J Gb robu pripisane j
★	VLADIMIR CLEMENTIS, — bivši zunanji minister češkoslovaške komunistične vlade, se je večkrat javno ponašal, da je dober komunist, ni bil pa zme-nom dober stalinist. In leta 1939! je povedal svetu, da je tudi ČEH kar mu je bilo v nesrečo. To je bilo ob času Hitler - Stalinovega pakta, ki je Clementisa tako zaprepastil, .da sploh ni mogel verjeti, da je tak pakt mogoč. Ko se je končno uveril, da se je njegov vzotrnik Stalin zvezal s Hitlerjem, je dementis pobegnil najprej v Francijo, od tam pa v Anglijo, kjer je postal v Londonu član dr. Beneševe za-mejne vlade. Po svetovni vojni je pi* *išel nazaj v Češko, kjer je po umoru Jana Masa-ryka postal zunanji minister, toda Stalin mu ni več zaupal. Ko se je dementis nahajal v Ameriki pri zasedanju Združenih narodov, je bil poklican domov na “konsultacijo” ali k “razgovorom”. Kakšne vrste razgovori so bili to in kako so se iztekli, dokazuje njegova smrtna obsodba.
★	ZNAČILNO DEJSTVO tekom procesa proti nekdanjim komunističnim veličinam v češkoslovaški je bilo, da so obtoženci s tako vnemo priznavali svojo resnično ali namišljeno krivdo, da jih je moral državni tožilec ponovno in ponovno šepetaje opomniti: —-“Potrpite, potrpite, tudi to pride na vrsto!” Rečeno je, da je dementis podajal priznanje svoje krivde s trdnim in odločnim glasom, Sling cinično, glas Slanskega pa je bil mestoma tako tih, da je bil nerazumljiv.
★ IVAN BOŠTJANČIČ, — urednik “Glasa naroda” ter bivši urednik “Enakopravnosti,” tarna v “G. N.” o skorajšnjem zatonu slovenskih listov v Z dr.
Novi grobovi
Antonia Blazovic
V nedeljo zjutraj je preminula na svojem domu dobro poznana Antonia Blazovic (roj. Gorišek), stanujoča na 14903 Sylvia Ave., v starosti 67 let. Doma je bila iz Sanabora, odkoder je prišla v Ameriko pred 4'j leti. Njen soprog Alexander je umrl pred 7 tedni. Tu zapušča žalujoče otroke John, Frank, Max in Ann Lapash, Rose Blazovic, Louise Bennis, 4 vnuke in braia Franka na Hrvaškem. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na Lake-view pokopališče.
Ed’vai d Jereb
Na Zahvam: dan zvečer je ml zadet od avta in na mesta ubh Edward Jereb, Mar 35 let, stanujoč na 29 .'16 Fuller A-e., Wickliffe, O. Tukaj zapušča soprogo Ann, rojen Somrack hčere Donna Make in Linda, očeta Franka, doma iz Terbovje pri Kamniku na 'Vrenjskem, mater Mary, rojeno Pirman, d mi a iz Blok na '-otranjskem, sa.-tro Mary Stermole, brata Williama in veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. V zadnji vojni je služil pri mornarici 2 !eti. Zaposlen je bil kot “Service manager” pri Glavic Motors Co. Bil je član dr. V boj št. 53 S. N. P J. in dr. Modem Crusaders šv 45 SDZ, Pogreb se vrši danes zjutraj ob 9.00 i ri iz Jos. ’.7.e1e in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady ui ML Cannei (Father Andrej) ob 10:00 uri in nato na Calvarija pokopališče.
------o------
Pet obsojenih na smrt zaradi ritualnega umora
MASERU, Basuto-dežela. — Pretekli teden je bilo tukaj obsojenih na smrt pet afriških domačinov, ki so umorili neko žrteb, katere kri so uporabili za napolnitev “čarobnega roga” svojega “čarodeja.”
državah in trdi, da je edina odpomoč ohranitve slovenskega “naprednega” tiska v združitvi slovenskih “naprednih” listov. Da ima^pri tej združitvi v mislih “Prosveto”, p tem ni dvoma, saj jo poimensko imenuje, dočim nič ne omenja “Enakopravnosti”, ki je tudi “napreden” list. Vzrok, da je ne smatra za napredno, je menda iskati v tem, ker ji je gorak še izza svojega slovesa od nje. Zdaj naj Boštjančič pojasni slovenski javnosti, v čem je vsebovana “naprednost” teh listov, ker je javnost tista, od katere je odvisen njih nadaljni obstoj. Ali so ti listi morda napredni zato, ker odobravajo najbolj krute, nečloveške in avtokratske režime na svetu, kjer ni govora o kaki demokraciji in svobodi ter o svobodi vesti, tiska in govora? Ali so ti listi naredni zato, ker o-dobravajo zatiranje delavstva, ki nima pravice do lastne izbire dela, ne do štrajkov, ki so v rokah res svobodnega delavstva močno in uspešno orodje in sredstvo za izvojevanje de-
Danes in ponoči deloma oblačno. Ista temperatura kakor včeraj.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne L decembra 1922 je bil silen potres v državi Chile, kjer je bilo ubitih nad 20 ljudi.
odobravanju “volitev”, kjer so na volilni listi samo kandidat-je režima, ki je na oblasti, proti katerim ne sme biti nobene opozicije? — Neobhodno potrebno bi bilo, da bi Boštjančič definiral to “naprednost” ki tako velikodušno šari z njo!
★ JOHN FOSTER DULLES, državni tajnik novega Eisen-howerjevega kabineta, ni všeč
________________-	„	rdeči tovarišiji v Kremlju, ki
iavskih zahtev?! Ali so ti listilpravi o njem, da je on povzro-napredni zato, ker se strinjajo čitelj vojne v Koreji, — da je
z metodami “udarniškega” in “prostovoljnega” dela in nje-
“vojni hujskač” in “orodje Wall Streeta” (kar je rekel
govih “norm”, ki so ga upeljali! pred leti tudi Tito o ameriških komunistični režimi “ljudskih državnikih). Iz spričevala, ki demokracij”, — ali so morda so ga dali Dullesu sovjetski napredni zato, ker ploskajo mogotci, je jasno, da je Eisen-soldaškemu “brigadirstvu”, ki hower izbral najboljšega mo-so ga njihovi vzorniki upeljali ža za to važno mesto, na kapri delu na kmetijah?! Ali je teri izbiri mu dežela lahko če-morda naprednost teh listov v stita!
Papež je imenoval 24 novih kardinalov; eden ieh je Stepta«
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (slovenska sobotna) Višja skupina: spis “3v. Miklavž” Preberejo berilo “Delia” (Naša beseda 42). Nižja skupina: pre-
Med novimi kardinali bo tu-
-- *	IVI«	IVI	~T.£u I • J. 'I —Z. J d O i\- Li L/ lil Ci. . M -L
di zagrebški nadškof Aloj- iše	«Nocaj ,e Miklavžev
zij Stepmac.
VATIKAN.
Papež Pij
večer” (Setev 50). — V petek zvečer ob pol 7 (na predvečer sv.
XII. je v soboto imenoval 24 Miklavža) pridejo vsi otroci v
novih kardinalov, md njimi nadškofa Mclntyre-a iz Los Angelesa. Sv. oče je odločil za 12. januarja sestanek tajnega konzistorija, kateremu bo predložil imena 24 novih kardinalov, ki bedo prejeli rdeče klobuke cerkvenih knezov. S temi novimi kardinali bo število kardinalov sv. kolegija polnoštevilno, namreč 70.
Med imeni novih kardinalov, ki bodo na tajnem konzis-toriju predložena kardinalskemu kolegiju, bo tudi ime zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, ki je bil 5. decembra 1951 izpuščen iz komunistične ječe v Lepoglavi na Hr-vatskem.
Sen. Mctarrnn pravi, da je še nad 1,500 nelojalnih užlteljev
Obstoj komun, gnezd ne samo v srednjih šolah, temveč tudi na kolegijih in univerzah.
spremstvu staršev v pisarno.
. “TROJČKI.” Vaja za vse igral ce danes zvečer ob 8 v pisarni. Prosim, pridite točno. — Režiser.
SEJA. podružnice clevelandske Lige bo v sredo zvečer ob po 8 v Slovenski pisarni. Vsi odborniki in prijatelji vljudna vabljeni. — Matt F. Intihar.
tfspešiiš poskus s '‘sončno hišo”
NEW YORK. _ “Sončna hiša”, ki so jo zgradili po zamisli Marije Telkes, nameščene pri massachusertskem tehnološkem zavodu pred tremi leti, se je odlično obnesla in ni imela ves ta čas nikakih motenj.
Ogrevanje “sončne hiše” je resnično izvirno in ceneno: — temelji na toploti sončnih žarkov, ki jo v času lepega vremena primerno vskladiščujejo, da jo lahko izkoristijo v časih, ko se mraz bolj občuti. Zrak, ki ga ogrevajo sončni žarki skozi številna okna, prehaja v velike kovinske zaboie, v katerih se.nahain postana kemična sestavina sodijevega sulfa-
WASHINGTON. — Senator McCarran, demokrat iz Nevade in predsednik odbora za notranjo varnost Zdr. držav, je izjavil, da tvorijo mnoge ameriške šole in kolegiji prav “tako veliko nevarnost kakor goreča užigalica v sftiodnišni-ci.”
Izjavil je, da so preiskave dognale, da so komunisti infil-trirali ameriške šole, kjer poučujejo kot profesorji in učitelji. Rekel je dalje, da je danes najmanj 1,500 članov komunistične partije na položajih profesorjev in učiteljev v ameriškem šolskem sistemu.
------o------
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
ta.
S tem preprostim postopkom so ustvarili ogrevanje z umetnim zračenjem, katerega edini izdatek predstavlja neznatna potrošnja električne energije, ki jo porabijo ventilatorji in ki se je obneslo tudi v sorazmerno hladnem podnebju D overja.
------o—-----
Sovjetski častnik ubil štiri ljudi
BERLIN. — Neki sovjetski častnik je dobesedno ponorel na nekem vzhodnonemškem vlaku, kjer ni dobil več zahtevanega žganja, nakar je pričel vsevprek streljati z revolverjem. Ubil je štiri potnike, preden se ga je posrečilo ukrotiti.
MOJSTER RAVNOTEŽJA — Novi zvezdnik Medrano cirkusa v Parizu, mladi dunajski artist Tay-Ru, drži gledalce v napetosti s temle nastopom. Prizor kaže na vrhu cestne svetiljke stoječ z eno roko na dveh steklenicah in na jekleni krogli. Mreža nad njim je pripravljena za drugi nastop.
Praški proces je najbrž predhodnik krvavih čistk po vseh satelitskih deželah sovj. območja
Proces je dal močan poudarek čistki komunistov-židov, iz česar opazovalci sklepajo, da pridejo zdaj na vrstu tudi Gerhart Eisler v Nemčiji, Ana Paukerjeva v Romuniji, Matijas Rakosi v Madžarski in drugi Židje.
SMRTNE OBSODBE enaj stih bivših komunističnih vodi teljev v Pragi utegnejo pomeniti začetek takih procesov in čistk po vseh satelitskih državah. 3 procesom v Pragi je bilo “likvidirano” staro komunistično vodstvo češkoslovaške, česar posledica je, da nima predsednik Gottwald zdaj proti sebi nobene opozicije.
Kakor je naznanil praški radio, je bilo enajst bivših komunističnih voditeljev, med temi Vlado Clementis, bivši zunanji minister, Rudolf Slansky, bivši generalni tajnik partije, in Bedrich Geminder, bivši gl. zaupnik in agent Kremlja, obsojenih v smrt na vešalih, ostali trije obtoženci pa v dosmrtno ječo.
Po vsej priliki danes mnogi komunistični voditelji po sate-itskih deželah slabo spe. Ker je bilo enajst izmed štirinajstih obtožencev v češki Židov, je bila v tem procesu v Pragi vidna tudi protižidovska linija.
Ana Pauker prihodnja?
Ena prvih kandidatk za tak proces, čigar posledica je krvava čistka, je romunska bivša komunistična veličina Ana Pauker, ki je tudi Židinja in za katere končno likvidacijo so bile izvedene že vse potrebne predpriprave: odvzet ji je bil položaj za položajem, tako da danes sploh ni več slišati o njej. Za njo utegne priti na vrsto tudi madžarski komunistični gazda in premier Mati-jas Rakosi, ki je tudi Žid, kakor tudi večina vsi člani njegove vlade.
V Vzhodni Nemčiji so že a-retirali nekega visokega komunista, ki mu očitajo, da je imel stike s češkim Clementisom, za njim pa pride najbrž na vrsto naš stari znanec Gerhart Biser, ki je svoječasno v Združenih državah oznanjal svoj komunistični evangelij, dokler ni pobegnil s parnikom jem v Nemčijo.
Komunistična slava je na rrj v
,	Združenih narodih, v katerem
si.bkih nogah
Komaj dve leti je tega, kar P0l°žaju k° nasledil Warrena je Vlado Clementis sedel v or- Austina.
ni ljudi, ki so že davno izgubili sleherni smisel in čut za pravico in človečanstvo.
Danes meni, jutri tebi!
Vse, kar se more reči o možeh, obsojenih v Pragi, je to, da so jih sodili njihovi lastni tovarnši in pajdaši. Ko so bili današnji obsojenci na oblasti, so vladali z istimi zakoni džungle, ki so bili zdaj uvedeni proti njim; ni še dolgo tega, ko so bili sami najvišji sodniki, ki so delili drugim iste vrste “pravico”, katere so zdaj sami deležni. Toda pomislimo na ubogo ljudstvo, ki je prisiljeno živeti pod voditelji, ki so danes na vrhu, jutri pa pomendrani v blato in prah! Danes so vsi ti obsojenci največji zločinci in izdajalci, v katerih obrambo bi se ne drznil nastopiti noben državljan, včeraj pa so bili še vtelešend domoljubje pravičnikov, o katerih iskrenosti ni smelo imeti brezpravno ljudstvo najmanjšega dvoma. . . Kaj naj si češko ljudstvo misli o vladi, ki prehaja iz oblasti enih kriminalcev v oblast drugih zločincev? !
Na zelo trhlih in šibkih nogah mora stati vlada, ki se ne more zanesti niti na svoje skrbno izbrane zaupnike in predstavnike !
Senator Lodge bo nadomestil Austina pri Združenih narodih
Mr. Austin je izrazil željo po odstopu s tega mesta, na katerem je vestno služil 6 let.
NEW YORK. — Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je v soboto imenoval senatorja
Henry Cabot Lodge-a, repub-Batory-j jjjianca jz (jržave Mass., za načelnika ameriške misije pri
ganizaciji Združenih narodov v New Yorku kot glavni češkoslovaški delegat. Iz tistih srečnih časov je objavil newyor-ški list NYT v petek fotografski posnetek, ki ga kaže šeta-jočega se v družbi Višinskega po hodnikih poslopja te organ-zacije, držeč Višinskega pod pazduho. Takrat je bil Vlado Clementis zunanji minister ter je zvesto služil režimu, čigar
Lodge, ki je bil poražen v zadnjih volitvah, je bil eden izmed originalnih voditeljev Eisenhowerjeve pred sedniške kampanje.
V naznanilu je rečeno, da bo Lodge stalni reprezentant Združenih držav pri organizaciji Zdr. narodov kakor tudi v njihovem Varnostnem svetu. Mr. Austin je izrazil željo po
veliki “boss” je bil Rud. Slan-!odstoPu P° š«stih letih vestne
sky. Zdaj bosta oba z devetimi nadaljnimi vred—obešena, če morda Ž4 nista bila v času, ko to pišemo.
Usoda vseh je že vnaprej določena
Sicer pa je usoda vseh takih določena že prej, preden se proces prične, zakaj taki procesi se vrše samo napram onim, ki so že vnaprej obsojeni in za-znamani za smrt. Orgija priznanj, ko žrtve obtožujejo ta-
in zveste službe kot ameriški predstavnik pri tej organizaciji-
Poizvedovalni kotiček
Dragica Koritnik, 7220 He-cker Ave., Cleveland 3, O. — USA., prosi Cirila Ažmana, doma iz Podbrezij pri Podnartu, katerega zadnji naslov j? bil: Piedra Boina No. 1269, ko sebe kakor drug drugega | Villa Adelina, F.' S. E. Buenos vseh mogočih zločinov, je zgolj j Aires, Argentina, naj sporoči zaključna gledališka komedi- svoj sedanji naslov. Njegovi
ja, ki so jo izumili in ki jo
vprizarjajo perverzni mozga- ker se že dolgo ni oglasil.
starši so v hudih skrbeh zanj,
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
*
Dodatna zahvala—
V	zahvali za Frances Kasu-nič je bilo pomotova izpuščeno ime društva Srca Marije — (samostojno), kateremu se družina pokojne iskreno zahvaljuje.
Redna seja—
Klub društev AJC na Re-cher Ave., ima nocoj ob navadni uri sejo.
Glavna letna seja—
Podružnica št. 32 SŽZ ima v torek 2. dec. ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih svojo letno sejo. Po seji zamenjava darov, okrepčila in zabava.
Poroka—
V	soboto 29. nov. ob 7:30 zjutraj sta se v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poročila Miss Louise Koren, — 18016 Neff Rd. in John Vidmar z Bliss Ave. Bilo srečno! Lep uspeh K. Budanove—
Včerajšnji koncert K. Budanove vr veliki dvorani SND na St. Clair Ave. je bil izredno dobro obiskan. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kota. Bil je pa to tudi lep glasbeni uspeh pevke. Občinstvo jo je navdušeno sprejelo in ji dalo polno priznanje za njen trud. O koncertu bomo še poročali.
15 obletnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Louis Čampa v spomin 15. obletnice njegove smrti.
Društvo Doslužencev—
Društvo Doslužencev je na svoji letni seji izvolio sledeče uradnike za leto 1953: Predsednik Andrew Leksan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blag. John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virant, Michael Klemenčič. Zastopnik deniške seje SND in obenem zastopnik kluba društev SND Frank Virant. Zdravniki vsi slovenski. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v starem poslopju SND.
Glavna seja—
Danes zvečer je glavna seja dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v šoli sv. Vida, soba št. 4. čanice ste prošene, da se v lepem številu udeležite, kajti volil se bo odbor za prihodnje leto 1953. Tajnica bo že od 6 ure pobirala asesmena. Po seji malo okrepčila.
-----o-----
Mati in trije otroci zgoreli
CHICAGO. — Tukaj so zgorele štiri osebe, in sicer mati, 34-letna Mrs. Marilyn Davis, in njeni trije otroci, v starosti 11 mesecev in 3 ter 4 leta.
SAJNOVEjiEVESTI
WASHINGTON. — Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je imenoval Winthrop W. Al-drich-a, newyorskega bankirja, za ambasadorja v Londonu.
PITTSBURGH. — Iz Western Pennsylvania jetnišnice je včeraj pobegnilo devet obor-ženih kaznjencev, ko so poprej ranili dvoje paznikov. COLUMBUS. — Po južnem delu države Ohio je včeraj in ponoči zapadlo tri palce snega.
LONDON. — Winston Churchill, angleški premier, je dosegel včeraj 78. leto svoje starosti
Ameriška Domovina
/‘Vivt K »iitflkru—»loivti
^jsnasar«.
•117 St. Cla^r Ave.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fov 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1903 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	___
~	No. 234 Mon., Dec. 1, 1952
Niso vsa sredstva dobra
Nihče ne more trditi, da je Ameriška Domovina na-pram komunizmu premehka, preveč popustljiva. Mi smo za odločno borbo na vseh poljih javnega življenja proti nevarnosti komunizma. V zadnjih desetletjih se je v tem oziru dosti grešilo tako v notranji in še več v zunanji politiki. Vzrok za to je bilo precejšnje nepoznanje komunizma in njegove taktike. Nobena izmed obeh vodilnih strank se ni dosti potrudila, da bi preštudirala ideologijo in metode komunizma ter njegove cilje. V tem sta obe veliki ameriški stranki enako grešili, dasi demokratska stranka nosi več odgovornosti, ker je bila na vladi. Glede zunanje politike pa je itak na nekem shodu sam novi predsednik Eisenhower izjavah, da se je vodila v Združenih državah bipartizanska zunanja politika, to se pravi, da sta cilje in metode zunanje politike določali skupno in sporazumno obe veliki politični stranki.
Polomija naše zunanje politike, vsled katere smo izgubili sadove dobljene vojne, je očividna, zdaj gre le za to, kako popraviti te napake, kako se za naprej boriti proti nevarnosti komunizma.
Dasi mi s simpatijo spremljamo vsako borbo proti komunizmu v naši državi, moramo žal priznati, da se ponekod vodi ta borba tako, da dobri stvari škoduje in da celo napeljuje nehote in nevede vodo na mlin komunistični propagandi.
Zadnja številka katoliške revij^ “America” ima glede tega zanimiv članek pod naslovom; Vzorec republikanske zmage. “V tem pripoveduje, s kako neresničnimi “dokazi” ;e v volilnem boju nastopal senator McCarthy.
Dne 17. oktobra je ta senator v govoru na televiziji skušal pokazati, kako je komunistom bolj simpatičen demokratski kandidat Stevenson. Tako je pred začudenimi gledalci in poslušalci govoril:
V rokah držim fotografijo časopisa Daily Worker od dne 19. oktobra 1952. (Ta časopis je znano komunistično glasilo). Tam preklinjajo Eise'nhowarja in vse to, kar imenujejo “Eisenhowerisem” z najbolj zlobnimi izrazi. Ti govore in jaz le navajam njih besede sovraštva proti Eisenhow-erismh in potem trdijo, da sicer tudi Stevensona ne marajo preveč, da pa kljub temu hočejo komunisti glasovati za Stevensona. Okay! Glasljte za njega, toda ne glasujte za nikogar drugega na demokratski listi, volite lokalne kandidate progresivne stranke in naberite, veliko glasov za te komunistične kandidate, ki so zunaj . . .”
Tako je govoril McCarthy. Kakšne namene je imel pri tem, je razvidno iz besed dovelj jasno. Urednik revije “America” pa k temu pristavlja sledeče;
“Zdaj imamo v rokah ne fotografijo, marveč original lista Daily Worker z dne 19. oktobra, toda ta časopis trdi nekaj popolnoma nasprotnega, kakor pa je govoril senator McCarthy.” Komunistični list niti z besedo ne omenja kandidata Stevensona, še manj pa da bi komunistom priporočal, ‘naj njega volijo. Govor McCarthyja je bil poln popolnoma neupravičenih namigavanj, pribija uredništvo te katoliške revije. Potem pa nadaljuje;
“To, kar je stalo v navedeni številki komunističnega lista Daily Worker, je bližje temu, kar so zahtevali nekateri tovariši McCarthyja iz republikanske stranke, kot pa je bilo stališče Stevensonovo glede Koreje. “In v dotičnim članku govori ta komunistični list predvsem o Koreji in o zahtevi, da je treba ustaviti tam borbo.
“America” potem navaja še drug zgled take “nesrečne in nalezljive” borbe proti komunizmu, ko nadalje piše; “V Minnesoti se je poslužil neki “mali McCarthy” podobne tehnike. Ta je skušal naslikati svojega nasprotnika, odličnega katolika, ki je kandidiral za*kongres, kot “mlačnega” napram komunistom, ker je glasoval pred dvema letoma za neki zakon. Toda ta posnemalec McCarthyja je popolnoma zamolčal, da sta obe zbornici glasovali za dotični zakon.”
To so sicer cvetke iz volilnega boja, ki so danes že zastarele. toda nič ne škoduje, če ob tem pribijemo, da tak način boja proti komunizmu bolj podpira kot pa podira komunizem v državi.
Z neresnico v borbi proti komunizmu se prav nič ne doseže. Res je, da je, komunizem sama laž, da je glavno orožje komunizma laž, toda protikomunisti se ne smejo v borbi proti njemu posluževati istih sredstev kot se jih komunisti. Proti laži se moremo boriti le z resnico ne pa s potvarjanjem dejstev. Tak način neresne borbe ubija v narodu smisel za resnico, širi med ljudstvo zbeganost, da ne ve, komu naj še verjame, ubija pa tudi pri odločnih protikomunistih veselje do borbe proti komunizmu. Tak način borbe ni v javnosti nič manj škodljiv kot pa komunistična lažna propaganda, ker razbija protikomunistične vrste.
V nekem evropskem časopisu smo pred kratkem brali, da zapadni proti-komunistični narodi ne vedo, kaj hočejo. Vsa borba proti komunizmu je brez cilja in brez enotnosti, zato ne more imeti uspeha. Na strani svetovnega komunizma je vse pretehtano, vsi komunisti po vseh državah enot-
no nastopajo po skupnem načrtu, nikdar en komunist ne pobija drugega. Če primerjamo torej na eni strani komunistično enotnost, na drugi pa fronto takozvanih zapadnih demokratov, ali pa ameriških protikomunistov, nas mora biti sram. Na tej strani vlada velika zmešnjava, needinost glede ciljev in glede taktike in kdor to zmešnjavo še povečuje s takimi metodami, kot smo jih prej navedli, ta podpira dejansko dasi nehote — komunizem.	M.
Lascdlski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
LaSalle, 111. — Zahvalni dan je že za nami. še par tednov in’ bomo že zopet božicevali, če nas preje Vsemogočni ne bo pozval v večnost, čas res hitro poteka. Le kam se mu tako mudi?
Kakor bi bilo včeraj se mi zdi, ko sem pred kakimi 45 leti prvič obiral pečene kokoši na Zahvalni dan v našem La Salle. Nekako proti koncu poletja sem prišel v Ameriko z malim pun-keljčkom, v katerem sem imel vse svoje premoženje. Od vsega denarja mi je ostalo le še deset dolarjev. Spominjam se, par dni so me hodili gledat nekateri rojaki, ki so že nekaj let hodili v amerikanskih hlačah in “suhih,” znali po ameriško žvečiti tobak in pa reči so znali tudi že “šur” in pa “yes.” če se je bilo treba pa kaj prizeksat, so pa to po “kranjsko” opravili in se prizek-sali, da se je kar zabliskalo. Vča-si so se tudi pograbili temperamentni “Štajerci” z resnimi “Gorenj cL’ in hreščale in pokale so' ograje, s katerih so lomili “re-meljne” in se z njimi prijateljsko: božali med seboj. Veste, to je bilo takrat, ko smo še pokoncu glave nosili, imeli visoke lase, klobuk pa nazaj na vrat pomaknjen. Zdaj ni več tako, zdaj smo že zdavnej vse to pozabili. Imamo le še spomine. Druzega pa ni nič.
Naj se vrnem k svojim desetim dolarjem, ki so mi tedaj ostali od mojega potovanja v Ameriko. Desetak sem zmenjal in dobil nekaj niklov, dajmov, kvo-der, itd. štiri dolarske bankovce in en petak. Drugi dan sem dal enemu mojih prvih znancev v Ameriki petak, da naj mi gre kupit delavske hlače “over-alls.” Sam nisem znal nobene besede po angleško, pa sem njega naprosil. Ta je petak vzel in šel. Toda cel popoldan ga ni bilo nazaj. Potem sva ga šla z enim drugim sostanovalcem iskat in sva ga našla v “Razstrešenove-mu “salunu, kjer je gasil žejo ves popoldan.
“No, si kupil hlače,” sem ga pobaral.
“Seveda, tu le so le,” in mi je potisnil v roke omot, v katerem so bile zavite plave hlače za na delo.
Ako so mu v trgovini dali nazaj kaj drobiža iz petaka ni nič omenil. Drugi dan sem ga o tem poprašal, pa mi je odgovoril: “Fant, malo potrpi, ti bom že dal. Veš pri Raztrešenu imajo tako zalo dekle za baro, da mi ni dala žilica,_da bi ne stopil noter. Potem je pa beseda dala besedo, pili smo, tisti ostali del petaka, kolikor ga je ostalo še od plačila za hlače se je pa stopil saj veš, kako je v salunu. Jaz sem klical pijače, Rastrešen je točil, pa po registru pinkal, pa je šel petak. Ampak nič bat, saj smo v Ameriki arkaduš! Vse ti bom pošteno dal nazaj!” — Tako se je zagviišal tedaj komaj par dni meni znani rojak “old taj-mar.”
Bil je mož beseda, ko je prejel plačo, mi je res vrnil, Bog mu bodi dober za to.
V njegovi družbi sem tisto prvo leto na Zahvalni dan tudi obiral pečeno kokoš v znani Kom-povi gostilni na prvi cesti. Tam je bila tista leta navada, da so napekli večje število kokoši, potem pa smo jih zvečer “raflali” ^ (srečkah na kolo). V primeru s! sedanjimi cenami je bilo takrat kapjada zelo poceni. Dvanajst srečk je bilo in vsaka je bila pet centov, pa sem kupil tudi jaz eno in zadel sem pečeno kokoš i za en nikel. Za mizo sva sedla,
jo raztrančirala in povabila še druge na gostijo. Zraven smo pili dobro newyorško vino, ki ga je baš pred nekaj tedni napravil Komp. Zatem so še drugi zadeli na kolo in tako je bila ves tisti večer polna miza pečenih kokoši, in pijače. Peli smo, vmes je harmonikar “dražil čmrlje” s svojim mehom, da smo tudi plesali. Tako sem moj prvi Zahvalni dan slavil v Ameriki, še danes se ga spominjam. Kar lepo je bilo. Kokoši so bile tako okusne in pokojna Kompova Cena, Bog ji daj dobro ni pozabila kokoši dobro osolit, tako, da je Newyorčan tekel po grlu, da je bilo veselje.
V	takih okoliščinah se mi je Amerika začela kar dopadati in povem vam, dopade se mi še danes. Amerika je v primeru z drugimi deželami po svetu res prava božja dežela. Hvaležen sem Bogu, da me je pripeljal v Ameriko. God bless America!
— Zdaj se pa ozrimo še malo po našem slavnem La Salle in poglejmo kaj je novega tu in okrog nas.
O volitvah ne bom govoril, saj je bilo o tem že dosti, vse preveč govorjenja. Politikantom je treba zdaj zaklicati: Fantje manj besed, pa več dela! Kajpada, republikanci so bili silno veseli svoje zmage. Kdo bi ne bil?! Tu so zlasti nekateri Irci proslavljali republikansko zmago kar dva dni in dve noči Moj prijatelj v Peru n t pravil, da je njegov sosed po rod \ Irec se še le drugo noč irot jutru vračal proti domu. Ko je trkal na vrata svoje hiše, mu je prišla žena odpret in ga je že na pragu sprejela s primerno pridigo, namreč kot se je klada kladasta klatil toliko časa, in kaj da je bilo vsega tega potrebno. Pa jo je tisti irski Maj k tolažil: “Kaj je bilo treba tega? By gaily, ali nisem dovolj dolgo čakal, da so republikanci zopet enkrat “not prišli”? This is worth more than a million drinks! Honey remember, I Mike like Ike — and Ike likes Mike!” Pri Majku je zdaj rešena domovina. Blagor mu, kdor zaupa in se spočije v političnih obljubah!
V	Chester, 111. in v Columbusu, Ohio, so bili upori v državnih jetnišnicah. V Ohio je bilo par ubitih, če bo šlo tako naprej bodo kmalu kaznjenci vsepovsod diktirali, kako se mora ravnati z njimi, kako jih je treba hraniti in kje in kako nastanjati in začeli bodo morda še štrajkati, koliko se jim mora še po vrhu vsega odškodnine plačati, zato ker soi zločine vršili. Malo več strogosti pa odločnosti treba!
Iz našega mesta in okolice je tudi več fantov in mož, ki se nahajajo na bojni fronti v Koreji v raznih vojaških službah. Pfc. Joško Piltaver ki je bival blizu 12. ceste na La Harpe Street piše svojim staršem, da se je pred kratkim mudil na petdnevnem dopustu na Japonskem. V pismu piše zanimive stvari, kako je videl razstrelbo vlaka in druge slučaje. Vojna je res strašna reč. Kdaj bo civilizacija toliko napredovala, da se človeštvo ne bo zatekalo več k meču in sili?
Pri ta mladih Krančičevih na Oglesby je pa pred nekaj dnevi vasovala znana teta štorklja. Dospela je tja kajpada s svojim “punkeljnom” in je iz njega potegnila krepkega fantka in jim! ga podarila za spomin. Kajpada, da so ga bili veseli in da se jim ne bo kje zgubil, so ga dali krstiti na ime James Francis. Čestitke!
Bo menda dosti za danes, pa še drugič kaj.
Katoliška liga vabi
Chicago, 111, — Podružnica Lige slovenskih katoliških A-merikancev v Chicagu pripravlja svojim prijateljem veselo presenečenje. Sv. Miklavža bomo to leto praznovali z opereto “Miklavž prihaja.” Prireditev se vrši v soboto dne 6. decembra ob 6. uri popoldne v novi dvorani. Nastopajo srčkani angeljčki s petjem in rajanjem. Tudi parklje smo že naročili.
Obdarovanje se vrši po opereti, podobno kot lansko leto. Naročila in opombe k darilom se sprejemajo zadnji teden pri Vavpotičevih po 6. uri zvečer.
Za vsak paket se plača 25c.
V kuhinji bo na razpolago prigrizek in topla pijača, ki jo bodo pripravile naše najboljše kuharice.
Gotovo se boste odlično zabavali, zato vas vse prisrčno vabimo, nove, kakor stare naseljence, da Miklavža obiščete v čim večjem številu.
Pričakujemo, da nas bodo posetili ta večer naši bližnji sosedi iz Waukegana, Milwaukee j a, So. Chicage in Sheboy-gana. Nikar ne zamudite te izredno lepe prilike in pridite na to prelepo prireditev.
Na veselo svidenje!
Odbor Podružnice Lige.
i
Podružnica št. 14 SŽZ se zahvaljuje
Euclid, O. — Našo 25-letni-co smo lepo proslavile. Za to se moramo v prvi vrsti zahvaliti društvu “Lilija,” ki nam je v režiji M. Jakopiča vprizorilo tako lepo igro. Zahvaliti se moramo tudi pevskemu zboru “Slovan”, ki nam je za to prir ložnost zapel nekaj res lepih pesmi.
Zahvaliti pa se hočemo tudi vsem drugim, ki so pomagali, da je naša proslava tako lepo uspela. Posebno pridne so bile naše kuharice. Hvala jim. Hvala vsem, ki, so pekle potice in cvrle krofe ter po večini darovale društvu. Hvala njim, ki so postregli gostom s pijačo, hvala njim, ki so jih sprejemali pri vratih. Zahvala tudi glavni predsednici Mrs. Livik in gl. tajnici Mrs. Albini Novak, ki, sta nas počastili s svojim obiskom. Zahvala vsem sosednim podružnicam, ki so se odzvale našemu vabilu.
V torek 2. dec. imamo glav-o letno sejo. Vse članice vabim, da se seje prav zagotovo udeleže, saj 'nekatere že več let niso prišle. Na dnevnem redu je veliko važnih stvari. Izvolile bomo tudi nov odbor, ki bo društvo vodil v prihodnjem letu. Ob tej priložnosti bomo praznovale tudi nekatere rojstne dneve in sv. Miklavž nas bo obiskal. Naj vsaka prinese s sabo darilo v vrednosti $1.00, da se bo Miklavž lahko pri vseh ustavil. Na miklav-ževanje so vabljeni tudi vaši možje.
Na svidenje 2. decembra zvečer. Potrudimo se in napolnimo dvorano!
Mary Strukel, predsednica.
naj bi bila zbirka končana. Razposlane ,so nabiralne pole. Oni, ki ste jih dobili, pojdite takoj na delo in poberite prispevke. Ne obotavljajte se! Prvo soboto meseca decembra to je 6. dec. torej do sv. Miklavža, naj bi bila zbirka končana. Tisti dan bo opravljena v Vetrinju pred Marijinim oltarjem peta sv. maša za vse naše pokojne fante. Naj jim bo to darilo za Miklavža! Darilo: sv. maša in pa naš prispevek za spomenik. Ako k tebi ne pridejo z nabiralno polo, pošlji sam svoj prspevek $5.00 v spomin žrtvi, ki ti je bila najbolj pri srcu.
Naslov:	Slovenska pisarna,
6116 Glass Ave., Cleveland 3, O.
STARŠI! Ste se že spomnili svojih sinov, ko ste poslali oziroma oddali svoj spomin za nje?
ŽENE! Saj ne boste pozabile na svoje drage može, ki so morali iti v tako grozno smrt? Pošljite oz. oddajte oni malenkostni prispevek za vetrinjski spomenik, ki se bo blestel tudi vašim možem v čast!
OTROCI! Ali je med vetrinjskimi žrtvami tudi vas oče? Spomnite se ga zdaj, ko postavljamo spomenik njim v slavo!
NEVESTE! Koliko je bilo besed o večni zvestobi! In besede so bile gotovo prav mišljene. Toda zdaj je treba zvestobo dokazati. Ljubezni naj bo postavljen spomenik, ki je treba za njega prinesti malo žrtev. Zdaj pokažite svojo ljubezen.
PRIJATELJI! Koliko lepih in težkih ur ste preživeli z onimi, ki so bili poslani iz Vetrinja v grozno smrt. Koliko vzajemnosti, koliko zvestobe je bilo med vami, fantje, ko ste se borili za sveto stvar! Koliko čudovite kolegij alnosti je bilo med vami, vi borci božji! Ta zvestoba, ta ko-legialnost naj se zdaj še enkrat pokaže v vsej lepoti. Tekmujte
Vetrinjski spomenik
Lemont, 111. — No, kako je z njim? Ali je stvar v teku ali ni? Seveda je, pa še prav dobro je v teku. Saj je bilo tako tudi pričakovati. Na naše drage fante, ki so za nas toliko žrtvovali, pač ne bomo nikdar pozabili. Sicer je pa to malenkost, če damo v spomin vsakemu padlemu našemu človeku, ki je bil poslan izi Vetrinja v najgroznejšo smrt, če darujemo za vsakega $5.00. In v spomin tem padlim in pomorjenim žrtvam bo postavljen spomenik v vetrinjski Marijini cerkvi. Prenovljeni glavni oltar bo njihov spomenik, še ta mesec
v prispevanju za vetrinjski spomenik!
Na delo, na delo, na delo!
Božji borec.
------o-----
Predor pod Mount Blancom
Velik predor pod Mont Blancom, najvišjo goro Evrope, že dolgo kopljejo. Dolg bo 11,700 m. Znatno bo skrajšal pot in olajšal promet med Francijo, Švico in Italijo, zlasti v zimskih mesecih. Misel, da bi zgradili pod Mont Blancom predor, je bila sprožena že pred prvo svetovno vojno, kqpati pa so ga začeli šele po drugi. Kopanje je dokaj naporno in napreduje počasi. Doslej so izkopali komaj pol kilometra rova.
Ko bo predor zgrajen, se bo začel promet po njem v obeh smereh. Ker računajo, da bo znašala temperatura kakih 60 st. C, bo imel najsodobnejši sistem električne ventilacije. Predor pod Mont Blancom so komaj začeli graditi, pa so delničarji francosko-italijanske družbe, ki dela finansira, že pohiteli in določili povprečno pristojbino za vsak avto, ki bo vozil skozenj, na 700 lir. Dobička željni delničarji računajo, da bo vozilo skozi ta predor na leto kakih 500,000 motornih vozil, in' da bo njih število od leta do leta naraščalo. Tako naj bi se investirani kapital hitro amortiziral, da bi bili stroški čimprej kriti, potem pa bi delničarji vlekli mastne dividende, kakor jih vlečejo od prometa skozi Sueški prekop.
— Tri četrtine družin v Združenih državah Amerike, katerih zaslužek znaša letno od 2,000 dolarjev do 3,000 dolarjev, je zavarovanih za slučaj smrti.
Kako se živi v Avstraliji
Zadnje mesece je svetovno časopisje veliko pisalo o življenju v Avstraliji in ne v prid Avstralcem. Saj so se načrti za izseljevanje v daljni avstralski kontinent čez noč preobrnili zaradi krize, ki je tam nenadoma nastopila. Ker je tam doli tudi več kot tisoč slovenskih beguncev in ker še vedno mika tega ali onega, da bi se izselil v Av stralijo, prinašamo kratko poročilo, kako je bilo v Avstraliji v zadnjih mesecih.
Vojna leta so Avstraliji kori stila, ker je bogato prodajala svoje proizvode, posebno volno. Istočasno so se belokožci ustrašili pred nevarnostjo invazije ru menokožcev, saj so se le z naj-večjimi težavami in z izdatno pomočjo Amerike rešili japonske zasedbe. Visoko gospodarsko življenje je trajalo po vojni naprej. Zato so avstralski odgovorni činitelji zasnovali načrt za naselitev Avstralije z novimi belokožci, da bi tako dosegli še večji gospodarski procvit in zmanjšali nevarnost invazije barvnih plemen. Najprej So sprejeli precejšnje število beguncev. Nato so mislili na priseljevanje delavcev onih narodov, ki imajo odvisno domače prebivalstvo, med temi posebno Italijanov. Izdelali so velike načrte in jih ravno začeli izvajati, ko je nenadoma nastopila katastrofa: — cene volni so na svetovnih trgih občutno padle. In ker je volna glavni izvozni pridelek Avstralije, je kriza volne odločno posei-gla v gospodarsko zmogljivost Avstralije same. V enem letu so inkasirali milijardo dolarjev manj, kot so računali. To se je začelo poznati na avstralsem trgu. Vsled tega so razni novo-Idošli priseljenci morali za nekaj | časa ostati v kampih, ker niso debili zaposlitve. Nastal je gospodarski zastoj.
V Avstraliji izvajajo z največjo strogostjo zakon o premični lestvici, vsake tri mesene določi posebno razsodišče na podla-
gi cen v preteklem tromesečju naj nižjo življenjsko plačo z ozirom na delavsko družino, ki jo sestavljajo oče in mati ter dva nedorasla otroka.
Vse avstralko življenje se vrti okrog te najnižje življenjske plače, ki je trenutno: določena v višini 11 avstralskih funtov in pol za 40 ur dela na teden. Dejansko so pa zelo redki oni delavci, ki bi ne zaslužili več, bodisi ker delajo več kot 40 ur na teden, ali pa zato, ker uživajo višje plače kot strokovni delavci. Navadno zasluži avstralski delavec okrog 15 avstral. funtov na teden.
Sedaj, ko se je začela doba suhih krav, so zahtevali industri-jalci, naj razsodišče določi nižjo temeljno življenjsko plačo in naj se delovni urnik podaljša od 40 na 44 tedenskih ur. Prav tako so zahtevali nižje plače za žensko delo.
Koliko pa porabi avstralski delavec za svoje življenje? — Najprej je treba odšteti precejšnjo vsoto za dohodninski davek in za razne socialne prispevke. Te dajatve se zmanjšajo za vsakega novega nedoraslega otroka, so pa precej visoke' za neporočene.
To je za marsikaterega delavca prvo in grenko razočaranje. Vsakdo mora plačati svoj prispevek. Kolikšen je ta prispevek v odstotkih glede na višino plače, ne kaže pisati, ker se iz-preminja vsako leto z ozirom na potrebe države, ki določa dohodninski davek vsako leto sproti v parlamentu pri državnem proračunu.
Eno je gotovo: z ozirom na silno moč delavskih sindikatov se temeljna življenjska plača vedno vrti v takih mejah, da more delavec dostojno preživeti sebe in družino, plačati davke državi in dati na stran čedno vsotico za slabe čase.
Ni torej strahu, da bi moral kdo v Avstraliji umirati od lakote ali da bi ostal dalj časa brez dela, če je delati voljan.
Oz. Josip Groden
Rodovina slovenskega naroda
Za povzdigo mestnega trgovstva je posebno mnogo storil cesar Friderik III. Ljubljana je imela v začetku njegove vlade le dva sejma, do njegove smrti se je njih število povišalo na pet. Za popravo mostov je dovolil 1.	1447 pobiranje
mostnine po vinarju od tovora, ob sejmih pa po dva vinarja. Ko so brodniki na Savi odirali trgovce in tir j ali previsoko brod-nino, je cesar ukazal deželnemu glavarju, naj skrbi, da se kupčija s tem odiranjem ne bo ovira-rala. Posebno živahni so bili ljubljanski živinski sejmi.
Da živina ni trpela pomanjkanja živeža, je bil pripravljen zanjo velik pašnik zunaj mesta. Juri Črnomelj ski in vice-dom Juri Višnjegorski (Weich-selberger) sta dala te pašnike ograditi in dovolila Ljubljančanom le proti plačilu svojo živino tu sem goniti. Seveda so zaradi tega živinski trgovci izostajali.
Cesar Friderik pa ukaže 1. 1451 omenjenima gospodoma, da ograjo takoj odstranita. Ponavljajo se zopet stare pritožbe zaradi trgovstva na kmetih. Brez vsakega dovoljenja so se osnovali nedeljski sejmi v Šmarju, na Igu in po drugih krajih. Cesar Friderik je ponovil prepoved kupčije, ki je pa prav tako malo izdala, kakor za časa njegovih prednikov.
Mnogo važnejša, kakor domača kupčija, je bila trgovina z inozemstvom. Zgodaj so se razvile kupčij ske zveze z Benetkami. Že v desetem stoletju je šla trgovina skozi Kanalsko dolino na Koroškem preko sedanje Pontebe do mesta Gemone, kjer so bila velika skladišča, od 'tod dalje na laški Videm (Udine) in na Benetke. Beljak s svojimi velikimi privilegiji je to trgovsko progo obvladoval. Vsi trgovci, ki so šli v Italijo, in Benečani, ki so potovali s svojim blagom na Nemško, so morali ostati nekaj dni v Beljaku, plačati carino za svoje blago in je razložiti na prodaj za meščane.
To so imenovali skladiščino pravico (Stapelrecht). Iz Kanalske doline je vodila že izza časa Rimljanov še druga proga čez Predelj, Bovec, Kobarid skozi Nadiško dolino v Furlanijo. Na tej progi je bil cilj trgovcev mesto Čedad, čegar sejme so Slovenci zelo obiskovali. To progo so imeli v oskrbi in varstvu beneški Slovenci. Zato jih je dože Girolamo - Vendramin 1. 1492. oprostil vseh davkov. Zaradi nasilstva roparskih vitezov, ki so tod prežali na trgovske karavane, pa je kupčija zelo trpela. In ko so Benčani začeli pospeševati progo čez Pon-tebo in Videm rje Čedad skoraj
popolnoma propadel.
Tudi Kranjci so z Benetkami živahno trgovali. Razun tovorne poti, ki je vodila iz Škofje Loke črez Tolminsko, jim je za to kupčijo najbolj služila stara rimska cesta črez Hrušico in Ajdovščino. L. 1408. so prosili ljubljanski trgovci beneškega doža Moosnigo, naj se jim dajo v Benetkah iste pravice, kakor jih imajo nemški trgovci iz Ulma, Augsburga, Regensburga, Dunaja in drugih mest. Habsburški vojvoda Ernst se je sam potegoval za Kranjce. Ljubljanski mestni pisar Nikolaj je takrat prišel s priporočilnimi pismi vojvodovimi v Benetke pred doža in ga prosil, naj ljubljanskim trgovcem dovoli uporabo nemškega skladišča (fon-daco dei tedeschi). Dože Moce-nigo je sicer poudaril, da so s tem Benečani oškodovani na pristojbinah, ki so jih kranjski trgovci plačevali za shranjevanje svojega blaga, vendar je u-godil vojvodovi prošnji.
A še dalje proti jugu so prišli kranjski trgovci. Blizu sloveče božje poti Loreto je bilo nekdaj cvetoče trgovsko mesto Sinigalia, čegar letni semnji za lan in konopljo so bili posebno znameniti. Tjekaj so hodili tudi kranjski kmetje kupovat si-rovino za izdelovanje platna in razpečavat svoje pridelke. Kako zelo so bili ti sejmi znani med našim ljudstvom, priča še sedaj slovenski pregovor:	“Živo je,
kakor na sejmu v Sinigaliji.”
Kaj se je izvažalo v Italijo? Iz Koroške in Gorenjske pred vsem železo in zelezno orodje, dalje živina, platno, kožuhovina, sukno, iz Idrije živo srebro. V Benetkah pa so kupovali naši trgovci zlate in srebrne dragocenosti bisere, žlahtno kamenje, orientalske dišave, umetno izdelano orožje, drage tkanine, prte, svilene izdelke, fino usnje, baržun in razne steklene izdelke.
Kako zelo sta bili naša trgovina in obrt proti koncu srednjega veka udomačeni v Furlaniji, priča slovenska bratovščina sv. Hieronima, ki se je 1. 1452. ustanovila v laškem Vidmu. Imenovala se je “frater-nita degli Schiavoni” (bratovščina Slovencev) in je imela namen podpirati svoje člane v slučaju bolezni in potrebe, njih revnim hčeram izplačevati malo doto in jim slednjič preskrbeti krčanski pogreb. L. 1479. je bil na čelu slovenske bratovščine mojster Jakob iz Loke.
Trgovina z Italijo je nekoliko krenila od navadne starodavne* poti, ko je Trst prišel pod avstrijsko oblast.
Trst je bil v 13. stoletju še malo, neznatno mestece, ki se rje
Lažje jeste, boljše izglodate
SE BOLJŠE POČUTITE
iVi ^am treba biti slabotni in “doli med izmečki” vsled na-vadne zaprtnice iu fiu .V( njenih simptonovl Vi V	ste lahko ravno tako
1 *'5/ pametni kot tisoče »SV -J drugih, ki že od leta 1887 poznajo in uživajo to slavno želodčno-toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena is posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in gotovo pri odstranitvi raznih zaostankov v črevesju. Nabavite si steklenico Trinerjevega Grenkega Vina še danes in preskusite njegove čudovite dobrote sami.. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti.Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 \Y. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine prosto).
Trinerjevo Grenko Vino
DELO DOBIJO
Delo v laboratoriju
Mlad moški — izkušen, ali da bi se učil delati na Multi-lith stroj v narodno znanem laboratoriju v centralni okolici. 5 dni na teden. Dobra prilika. Kličite EN 1-0475, Ext. 3.
Tipkarica — v narodno zna nem laboratoriju — v centralni okolici. Mora biti snažna in natančna. 5 dni na teden. Dobra plača. Kličite EN 1-0475, Ext. 3.'	(235)
MALI OGLASI
raztezalo na pobočju grajskega hriba in štelo komaj par tisoč prebivalcev. V trgovini ni moglo tekmovati z mogočnimi Benečani, tem manj, ker so imeli v oblasti tudi istrska pomorska mesta in so znali trgovino iz slovenskih in hrvaških pokrajin napeljati na svoja pristanišča. Svetovni promet med južno Nemčijo, podonavskimi pokrajinami in Italijo pa je takrat itak šel preko Beljaka in Pontebe.
Naravna zaslomba tržaški trgovini so bile slovenske dežele. Od tu so že zgodaj prihajali v mesto tovori z domačimi pridelki: žitom, kožami, železnino; nasprotno pa so nalagali v Trstu sol, vino, južno sadje in dišave. Še večjega pomena so postale naše dežele, za Trst, ko je vojvoda Leopold VI. 1. 1227 ukazal zgraditi “Zidani most” in ije tako kupčijo iz Avstrije, Štarejske in zapadne Ogrske napeljal 'preko Ljubljane proti morju. Ko so Habsburžani spravili slovenske dežele v svojo o-blast, so Tržačani spoznali, da je tako v trgovskem, kakor v političnem oziru zanje najbolje, a-ko ostanejo z njimi združeni. Zato so leta 1382. radovoljno priznali avstrijsko oblast in odslej in vsemi sredstvi skušali trgovino iz notranje- avstrijskih dežel napeljati na svoje mesto.
(Dalje prihodnjič)
Naprodaj
Blizu Fisher Body, 9-sobna 1-družinska hiša. V prizem-1 ju dnevna soba, obednica, kuhinja, sončna veranda. Zgoraj 4 spalnice, soba za šivanje in kopalnica. Podstrešje ima pod, klet pod celo hišo. Plinska kurjava, avtomatični grelec za vodo, dvojna garaža. Cena samo $11,000.
V bližini 185. ceste, 7-sob-na Colonial hiša z 3 spalnicami, zraven tega sončna veranda zgoraj, ki se lahko uporabi tudi kot spalnica. Klet pod celo hišo, plinska kurjava, zimska okna in vrata, karpetirana. Dvojna garaža. Zelo zmerna cena.
Kovač Realty
960 E. 185 St.	KE 1-5030
______	(238)
Pohištvo naprodaj
Prav poceni naprodaj dobro ohranjeno rabljeno pohištvo: peč, postelja, mize, stoli itd. Vpraša se na 1079 E. 64 St., zgoraj, od 4 do 6 ure pop.
— (235)
Poslopje naprodaj
Na St. Clair in E. 64 St., za 4 družine, vsako stanovanje ima 4 sobe in kopalnico. Dohodki $142. Cena $12,500, gotovine $3,500. Kličite GA 1-1414, Steve Szalai, broker.	(234)
MALI OGLASI !	
Trgovina naprodaj	$
Grocerija in mesnica	blizu
Buckeye Rd., se proda za	samo
$1500. Najemnina $40.	Kli-
čite GA 1-2876.	(238) -
Naprodaj
Na Arcade Ave. — 7-sobna hiša za eno družino. Velika dnevna soba (living room), obednica, kuhinja, 4 spalnice zgoraj in kopalnica, klet, plinska kurjava, avtomatičen grelec tople vode. Garaža za eno karo. $13,800.
Gostilna na St. Clair v Not-
KOVAC REALTY 960 E. 185. St.
KE 1-5030	(235)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 140X4
Molki dobijo delo
DIE MAKERS on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
(240)

PRISTOPITE H KLUBU, KI VAM PLAČA! VLOŽITE TEDENSKO V NAŠE POPULARNE
Božične klube vPristmas,
CLUB
Prihodnje leto boste pripravljeni za vse stroške za konec leta in za praznike brez denarnih skrbi.
e
ČLANI SE ZDAJ VPISUJEJO
Postavite si cilj in hranite na lahek način!
Vaš cilj	Tedensko plačilo
$ 50.00 $100.00 $250.00
$1.00
$2.00
$5.00
ST. (LAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
DVA UDOBNA URADA
St. Clair urad:	E. 185 urad:
6235 St. Clair Ave.	813 E. 185th St.

tTXYXXXXTTTTTXXXXYXXXXXx
HEATERS (Grelci)
Thompson in Hotboy
25% off
A. GRDINA & SONS 15301 Waterloo Rd. KEnmore 1-1235
(238)
Razprodaja! Razprodaja!
PRENEHALI BOMO OBRATOVATI
Vse se mora razprodati po ali pod naši kupni ceni!
Kupite zdaj in prihranite na božičnem kupovanju!
KIPI — ROŽNI VENCI — MAŠNE KNJIGE — SLIKE BOŽIČNE JASLICE in RAZGLEDNICE ter VEČ DRUGEGA
GUDINA GIFT SHOPPE
6113 Sl. Clair Ave.	UT 1-1234
.	Odprto od 10. zjutraj do 6:30 zvečer
Štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenki iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. — Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576.	—(235)
Die Sinkers
ALL-AROUND ENGINE LATHE HANDS PLANER HANDS 2. in 3. šift
Visoka plača od ure, plačani prazniki; skupna zavarovalnina in bolniške koristi.
MIDWEST FORGE CO.
17301 St. Clair
(235)
Naprodaj
Leseno poslopje z 4 stanovanji, 4 sobe vsaka, posamezna kurjava, celo postrešje in klet, lot 30 x 110 v St. Clair in E. 67 okolici. Cena $12,000.
MR. SHIMKUNAS, Porath Realty 2828 Euclid Ave. SU 1-6600
(234)
Naprodaj
“Easy” pralnik, Philco radio sprejemnik, Hoover sweeper, vse v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Vprašajte pri J. Kraiger, 1193 Addison Rd.
(234)
Razprodaja!
Razprodaja!
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v ted nu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(235)
rxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
M
Mario Kolenc
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
A.
U.
I.
O Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
p J
^ CjfoSL


BRYANT
WATER HEATERS
Cene od $70.00 do $ 128-00
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure izvečer
rTTrtlxrxxx'!
Ljuba naša mali
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
DELAVCI ZA TOVARNO DRUGI ŠIFT
Sheridan & Thompson Die Presses
Hooper Printing Presses
Moški na zahodni strani V starosti 18 do 45 Plača od ure Prošta zavarovalnina in bolniški stroški ter bonus Novi Amerikanci dobrodošli, ampak morajo govoriti * angleško
Hankins Container
3044 W. 106 St.
(237)
zahvalimo se Vam za tisoče ur, ki ste jih prebila ob naših posteljah, ko smo bili še majhni in včasih bolni; zahvalimo se Vam za vso ljubezen, trud in skrb, ki ste jo imeli z nami v naših mladih letih, ko ste nas učili in vzgajali, da smo postali to, kar smo danes;
zahvalimo se Vam, ljuba naša mati, tudi za Vaše potrpljenje in ljubezen do naših otrok, ko so Vaše delovne roke še enkrat pokazale v naših otrocih svojo ljubezen do nas, in
Vas prosimo,
sprejmite kot naše predčasno božično darilo — ker vemo, da je že sedaj nujno rabite in bi jo radi imeli, — Černetovo Zdravilno Kopel, ki ozdravi prehlade, olajša in s stalno rabo ozdravi revmatične in še druge bolečine, je zelo učinkovita pri veri-koznih (krčnih) žilah na nogah, ter splošno krepi zdravje.
Ljuba naša mati,
bodite zahvaljeni in pozdravljeni od nas, ki smo srečni, da Vam moremo pokloniti to prekoristno darilo, ki naj odmenjeni Vam čas podaljša, da ostanete še dolgo zdravi z nami, in da bo Vaš večer življenja prijeten in zadovoljiv.
Družine Vaših otrok.
Ta globoko občutena in prisrčna poklonitev bo tiskana na krasnem papirju in priložena vsaki pošiljki Zdravilne Kopeli, ki bo izvršena v ta namen.
Po znižanih cenah velja Zdravilna Kopel z 2 plastikoma in clektr. pečko S18.60 v delavnici pri nas, s pošto $20.60. Z Fan grelcem, ki piha takoj vroč zrak, da okrajša kopel za ti ure, in ki sam stane v trgovinah $10.95, velja Zdrav. Kopel pri nas $24.75, po pošti $26.75. Vsa pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina’
HENRIK SIENXIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Gospod Podbipieta se je nenavadno zmedel in zardel do višeš, a starosta je nadaljeval:
“Po zbeganosti sodim, da oe tako. Sveto dolžnost imaš, da skrbiš, da bi tak rod ne izginil. Daj Bog, da bi se povsod rodili podobni vojaki, kakršni ste vi štirje.”
Izrekši je začel stiskati roke gospoda Longina, Skrzetuskega, Zaglobe in malega viteza, oni pa so se razveselili v srcih, da slišijo pohvalo iz takih ust, ker gospod starosta krasnostavski je bil zrcalo junaštva, časti in vseh viteških kreposti. Bil je to vtelešeni Mars; nanj so se zzlili vsi darovi božji v obilici, zakaj po svoji izredni lepoti je prekosil celo svojega mlajšega brata Jana, poznejšega kralja, s premoženjem in imetjem se je meril s prvimi velikaši, a njegove vojaške zmožnosti je sam veliki Jeremija zelo cenil. Bil je nanavadna zvezda na poljskem nebu, a po božji uredbi ji je vzel blesk mlajši brat Jan, a ona zvezda je na dan poraza prezgodaj ugasnila.
Naši vitezi so se torej zelo razveselih te pohvale junaka, ta pa ni ostal samo pri ten^ temveč je nadaljeval:
“Gospodje, sila mnogo sem slišal o vas od samega kneza, ki vas ljubi bolj kakor druge. Ne čudim se tudi, da mu služite, ne ozirajej se na povišanje, katero bi lahko dosegli v kraljevskih polkih.”
Na to je odogovoril Skrzetu-ski:
“Vsi smo vpisani v kraljevski huzarski prapor, izvzemši gospoda Zaglobo, ki služi rado-voljho. A da služimo pod knezom vojvodo ,to v prvi vrsti iz ljubezni do njegove osebe, a drugič zato, ker smo hoteli kar največ vojne užiti.”
“Če ste imeli tak namen, ste prav storili. Gotovo bi gospod Podbipieta pod nobenim drugim praporom ne bil tako lahko dobil svojih treh glav,” je odgovoril starosta. “Kar pa se tiče vojne, jo imamo v teh časih vsi do grla.”
“Več nego česa drugega,” je odgovoril Zagloba. “Od ranega jutra so hodili k nam s pohvalami, a da bi nas kdo povabil na prigrizek ali na požirek žganja, ta bi nas najlepše poča-
stil.”
Ko je to izgovoril, je gledal gospod Zagloba pozorno starosti krasnostavskemu v oči in mrmral nemirno. Starosta pa se je nasmehnil in dejal:
“Od včeraj opoldne nisem ničesar vzel v usta, a požirek žganja se morda še najde v kakem kotičku. Na uslugo, gospoda!” A Skrzetuski, gospod Longinus in mali vitez so se začeli upirati in zmerjati gospoda Zaglobo, ki se je izvijal in izgovarjal, kakor je vedel in znal.
“Jaz nisem govoril zase,” je govoril, “zakaj moja navada je, da rajši oddam svoje nego se dotikam tujega, a ker tako visoka oseba prosi, bi bilo grobiani-tas, če bi odrekel.”
“Torej pojdite!” je govoril starosta. “Tudi meni je milo, če posedim v dobri tovarišiji in, dokler ne streljajo, imamo čas. Na jed vas ne vabim, saj je že na konjsko meso tesno, če nam u-bijejo konja na majdanu, se iztegne sto rok po njem; a imam dve steklenici žganja, ki jih gotovo ne bom hranil zase.”
Ti so se še branili in niso hoteli, a ker jih je zelo silil, so šli, a pred njimi je zdirjal gospod Stepovski in tako uredil, da se je našlo nekoliko Suharjev in kosov konjskega mesa za prigrizek pri vudki. Gospod Zagloba je postal kaj dobre volje in rekel:
“Daj Bog, da nas prejasni kralj osvobodi tega obleganja, tedaj se bomo kaj spravili k vozovom splošne vojske. Oj, ti vozijo vedno mnogo posebnosti s sebej in vsak trebuhu bolj služi nego državi. Z njimi rajši jem, nego vojujem; ker pa bodo pod kraljevim očesom, se morda ne bodo slabo držali.”
Starosta je postal resen. “Kakor smo prisegli,” je rekel, “da drug za drugim pade in se ne podamo, tako se bo tudi zgodilo. Pripravljeni moramo biti, da pridejo čim dalje težji časi. Hrane že skoraj ni več, a kar je še hujše, tudi smodnik nam pohaja. Drugim bi tega ne povedal, a vam, gospoda, lahko povem. V kratkem nam ostane le ljutost v srcih in sablja v roki — in gotovost na smrt in nič več. Bog daj kralja čim prej — zakaj to je zadnji up.
(Dalje prihodnjič)
— ■ - - ■ ^
DRUŠTVENI IMENIK
Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
------------------- fr
Imenik raznih društev
*.. -	-	■ M -	-	■«
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpredsednik 'William Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek
v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 7:00 pred ceio in 25. v mesecu v dvorani zve-er ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od 6250 do 65,000. Bolniška podpora znaša 67. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list In karto In ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnbvejše smrtninske certifikate od 6250 do 65.000: bolniška podpora je 65, 67 ali 614 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J, Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica, in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nem anich. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak privi ponde-Ijek v mesecu v šoli Svetega Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pon-deljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Felix Korošec: fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St,, tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169. t., tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Frances Leskovec; nadzorniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-iniger in Anna Skolar. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Duhovni vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Sloenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvi j c Marije Vnebovzete od 9 do H. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od $250 do $5,00f tn do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Marj' Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu taj-nika.__________________________
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Aim Mestek in Mary StrukeL Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastop-
nik za klub SND Ulrich Lube. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary Štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave., tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-fie Smolič; nadzornice:	Frances
Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lauscfae, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cestL
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zig-man. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
~ PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Anna Voje Jr. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances So-kač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽ55
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rji., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.________
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. Š1. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdrav-niki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St. tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.__________ i ' i ^iffi
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.’ tajnica Albina Vesel, 377 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.____________________________
COLLINWOOD SKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, financ, tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
■ 16. do 55. leta in otroke od rojstva! | do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 ' do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek “ SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zamick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks. 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski zdravnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZIL SOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri Dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24, in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpreds. Frand Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. TJT 1-8387. zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Pe.tkovsek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uredniki: Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadborštnar Fred Sternisa, podborst-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy, Av. KE 1-1179; blag. Frnak J. Godič Jr., tajnik-za-pisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-ooldne v novi šoli
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Director Rev. A. Rupar, Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St., PO 1-9166, Treasurer Louis Somrak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at_Arms S. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave., tel. EN 1-6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema v društvo od
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodji Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 East 71. Street, tel. HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice’ Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Sudan. Nadzorniki: June Price, Felix Turel, Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Petrovčič,, Josephine Bradach. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave., tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan, more, maj itd.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor:	Mary Stanonik,
Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collirwoodi
Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-za-pisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Hochevar, .14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod-
predsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Mary Dodič, F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti Zupančič. Seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob os-mis zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Ludvik John, John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Tony Vrh, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, Leo Boštjančič, John Barkovich, gospodarski odbor: Frank Derdich, Frank Tegel, Frank Rupert; publi-cijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič, Andrew Ogrin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic, Frances Gorjanc. Seje sd vršijo vsako 3. sredo ob 7:30 zvečer. Poslovodja je John Žigman, oskrbnik Louis Mohar.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Andrew Ogrin, podpredsednik Joseph Vičič, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller ve., IV 1-3822, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odkor: Louis Mohar, John Korošec, Frances Gorjanc; ar-hivarica Mary Medvešek; oskrbnik odra Louis Mohar. Seje se vsak prvi petek v mesecu v American Yugoslav centru na Recher Ave., KE 1-9852.
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon in .Mary Slogar? nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Commander James E. Černilogar, Adjutant Matthew F. Nousak Jr., 1133 E. 67. St., Treasurer Frank S. Zobec Jr. Purpose: To afford Catholic Veterans an opportunity of associating with other war veterans of the Catholic Faith. To give visual demonstration of their faith and the patriotic loyalty to its members. All veterans in good standing in the Roman Catholic Church are eligible to join the Catholic War Veterans. Meetings are held every 3rd Tuesday of the month at 8 p.m. in the Post Club Room.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Andy Gerl, podpredsednik John Novak, blagajnik A. peterca, zapisnikar Fred Kočevar.
Seje se vrše vsak prvi petek v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik Joseph Lekšan, podpredsednik Anton Baraga, tajnik Fred Krečič, 3514 E. 82 St., VU 3-0639.
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. Anton Grdina, president John F. Kovacic, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president Joseph Fifolt, 3rd vice president Emil Trunk, treasurer Mrs. Emil Irunk, membership secretary Miss Josephine Prince, recording secretary Miss Frances Kompare.
Meetings are held the last Thursday of the month at St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Polona Balish; podpredsednica Emma Janc; finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomažič, kapelan Marie Benda; nadzornici Ursula Branisel in Emma Janc. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.