, kjer ni bolečin, nam pa pustila večen si spomin ZAHVALA V 81. letu se je dopolnilo dragi mami, sestri, babici in pra Gizeli Smodit Jože Sukič iz Martinja 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Camplinu in g. Kozarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem iz sektorja, GD Gornji Senik, GD Trdkova, GD Bogojina in kolektivu Moravskih Toplic. Žalujoči vsi njegovi Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, 224. brigadi Tovarne moških oblačil Mura, kolektivu Ženskih plaščev, obratu Mura Lendava in 325. brigadi Tovarne ženskih oblačil. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli globoko sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku iz Bogojine za pogrebni obred ter pevcem in pevkam za odpete žalostinke, predstavniku sindikata Mure in gospe Časarjevi za besede slovesa. Žalujoči: žena Marija, sin Danijel, hčerka Martina z družino, mama iz Hrvaške, sestri Boža in Marica ter brat Marko z družinami, tašča ter drugo sorodstvo roj. Celec iz Stanjevec Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, b°tr dobrim sosedom, predvsem Evgenu Škerlaku. JM Prisrčna hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, grob Pr ^jli s cvetjem in darovali v druge dobre namene ter jo posp* k večnemu počitku. ajil' Hvala duhovnikoma Jani in Štefanu za pogrebni obred -cem za sodelovanje, pevcem za odpete žalostinke ter 0 pljučnega oddelka bolnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Jetnik, 24. novembra 1994 stran 43 Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN 23. novembra je minilo peto leto bridke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in snaha Verica Mekiš roj. Mekiš iz Rogašovec Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi V SPOMIN Danka Kranjca Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Tiha bolečina spremlja spomin na 25. november pred enim letom, ko se je za vedno ustavilo plemenito srce dragega moža in očeta zaposlenega v Nemčiji iz Murske Sobote Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in se ustavite ob njegovem preranem grobu. žalostjo v srcu: žena Darinka ter sinova Darko in Dušan V SPOMIN Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi neutolažljivi 24. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil ljubi mož, oče, tast in dedi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več nasmeha tvojega, ne dela tvojih pridnih rok. Odšla si nemo, tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha. A v naših srcih ti naprej živiš, čeprav že eno leto v grobu spiš. V SPOMIN 22. novembra je minilo eno leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila najdražja Rote in sveče ti grob krasijo, solze po licih nam grenke teko, 10 let te te zemlja črna krije, v naših srcih pa ialost ne mine. Jože Semen iz Lendave Erika Kučan roj. Kranjec iz Lucove ne solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih. Le spomini na ^Vaia eP.e ^se s^uPn’h dni nam vlivajo moč življenja. ern, ki seje spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. > Vsi njeni nadražji . ■ --------------------- ve^ ne bije, Pa 'rpiŠ' s°ha i -t os'srce iz oti. ker teefrazen in otožen, ’ „8° &na, mama, ^a, sestra, med nami ni. ZAHVALA e$n° v srcu se ob tihem slovesu naše drage žene, mame, tašče, orne in sestre Marije Soke roj. Dragovič 'z Partizanske ulice v Murski Soboti ^nce, cvef01” Se vsein’ ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, prinesli Pravljen J*ln sveče. Hvala g. Merklinu za ganljivo slovo, g. župniku za odi„ redl. Pevcem za čutno odpete žalostinke, godbeniku za ®rano lišino in pogrebništvu Jurič iz Murske Sobote. ajcž Štefan, hčerka in sin z družinama, sestra iz Madžarske in rat iz Avstralije z družinami ter drugo sorodstvo Zadnji pozdrav Emilu sodelavci iz ZD Lendava Ljubi očka, vstani gori, da boš videl rožiče, ki krasijo grob prerani, saj so s solzami zalite vse. V SPOMIN Ne čas ne solze ne morejo ublažiti žalosti in bolečine, ki je nastala v naših srcih pred enim letom 27. novembra, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat Štefan Balažič s Hotize Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate rože in prižigate sveče. Hvala za vse, kar si nam dal, v srcih bolečih spomin bo ostal. Vsi, ki te imamo radi ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, svaka in strica Jožeta Grečla iz Volčjega Potoka pri Kamniku roj. v Gornjih Črncih 8 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, izrekli sožalje in nam stali ob strani. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Pirnat, g. Koželju ter g. Kladniku za lepe besede slovesa, praporščakom, sorodnikom, čebelarjem, prijateljem ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste obdržali v lepem spominu. Žalujoča žena Frida ZAHVALA V 82. letu je prenehalo biti srce našega moža, očeta, starega očeta in brata Ludvika Baleka iz Adrijanec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, domačim gasilcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v druge namene ter ga pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala duhovnikoma g. Ernišu in gospe Jani Kerčmar za lep pogrebni obred, kantorju in pevcem za odpete žalostinke in g. Bočkorecu za poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Adrijanci, 11. 11. 1994 Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik z ženo Jolanko, hčerka Gizela z možem Ernestom, vnuk Pištek in sestra Ana Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tivljenja... ZAHVALA V 71. letu je prenehalo biti srce našega moža, očeta in dedka Štefana Zvera iz Genterovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili in izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku Krampaču iz Dobrovnika in g. Prši iz Male Polane za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili. Genterovci, 1. 11. 1994 Žalujoči: žena Marija, sinovi Štefan, Jože, Milan. Slavko in hčerke Angela, Slava in Ana z družinami ter trinajst vnukov Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, meni ostala je bolečina in velika praznina. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak Štefan Baša iz Dokležovja Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom in sorodnikom, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in svete maše ter za vsa izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala govornici Mariji, duhovniku g. Riglerju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in dr. Carju za pomoč ob njegovi bolezni. Vsem še enkrat - hvala! Dokležovje, 7. 11. 1994 Žalujoči: žena Marija, sestra in drugo sorodstvo Tam za goro in zeleno ravnino sonce se je stemnilo, a se bo vrnilo, v slavo mrtvim govorilo. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 53. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in svak Emil Šabjan iz Kamovec 37a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za pisna in ustno izrečena sožalja, za prelepo cvetje in darovane sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala še vsem duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za besede slovesa, hvala tudi gasilcem in dr. Vassu, ki mu je s človeško toplino lajšal bolečine. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, zaman vse naše upanje, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak, stric in zet Jože Karaš iz Kupšinec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za druge namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in bolečino postojite ob njegovem grobu. Kupšinci, 20. 10. 1994 Žalujoči: žena Angela, hčerka Angelca z družino, sinova Jože in Milan z družinama, sestra Jolanka, brat Ludvik s Hermino, sestri Terezija in Anica z družinama, nečakinja Erika z družino ter drugo sorodstvo Jaz nočem, da bi svet spoznal skrivnosti moje in bolesti; kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbu Bogu in vesti! (M. J. Lermontov) ZAHVALA Mnogo prezgodaj sta zapustila dom. mater, brata in sestro Marjan Kous 22. julija 1994, v 42. letu in Alojz Kous 4. novembra 1994, v 46. letu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali in lajšali bolečine, nas tolažili in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni svečanosti, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive poslovilne besede in sodelavcem. Žalujoči: mama Angela, brat Janko in sestra Bernarda z dru-žimo Prezidij gori v srčni želji, da bi vsem kandidatkam/kan-didatom za županko/župana naredil kar največjo uslugo z navedbo njenih/njegovih lastnosti. Zaradi omejenega časopisnega prostora, ker vseh ne bi mogli istočasno opisno omeniti, in nepreglednega političnega prostora, se mora, žal, v tej fazi dogajanja temu odreči. Za nameček se je fotografska tehnika pokazala za nezanesljivo, saj reprodukcije posnetkov na tem časopisnem papirju ne kažejo prave lepote možnih mater županj. Toliko večja je zadrega zdaj, ko so se možne matere županje v frizerskem salonu Giza dale urediti mojstru Jos-hui Galvinu - Gologlavemu. Lahko povemo samo, da mojster kljub visokim ponudbam ni mogel odložiti vseh svojih obveznosti na kraljevskih dvorih in filmskih ter lepotnih studih in ostati tukaj. Da bi kandidatke skozi vso kampanjo ohranjal v največji možni lepoti. Zvedelo se je, da so si vse štiri, kolikor jih je na ozemlju Prekmursko-Prle-škem Republike, dale v neki mizarski delavnici naročiti posebne podstavke za onduli-rane dele telesa, ki jim jih med spanjem držijo nedotaknjene. * * * Drugače pa je boj krut. Tako je kandidat za župana, ki vsakega sogovorca med prigovarjanjem, naj voli njega, s prstom zabada pod rebra, o svojem nasprotniku, ki je znan kot človek golobje čudi, rekel, da je bil že povsod, samo v ovsenem mlinu še ne. Neki drug kandidat, ki ima noge številka 52, je naročil študijo o sorazmerni dolžini telesnih delov. Izsledke študije že zatikajo za vrata domov. Kandidat, ki je znan po skrbi za čist slovenski jezik, je zadnjič popravil napis nad mandarinami šiptarskega prodajalca na soboški tržnici, čeprav to ni njegova volilna enota. Šiptar je imel napisano »Mandarine slatke bez ko-štica«, jezikovni čistun pa mu je sporočilo izboljšal na »Mandat bo slatek i bez ko-štinge«. Kandidat, ki je med prejšnjim režimom slovel po tem, da je na partijskih sestankih predlagal, naj farne zvonove pretopijo in naredijo spomenik Revoluciji, je redno pri večernicah. * * * Največjim pritiskom so izpostavljeni izdelovalci plakatov za župane. Žene kandidatov zahtevajo različne popravke na podobi svojih mož. Ena zahteva, da ima njen mož na fotografiji Kučanove oči, druga Peterletovo prečo, tretja Podobnikov podbradek, četrta Drnovškove brke, peta Bučarjevo plešo itd. * * * Čeprav je Murski val pred kratkim uvedel radijsko rubriko Murski val Murskemu valu, v kateri si sam čestita za nedavno prvo mesto na tekmovanju radijskih postaj, Prezidij Prekmursko-Prleške republike kljub temu poziva svoje državljane - bralce, naj našemu radiu pošiljajo čestitke. Najbolje na naslov te rubrike, da jih opremimo z izlivi srčne ljubezni. Prezidij nadalje sporoča takole: »Čestitamo murskova-lovcem, čeprav malo pozno, vendar iz srca, v imenu krvi in zemlje! Štejemo si v čast, da imamo najboljša grla v državi! Če bi obstajalo tudi tekmovanje časopisov, bi vestni-kovci gotovo zmagali, ker imamo tudi najdejavnejše (novinarske) race in racake!« KESHAA KONJ Radgonski mehurčki Lendavski perea Kot sem obljubila (sevi sila urednika), (poetičen uvod/m kajf) Rad I kar je tudi prav. Pa še greh ni! Osebno mu dam prav’s j v nobeni postavi ne piše, koliko let morata biti on in o »narazen«. Je pa vendarle dobro premisliti, seve^a’ „ ljubezen ni slepa in na prvi pogled, kaj lahko velika raz« v letih prinese. Poskušajmo razvozlati! Če si deklica izbere starejšega gospoda, ki bi ji lahko bi oče, je gmotono praviloma preskrbljena. Tudi z avtom, saJ se ponavadi »zaljubi« v takega, ki ima dobro »mašino«-J pa hudič, ker mu spolna moč poide, ko je ona najboj »vroča«. Rešitev sicer je: mlajši ljubimec, ki ga nekat® »prosvetljeni« celo tolerirajo. Povsem drugače je s pat0®’ kjer je on veliko mlajši. Tam je »na dobrem« (v nasprot) s prejšnjim zgledom) ona, ker ima mladega vročega »P0^ vača«. On pa morda »trpi« le zato, ker čez čas spozna, °aJ ona zanj prestara, morda tudi ne več lepa. Povedano p domače: fant spozna, da ima v postelji »mamo«. En TOTI IN TOTA iz Lotmerka Ko sva se dobila na taj'nem poslovnem srečanju, da bi dala na papir, kar se je nabralo v najinih očesnoopazovalnih in ušesoslušnih filtrih, nisva bila ravno dobre volje. Kaže, da nama je več stvari ušlo skozi filtrske mrežice. No, vseeno pa je nekaj ocvirkov ostalo zgoraj. Najdebelejši je bil iz Stare Nove vasi. Tam bi morali podreti neko črno gradnjo ali nekaj podobnega, toda ni znano, komu bi potem izstavili račun, da bi ga tudi plačal. Kaj več o tej zadevi pa nama še ni uspelo zvedeti. Drugi ocvirek je bil nekam čuden. Ko sva ga malo bolje pogledala, pa se nama je zazdelo, da bi bil lahko iz lotmer-škega TURI-INA. Imel je namreč dokaj debelo skorjo, znotraj pa je bil povsem votel. Saj res, slišala sva, da od tega propadlega podjetja ni ostalo nobenega premoženja, s katerim bi lahko poplačali dolgove delavcem in drugim. Torej je zato votel, je sklepal TOTI. Toda zakaj potem trda skoria? se je spraševala TOTA. Čez čas se nama je le posvetilo. To, kar je ostalo vrednega, je strojna oprema, ki pa je v lasti banke, saj ni bila odplačana. Le kaj bo iz vsega tega še nastalo? Prav tako dokaj velik ocvirek je ostal iz Lukavec. Tam so namreč skopali zelo veliko zemlje in jo zvozili na murski nasip. Zdaj pa je slišati, da je bilo pri tem nekaj narobe. Menda s papirji oziroma dovoljenji. Vendar o tem nimava uradnih in popolnih informacij, tako da se lahko izkaže še kaj tretjega. Tako mogoče tudi ni res, da se podtalnica iz krajevnega odlagališča na Cvenu cedi le v smeri Krapje-Mura, ampak tudi proti Moti, kjer je črpališče vode za občinski vodovod. Kaj če ima torej A. Š. prav? Spolnost, zaljubljenost, pa najbrž ni vse. Le poglej naokoli: koliko je bilo do ušes zaljubljenih, a se je vse postopoma »odtajalo«, nazadnje je ostal za neločit®; »ekonomski« interes, saj če bi nekdaj »normalna« zalJ . Ijenca (približno enakih let) šla narazen, potem bi . treba to, kar sta ustvarila, deliti v razmerju 1:1,to pa ne. i bilo ugodno, razen seveda, če bi ločenec izgubljeno p01 vico »kompenziral« z novim ljubimcem oziroma ljubim “ I POSEBNO UGODNE-NIZKE CENE! "ZVEZDA" M. SOBOTA, d.o.o »PRODAJNI CENTER« - DISKONT MURSKA SOBOTA, Markisavska 1 Telefon: 21339 ali 31369 Laški rizling 0,75 278,50 SIT Or. sok brick 50% 1/1 113,40 SIT Chardonay 0,75 394,50 SIT Riva C brick 1/1 79,40 SIT Sauvignon 0,75 383,00 SIT Jabolka brick 1/1 89,80 SIT Rumeni muškat 0,75 394,50 SIT Sirup, mandarina 1/1 198,45 SIT Grajski biser 0,75 322,60 SIT Sirup, oranža 1/1 211,35 SIT Zlata radgonska Swing 1,5 122,42 SIT penina 0,75 1039,50 SIT Pepsi 1,5 141,25 SIT Darilni karton 2 x 0,75 783,00 SIT Radenska 1/1 47,35 SIT Darilni karton 3 x 0,75 1010,00 SIT Šum 1,5 94,90 SIT Rum 1/1 918,00 SIT Stili 1,5 105,00 SIT Belle de jour 0,70 738,00 SIT pivo Zlatorog 0,5 74,34 SIT AKCIJSKA PRODAJA PIJAČ TRAJA do 25. decembra Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Tržnica Gornja Radgona Jabolka 50-80 60 Pomaranče 160 30-100 Banane 100-140 110 Grozdje 220-240 240 Limone 180-200 200 Krompir 35-40 40 Solata 170-200 180 Korenje 90 150 Čebula 90 80 Rdeče zelje 90-120 110 Zelje 40 35 Česen 280-300 300 Mandarine 150-200 200 Kivi 290 300 Company Veščica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so minulo nedeljo ponujali 51 rabljenih avtomobilov, lastnike pa so zamenjala le štiri vozila. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Zastava 101 1984 76.000 1.700 DEM Renault 5 1985 130.000 6.500 DEM Jugo 45 1986 69.000 2.000 DEM Zastava 101 1988 81.000 3.500 DEM Opel Calibra 1.6i 1990 65.000 33.000 DEM BMW 316 1987 61.000 14.500 DEM Citroen BX 1988 88.000 8.600 DEM Audi 80 2.0e 1992 50.000 25.000 DEM Mercedes 190e 1986 125.000 17.500 DEM Honda GL 1990 65.000 15.000 DEM Golf JX 1989 95.000 12.000 DEM Zastava 126p 1988 57.000 1.700 DEM Opel Kadet 1.3 1988 91.000 10.000 DEM Lada Samara 1.3 1989 55.000 6.200 DEM Tavria 1991 50.000 4.000 DEM Iz vsega napisanega torej izhaja, naj fant, ki je proSI nasvet, preveč ne pomišlja, kaj mu je storiti, še posebn°L ne, če je sicer starejša ženska - bogata, pa bo tako gm° preskrbljen, kar je v teh kriznih časih velika ugodnost- » ne bo mogel biti v skrbeh, da bi mu bila nezvesta, kakm' sicer številne »mlade«. Ta »stara« mu bo zvesta žena ( ske pač morajo biti zveste, za moške pa to ne vej ’ zagotovo pa ga ne bo odslovila, če bo tu in tam skočil n mlajši. Tudi se ne kaže ozirati na vaške klepetulje. °P « Ijivke, ki »prerokujejo«, da se za mlado zanima samo za »penez«, saj sam dobro ve, da ni tako: ženska ga 2 popeljala v za njega nov svet, svet ljubezni (spolno kamor ni mogel priti po »normalni poti«, saj naj m dekleta, ki jih je Markec ogovarjal, snubil ... da je neresen in da mu gre samo za to, da bi se šla je ata- mama. Fant, po pismu sodeč, pa še zdaleč ni bil ta , to je hotel vedeti, kako je prvič. Saj res, se spomite, ka . bilo prvič? Morda pa niti ne veste več, kako je bilo - njič! NACj Turnišče: cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišču so pripeljali rejci ^15 četrtek 57 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Povpraševanje je bilo tokrat nek $ manjše kot v prejšnjih tednih, saj je lastnike zamenjalo živali. Za par so prodajalci zahtevali od 10.000 do 1 tolarjev. Moja domača banka r: " iviMja uuniaua Manna l ZO Pomurska banka I ------.“V... .... : Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke 22. novembra 1994, tečaji veljajo » 11.1994 od 00,0«. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. novembra 1994 od 00.0® <|8JC' Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,151.5361 2,361.8365 8,105.4137 7.9060 9,568.0356 126.4769 Nakup 1,085.00 2,264.00 7,850.00 7.51 9,174.00 121.90 2^31^ 7,995^?. 124-^ Pravi študent ima poleg vsega drugega tud* TEKOČI RAČUN ŠTUDENTA (TR$’tpri - ki omogoča sodobno poslovanje tako pri dvigu gotovin® plačevanju blaga in storitev . - s katerim lahko položi gotovino na svoj tekoči račun a® P s položnico ali v5aj - dvigne gotovino na več kot 170 bančnih avtomatih P° Sloveniji (v ta namen izda banka lastniku TRŠ bančno ka s tajno osebno številko). pril^ TRŠ lahko odpre vsak polnoletni študent, ki zagotovi redn r na tekoči račun, tako da - pooblasti štipenditorja za nakazilo na njegov TR- p - pooblasti ZPIZ za nakazovanje pokojnine na njegov - ali na drug način zagotovi redni priliv na TR-O vsem tem in drugih ugodnostih, ki jih ponuja TRŠ, povpra v svoji enoti LB, Pomurske banke, d.d.