Alternativni model knjiţničnega razvrščanja leposlovja Andrej Pogorelec Alternativni model knjiţničnega razvrščanja leposlovja Andrej Pogorelec Andrej Pogorelec Alternativni model knjiţničnega razvrščanja leposlovja Samozaloţba Ljubljana, 2015 Knjiga ni namenjena prodaji. CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiţnica, Ljubljana 025.343:821(0.034.2) POGORELEC, Andrej Alternativni model knjiţničnega razvrščanja leposlovja [Elektronski vir] / Andrej Pogorelec. - El. knjiga. - Ljubljana : samozal., 2015 ISBN 978-961-91482-6-6 (pdf) 280225536 Vsebina: Namen in predmet razvrščanja v alternativnem modelu ………………………………. 5 Izhodišča sistema AM ………………………………… 6 Struktura sistema AM ……………………………….... 9 Metodologija vsebinske obdelave v sistemu AM ….... 32 Primeri vsebinske obdelave v sistemu AM …………. 48 Bibliografija …………………………………………. 90 Namen in predmet razvrščanja v alternativnem modelu Alternativni model knjiţnične klasifikacije lepos- lovja (AM) bi bilo mogoče uporabljati pri klasifici- ranju leposlovja v splošnih knjiţnicah in vseh drugih knjiţnicah, ki imajo leposlovne fonde (ilustracija s primeri: gl. prilogo B). Kot je razvidno ţe iz naslova, je predmet klasificiranja leposlovno gradivo, pri čemer je potrebno leposlovje jasno razmejiti od vsega ostalega knjiţničnega gradiva. AM tako ni namenjen za klasificiranje neknjiţnega gradiva, strokovne, znanstvene ali poljudne literature, mladinske ter otroške literature in polliterarnih zvrsti (spomini, po- topisi, eseji, aforizmi, reportaţe, feljtoni). Deloma iz- haja iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije in ob tem zajema tisti del gradiva, ki je v tem sistemu opredeljen z glavnim vrstilcem 821 in privesnimi vrstilci 82-1 (poezija), 82-2 (dramatika) in 82–3 (pripovedništvo). AM povzema omenjene vrstilce, vendar kot temeljne skupine obravnavanega lepos- lovnega gradiva vzpostavlja nadzvrsti lirika (-1), dramatika (-2) in epika (-3). To je v skladu z osnovno 5 literarnovedno razvrstitvijo leposlovja, kot jo zagovar- jajo Kos (1983a) in drugi literarni teoretiki, pri čemer je za boljši vpogled v sistematiko razvrščanja litera- ture v širšem smislu zanimiva tudi razdelitev Silve Trdina (1969). Literaturo deli po izvoru (ljudska, umetna), po obliki1 (poezija, proza) in po vsebini (le- poslovna ali beletristična, znanstvena in govorniška), leposlovje pa nadalje deli v tri temeljne skupine: liri- ka, dramatika in epika (Trdina, 1969). Takšna delitev (na tri temeljne nadzvrsti), kot rečeno, predstavlja os- novo sistema delitve leposlovja v AM. Izhodišča sistema AM Osnovno izhodišče za oblikovanje sistema AM predstavljajo obstoječi knjiţnični načini razvrščanja leposlovja (zlasti sistem Univerzalne decimalne klasi- fikacije, sistem vsebinske analize v formatu COM- ARC in sistem AMP, ki ga je izdelala A.M. Pejtersen) in literarnovedno razvrščanje leposlovja. Bistveno za 1 Avtorica razume to delitev kot delitev na verzificirano in proz- no obliko besedila. V sistemu AM se ta delitev tudi upošteva vendar ne kot temeljna delitev. 6 izgradnjo sistema AM pa je gotovo tudi vprašanje us- trezne diferenciacije med leposlovnim in ostalim knjiţničnim gradivom, ki se na ravni vsebine enih in drugih publikacij vzpostavlja kot problem razmerja med fiktivnim (kvazirealnim) in realnim. Kot namreč vsebina neleposlovnih del nesporno zadeva (bolj ali manj) empirična dejstva zunajliterarnega sveta, tako se v leposlovju preteţni del vsebinskega dogajanja, snuje, prepleta, zapleta in razpleta v območju izmišljenih, fiktivnih in kvazirealnih svetov in zgodb.2 V tem smislu je vsebinska analiza leposlovja precej bolj zapletena, saj je prava vsebina (liki, situacije, dogodki, fabula) načeloma nekaj izmišljenega ali le delno resničnega, zaradi česar morajo biti tudi kriteriji deskripcije te in takšne vsebine prilagojeni tej in takšni fiktivnosti vsebine. Hkrati s tem pa vsebinska analiza nujno vključuje tudi kriterije, ki v širšem smis- lu še sodijo k opisu vsebine – so namreč del klasifika- 2 Vprašanje fiktivnosti leposlovja je sicer nekoliko bolj zaplete- no, saj vsebina leposlovja ni nujno in vedno v celoti izmišljena, temveč lahko meri tudi na povsem konkretne osebe, čustvena stanja, situacije in dogodke iz realnega sveta. A praviloma je vsebina leposlovja vsaj deloma plod domišljije. 7 cije kot vsebinske obdelave in ne sodijo v območje formalne obdelave –, vendar pa pri tem merijo na ne- katere zunanje vidike, ki niso v neposredni zvezi z no- tranjo vsebino leposlovnega dela (nadzvrst, zvrst, ţanr ali oblika, periodizacija, zahtevnost, jezik izvirni- ka itn.).3 Tako je pri izdelavi sistema AM potrebno ţe v samem izhodišču upoštevati dvojnost vsebinske ob- delave, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot označevanje vsebine v oţjem smislu (teme, ideje, mo- tivi, kraj in čas dogajanja) in označevanje vsebine v širšem smislu (nadzvrst, zvrst, ţanr ali oblika, periodi- zacija, zahtevnost, jezik izvirnika itn.) AM je specialni ali disciplinarni, (ne povsem) hierarhični klasifikacijski sistem leposlovja, ki je us- klajen s sistemom Univerzalne decimalne klasifika- cije, saj ohranja tiste izvirne vrstilce, ki so pogoj za nemoteno “priključitev” na sistem Univerzalne deci- malne klasifikacije. Tako ostajajo nespremenjeni 3 Ti kriteriji so v literarnovednem smislu še vedno vsebinski, a ne v celoti, deloma so tudi formalni – diferenciacija nadzvrsti je, na primer, utemeljena na notranjeformalnih razlikah. 8 glavni vrstilec za knjiţevnost 821, vsi vrstilci za na- cionalno-jezikovno pripadnost (jezik izvirnika) in je- zik, splošni privesni vrstilec za čas ter posebni prives- ni vrstilci za nadzvrsti (-1, -2, -3), pri čemer je v sis- temu AM oznaka poezija (-1) nadomeščena z oznako lirika. Struktura sistema AM Vsi postopki vsebinske obdelave leposlovja so v sistemu AM zajeti pod pojmom deskripcija, ki vključuje vse kriterije razvrščanja. Ti se delijo na tri velike skupine: 1. kategorizacijski kriteriji; besedna in alfanumerična deskripcija 2. polkategorizacijski kriteriji; besedna in alfanumerična deskripcija 3. nekategorizacijski kriteriji; besedna deskripcija V prvo skupino sodijo vsi kriteriji, ki predstavlja- jo klasifikacijske kategorije, na podlagi katerih se vzpostavljajo postavitvene skupine leposlovnega gra- 9 diva. Druga skupina zajema kriterije, ki načelno niso primerni za tvorjenje postavitvenih skupin, vendarle pa njihova urejenost, zaključenost in sistemska pred- vidvljivost omogoča uporabo piktogramov in drugih oznak na gradivu. Tretja skupina pa predstavlja sklop tistih kriterijev, ki jih ni mogoče kategorizirati in so zgolj (besedno) deskripcijski: Tab. 1: Klasifikacijski kriteriji TIPI KLASIFIKACIJSKIH KRITERIJEV IN NAČINI KLASIFIKACIJSKI KRITERIJI NJIHOVE DESKRIPCIJE Kategorizacijski kriteriji 1. (1) Jezik, v katerem je delo napisano -klasifikacija v oţjem smislu 2. (2) Nadzvrst (lirika, dramatika, -označevanje vsebine v širšem epika) smislu (zunanji vidik) 3. (3) Nacionalno-jezikovna -besedna in alfanumerična de- pripadnost avtorja oz. jezik skripcija izvirnika -raba formalnih predmetnih oznak 4. (4) Zvrst v skupini epika (ta kriterij se lahko obravnava tudi kot polkategorizacijski kriterij) 5. (5) Podzvrst oz. ţanr v skupini epika (ta kriterij se lahko ob- ravnava tudi kot polkategorizacijski kriterij) Polkategorizacijski kriteriji 1. Zvrst v skupinah lirika in dramatika (lahko tudi v skupini 10 -klasifikacija v oţjem smislu epika) -označevanje vsebine v širšem 2. Podzvrst oz. ţanr ali oblika v skupi- smislu (zunanji vidik) nah lirika in dramatika (lahko tudi -besedna in alfanumerična v skupini epika) deskripcija 3. (6) Zahtevnost -raba formalnih predmetnih oznak 4. (7) Literarnozgodovinska, periodi- zacijska umestitev 5. (8) Čas nastanka (stoletje) 6. (9) Ritem jezika (proza, verz, dialo- gi v prozi, dialogi v verzu) Nekategorizacijski kriteriji 1. (10) Teme, ideje, motivi - klasifikacija v širšem smislu 2. (11) Kraj dogajanja -označevanje vsebine v oţjem 3. (12) Čas dogajanja smislu (notranji vidik) -besedna deskripcija -raba tematskih predmetnih oznak Razmerje med kategorizacijskimi in polkategori- zacijskimi kriteriji je v sistemu AM sicer jasno defini- rano, vendar pa je izbira načina postavitve in opreme s piktogrami odvisna tudi od potreb vsake individualne knjiţnice, njenih prostorov, povpraševanja uporabni- 11 kov ter velikosti in strukturiranosti leposlovnega fon- da.4 BESEDNA DESKRIPCIJA V skladu s pravili vsebinske analize v formatu COMARC lahko za besedno deskripcijo pri kategori- zacijskih in polkategorizacijskih kriterijih uporabimo podvojeno polje 609a (formalna predmetna oznaka) s pripadajočimi podpolji (a - prvi element vnosa, x - te- matska podskupina, y - zemljepisna podskupina, z - časovna podskupina, w - formalna podskupina), pri nekategorizacijskih kriterijih pa največ dve polji 606a (tema kot predmetna oznaka) z enako določenimi podskupinami (a, x, y, z, w). Za morebitno dodatno tematsko označevenje pa je na voljo še polje 610a. Besedna deskripcija kategorizacijskih in polkategori- zacijskih kriterijev 4 Tudi pri kategorizacijskem kriteriju “nacionalno-jezikovna pri- padnost avtorja” je vprašanje končnega števila po tem kriteriju formiranih postavitvenih skupin stvar konkretne knjiţnice in nje- nih specifičnih potreb. Posamezne nacionalne knjiţevnosti se lahko zdruţujejo v večje sklope; npr. Skandinavska knjiţevnost. 12 609a Nacionalno jezikovna pripadnost avtorja oz. je- zik izvirnika / npr. Francoska knjiţevnost z Čas nastanka leposlovnega dela / npr. 20. stol. w Ritem jezika in jezik, v katerem je leposlovno de- lo napisano / npr. Proza v slovenskem jeziku 609a Nadzvrst / npr. Epika x Zvrst / npr. Romani x Podzvrst oz. ţanr / npr. Ljubezenski romani z Literarnozgodovinska periodizacijska umestitev / npr. Modernizem w Zahtevnost / npr. Srednje zahtevna knjiţevnost 610a Nadzvrst / npr. pripovedništvo Besedna deskripcija nekategorizacijskih kriterijev 606a Tema ali ideja / npr. Ljubezen x Tema ali motiv / npr. Poţrtvovalnost x Tema ali motiv / npr. Vdor represivnih organov v zasebno ţivljenje y Kraj dogajanja / npr. Pariz z Čas dogajanja / npr. 1960-1969 w Določilo vsebine v oţjem smislu / Leposlovje Polje 606a lahko podvojimo in po enakem princi- pu opredeljujemo nove teme in motive (največ dve podpolji x), lahko pa se odločimo tudi za uporabo pol- ja prostih oznak 610a, kjer ni podobnih omejitev. 13 Med nekategorizacijske kriterije lahko pogojno uvrstimo tudi literarne osebe in izvlečke vsebin, ven- dar se v primeru literarnih oseb sočamo z nujnostjo di- ferenciacije med resničnimi in fiktivnimi osebami, saj se v leposlovju pojavljajo ene in druge. Tako bi za de- skripcijo literarnih oseb v skladu s pravili vsebinske analize v formatu COMARC v obeh primerih uporabi- li polje 600a (oseba kot predmetna oznaka): Tab. 2: Besedna deskripcija izmišljenih in resničnih oseb v leposlovju Izmišljena oseba Resnična oseba 600a Priimek / npr. Sorel 600a Priimek / npr. Prešeren b Ime / npr. Michel b Ime / npr. France f Datum rojstva in smrti/ f Datum rojstva in smrti / npr. 1940- npr.1800-1848 w Izmišljena oseba v w Resnična oseba v leposlovju leposlovju Kar zadeva izvlečke vsebin, ti pravzaprav več ne sodijo v območje vsebinske analize bloka 6, pač pa v blok 3, ki ga imenujemo tudi blok opomb. Deskripcija v obliki izvlečka se izvaja v polju 330a, je pa pri tem 14 potrebno opozoriti, da so leposlovna dela včasih vse- binsko teţko opredeljiva. A ta problem zadeva bolj ali manj vso nekategorizacijsko deskripcijo. V zvezi s tem je potrebno opozoriti še na raziskave Jarma Saar- tija (2000a), ki izvlečke vsebin leposlovnih del (le romanov) deli na kategorije izvlečkov zgodb oz. tem, kulturno-zgodovinskih izvlečkov, subjektivnih ali osebnih izvlečkov ter kritiških izvlečkov. V sistemu AM naj bi v polju 330a na kratko predstavljali zlasti izvleček zgodbe oz. temo, ni pa vnaprej izključena nobena izmed drugačnih moţnosti. Izvlečki so lahko prevzeti tudi iz spremnega besedila publikacije. Viri gesljenja Vir gesljenja je v prvi vrsti sicer vsebina indivi- dualne publikacije, vendar je pri vsebinski obdelavi v primeru izbire polj 606 ali 609 potrebno uporabljati tudi geslovnike. Ker posebnega geslovnika za lepos- lovje zaenkrat še nimamo, bi bilo mogoče za tematsko predmetno označevanje (polje 606a) uporabiti tudi 15 Splošni slovenski geslovnik (2002) in v takšnem pri- meru to tudi ustrezno označiti v podpolju “2”. Gesla kategorizacijskih in polkategorizacijskih klasifika- cijskih kriterijev (polje 609a) pa so sistemsko defini- rana in urejena v okviru klasifikacijskega sistema AM,5 ali same Univerzalne decimalne klasifikacije.6 ALFANUMERIČNA DESKRIPCIJA Alfanumerična deskripcija se uporablja le pri ka- tegorizacijskih in polkategorizacijskih klasifikacijskih kriterijih. Primer besedne deskripcije leposlovnega de- la iz poglavja 6.3.1.1 bi v alfanumeričnem zapisu (COMARC – polje 675a) sistema AM izgledal takole: 821.133.1-328.036.2”19”=163.6 (P) 5 Nadzvrst, zvrst, podzvrst, zahtevnost, periodizacija, ritem jezika (vsi omenjeni kriteriji so vezani na omejeno, vnaprej določeno število jasno definiranih formalnih predmetnih oznak oz. določil.) 6 Nacionalno-jezikovna pripadnost oz. jezik izvirnika, jezik, v katerem je delo napisano, čas nastanka (ti kriteriji so vezani na oznake in določila, ki jih omogoča UDK). 16 Tab. 3: Primer alfanumerične deskripcije v sistemu AM SISTEM VRSTILEC OPIS PRIMER UDK/AM 82 glavni vrstilec za leposlovje knjiţevnost UDK/AM 821.133.1 vrstilec za nac-jez. pripad- francoska nost avtorja knjiţevnost UDK/AM -3 posebni privesni vrstilec za epika oz. nadzvrst pripovedništvo AM -32 posebni privesni vrstilec za roman zvrst AM -328 posebni privesni vrstilec za ljubezenski podzvrst roman AM .036 posebni privesni vrstilec za modernizem periodizacijo AM .2 posebni privesni vrstilec za srednje zahtevna zahtevnost literatura UDK “19” splošni privesni vrstilec za 20. st. čas - nanaša se na vsebino AM “19” posebni privesni vrstilec za 20. st. čas - nanaša se na čas nas- tanka leposlovnega dela UDK/AM =163.6 splošni privesni vrstilec za slovenščina jezik AM (P) oznaka za ritem jezika proza 17 SEZNAMI (ŠIFRANTI) Seznam nacionalnih knjiţevnosti (nacionalno- jezikovna pripadnost avtorja) Seznam nacionalnih knjiţevnosti se v sistemu AM v ničemer ne razlikuje od seznama, ki je obliko- van v okviru sistema Univerzalne decimalne klasifika- cije. Na tem mestu zato podajamo le manjši del najnovejših vrstilcev za nacionalne knjiţevnosti : 821 Knjiţevnosti posameznih jezikov 821.163.6 Slovenska knjiţevnost 821.111 Angleška knjiţevnost 821.112.2 Nemška knjiţevnost 821.133.1 Francoska knjiţevnost 821.134.2 Španska knjiţevnost 821.134.3 Portugalska knjiţevnost 821.14 Grška knjiţevnost 821.161.1 Ruska knjiţevnost 821.521 Japonska knjiţevnost 821.923 Knjiţevnost v esperantu 18 Seznami nadzvrsti, zvrsti in podzvrsti oz. ţanrov ali ob- lik Zvrstne oznake delimo na skupini primarnih in sekundar- nih oznak, pri čemer imajo primarne besedne oznake (tab. 4) tudi svoje alfanumerične ustreznice, sekundarne pa ostajajo zgolj na ravni besedne deskripcije. V primeru rabe sekundarnih oznak in določil si lahko pomagamo s posebnimi vrstilci za druge lirske zvrsti in oblike (-19), druge dramske zvrsti in podzvrsti (-29), druge epske zvr- sti in podzvrsti (-39) ter drugi romaneskni ţanri in oblike (-329). V tabelah 5 in 6 so primarne in sekundarne ozna- ke zdruţene in urejene po abecednem redu. Zaradi laţje- ga razločevanja so primarne oznake podčrtane. Primarne oznake nadzvrsti, zvrsti in podzvrsti 82–1 Lirika. Zvrsti. Podzvrsti /Oblike 82-10 Večzvrstna lirika 82-11 Didaktične ali poučne pesnitve 82-12 Himne. Ode 19 82-13 Elegije. Ţalostinke 82-14 Idile.Ekloge 82-15 Satire. Epigrami 82-16 Pesmi 82-161 Gazele 82-162 Psalmi 82-163 Haiku-ji 82-164 Kancone 82-165 Trioleti. 82-166 Rondoji. Rondeli 82-167 Glose 82-168 Soneti 82-169 Konkretne pesmi. Likovne pesmi. 82-17 Pesmi v prozi 82-18 Balade. Romance 82-19 Druge lirske zvrsti in oblike 82-2 Dramatika. Zvrsti. Podzvrsti /Žanri, Oblike 82-20 Večzvrstna dramatika 82-21 Tragedije 82-210 Meščanske tragedije 82-22 Drame 82-220 Poetične drame 82-221 Duhovne drame 82-222 Absurdne drame 82-223 Mono-drame 82-23 Dramske pesnitve. Bralne drame 82-24 Komedije 82-240 Veseloigre 82-241 Burke 82-242 Farse 82-243 Tragikomedije 20 82-25 Enodejanke 82-26 Lutkovne igre 82-27 Muzikalna gledališka dela. Libreti 82-28 Scenariji. Televiziske igre. Radijske igre 82-29 Druge dramske zvrsti in podzvrsti 82-3 Epika. Zvrsti. Podzvrsti /Žanri, Oblike 82-30 Večzvrstna epika 82-31 Epi 82-310 Mitološki epi 82-311 Junaški epi 82-312 Zgodovinski epi 82-313 Religiozni epi 82-314 Idilični epi 82-32 Romani 82-320 Neţanrski romani 82-321 Večţanrski romani 82-322 Kriminalni, policijski in vohunski romani. Detektivke. Grozljivke. 82-323 Domišljijski romani. Fantazijskii romani. Znanstvena fantastika. 82-324 Satirični romani. Humoristični romani 82-325 Zgodovinski romani. Vojni romani. Politični romani 82-326 Avtobiografski in biografski romani. Romansirani ţivljenjepisi 82-327 Pustolovski r omani. Akcijski romani. Pikareskni romani. Potepuški romani. 82-328 Ljubezenski romani. Erotični romani. 82-329 Drugi romaneskni ţanri in oblike 82-33 Povesti. Pripovedi 82-330 Kmečke povesti. 21 82-331 Domačijske povesti. Ljudske povesti 82-332 Kronikalne povesti 82-34 Novele. Kratke zgodbe 82-35 Črtice 82-36 Legende. Pripovedke 82-37 Basni. Prilike 82-38 Pravljice. Bajke. Miti 82-39 Druge epske zvrsti in podzvrsti 22 Tab. 5: Primarne in sekundarne oznake v liriki in dramatiki -1 LIRIKA (zvrsti in podzvr- -2 DRAMATIKA (zvrsti sti / oblike) in podzvrsti) 1. Alegorične pesmi 1. Absurdne drame 2. Alkajske kitice 2. Boţične, velikonočne 3. Bakhantske ode, ditirambi igre 4. Balade 3. Bralne drame 5. Besedila za jazz, rock, 4. Bučne komedije popevke 5. Burke 6. Bukolične pesmi 6. Drame 7. Didaktične ali poučne pes- 7. Dramske pesnitve nitve 8. Druge dramske zvrsti in 8 Druge lirske zvrsti in oblike podzvrsti 9. Ekloge 9. Duhovne drame 11. Elegije 10. Enodejanke 12. Elegični distihi 11. Farse 13. Epigrami 12. Glasbene drame 14 Gazele 13. Glasbene igre 15. Glose 14. Komedije 16. Haiku-ji 15. Komične opere 17. Himne 16. Libreti 18. Idile 17. Ljudske igre 19. Kancone 18. Lutkovne igre 20. Kantate. 19. Melodrame 21. Komične pesmi 20. Meščanske tragedije 22. Ljubezenske pesmi 21. Misteriji, mirakli 23. Madrigali 22. Monodrame 24. Metafizične in mistične 23. Moralitete pesmi 24. Muzikalna gledališka 25. Monodije dela 26. Moralistične, filozofske 25. Opere pesmi 26. Operete 27. Obredne pesmi 27. Pasijoni 28. Ode 28. Poetične drame 23 29. Opisne pesmi 29. Radijske igre 30. Pastirske pesmi 30. Scenariji 31. Pesmi 31. Situacijske komedije 32. Pesmi v prozi 32. Televizijske igre 33. Pesmi z napevi 33. Tendenčne, poučne, 34. Pivske pesmi propagandne igre 35. Pogrebne pesmi 34. Tragedije 36. Poučne pesmi 35. Tragikomedije 37. Psalmi 36. Večzvrstna dramatika 38. Romance 37. Veseloigre 39. Rubaije 38. Groteske 40. Sapfiške kitice 41. Satire 42. Satirične in humoristične pesmi 43. Seguidille 44. Sentimentalne pesmi 45. Slavilne pesmi 46. Soneti 47. Svatbene pesmi 48. Tanke 49. Trioleti 50. Uglasbene pesmi 51. Večzvrstna lirika 52. Ţalostinke Tab. 6: Primarne in sekundarne oznake v epiki 3 – EPIKA (zvrsti in podzvrsti) 1. Akcijski romani 49. Pisemski, epistolarni 2. Avtobiografski in bio- romani grafski romani 50. Politični romani 3. Bajke 51. Pomorski romani 4. Basni 52. Popularni romani 5. Bukolični, pastirski ali 53. Pornografski romani pastoralni 54. Potopisni romani romani 55. Povesti 6. Črtice 56. Pravljice 24 7. Delavski romani 57. Prilike 8. Detektivke 58. Pripovedi 9. Dialoški romani (oblika) 59. Pripovedke 10. Divjezahodni romani 60. Problemski romani 11. Domišljijski romani 61. Psevdozgodovinski 12. Domačijske povesti romani 13. Druge epske zvrsti in 62. Psihološki romani podzvrsti 63. Pustolovski romani 14. Drugi romaneskni ţanri 64. Pustolovsko- in oblike ljubezenski romani 15. Druţabni romani 65. Razbojniški romani 16. Druţbeni romani 66. Razvojni romani 17. Druţbenokritični romani 67. Religiozni epi 18. Druţinski, rodbinski 68. Romani romani 69. Romani iz resničnega 19. Dvorski romani ţivljenja 20. Eksistencialni romani 70. Romani nravi 21. Eksotični romani 71. Romani v verzih (obli- 22. Erotični romani ka) 23. Epi 72. Romansirani ţivljen- 24. Fabliau-ji jepisi 25. Fantastični romani 73. Sage 26. Filozofski romani 74. Salonski romani 27. Grozljivke 75. Satirični romani 28. Humoristični romani 76. Satirično-komični 29. Idilični epi romani 30. Indijanarke 77. Socialni romani 31. Junaški epi 78. Socialnoproblemski 32. Kavbojke, westerni romani 33. Kmečke povesti 79. Srhljivke 34. Kmečki romani 80. Tendenčni, poučni, 35. Kolportaţni romani propagandni romani 36. Kratke zgodbe 81. Tezni romani 37. Kriminalni, policijski in 82. Tihotapski romani vohunski 83. Trivialni romani 25 romani 84. Utopični romani 38. Kronikalne povesti 85. Vagabundski romani 39. Kronikalni romani 86. Večzvrstna epika 40. Legende 87. Večţanrski romani 41. Ljubezenski romani 88. Verski romani 42. Ljudske povesti 89. Viteški romani 43. Miti 90. Vojni romani 44. Mitološki epi 91. Vzgojni romani 45. Monološki romani (obli- 92. Zdravniški romani ka) 93. Zgodovinski epi 46. Neţanrski romani 94. Zgodovinski romani 47. Novele 95. Znanstvena fantastika 48. Pikareskni romani 96. Znanstveni romani Seznam periodizacijskih oznak .00 Stari vek, srednji vek .000 Staroegiptovska knjiţevnost (3000 do 332 pr. n. št.) .001 Babilonsko-asirska knjiţevnost .002 Staroţidovska knjiţevnost .003 Arabska knjiţevnost .004 Perzijska knjiţevnost .005 Indijska knjiţevnost .006 Kitajska knjiţevnost .007 Japonska knjiţevnost .008 Grška knjiţevnost .009 Rimska knjiţevnost 26 .01 Evropski srednji vek .010 Srednjeveška latinska knjiţevnost .011 Knjiţevnost predfevdalne druţbe in nastajajo čega fevdalizma .012 Knjiţevnost razvitega visokega fevdalizma .013 Knjiţevnost viteštva .014 Knjiţevnost srednjeveškega meščanstva .015 Knjiţevnost poznega srednjega veka v Italiji in Franciji .02 Renesansa in novi vek .020 Knjiţevnost renesanse .021 Knjiţevnost baroka in klasicizem .022 Razsvetljenska knjiţevnost in klasicizem .023 Predromantična knjiţevnost .024 Romantična knjiţevnost .025 Knjiţevnost realizma in naturalizma .026 Knjiţevnost nove romantike. Dekadenca. Simbo lizem. Impresionizem .03 Knjiţevnost 20. in 21. stoletja .030 Postromantika. Neodekadenca. Postsimbolizem .031 Postrealizem. Neorealizem .032 Socialistični realizem. Socialni realizem .033 Avantgarde. Nadrealizem. Futurizem. Dadai zem. Kubizem .034 Ekspresionizem .035 Eksistencializem .036 Modernizem. 27 .037 Ultramodernizem. .037 Magični realizem .038 Postmodernizem. .04 Druge periodizacijske moţnosti Seznam zahtevnostnih stopenj .0 nezahtevna knjiţevnost .1 manj zahtevna knjiţevnost .2 srednje zahtevna knjiţevnost .3 bolj zahtevna knjiţevnost .4 zelo zahtevna knjiţevnost Seznam jezikovnih oznak Seznam jezikovnih oznak se v sistemu AM v ničemer ne razlikuje od seznama, ki je oblikovan v okviru sis- tema Univerzalne decimalne klasifikacije. Na tem mestu zato podajamo le manjši del najnovejših vrstil- cev za jezik : =163.6 slovenski jezik =111 angleški jezik =112.2 nemški jezik =133.1 francoski jezik =134.2 španski jezik =134.3 portugalski jezik =14 grški jezik =161.1 ruski jezik =521 japonski jezik 28 =923 v esperantu Seznam oznak za ritem jezika (P) – Proza (V) – Verz (D) – Dialogi, (DP) - Dialogi v prozi, (DV) – Dialo gi v verzih (RR) – Različni ritmi DESKRIPCIJA IN ŠIFRANTI V FORMATU COMARC V formatu COMARC so zaenkrat v rabi podpolja 105a, 105b, 105c, 105d, 105f in 105g. Vsa predlagana podpolja (105h-105k) so tako še prosta in jih je mogoče uporabiti za navedene leposlovne šifrante in sezname. Tudi v formatih UNIMARC in MARC 21 ta podpolja niso uporabljena. V formatu COMARC predstavlja izjemo le podpolje 105f, ki je (ţe) namen- jeno kodi za literarno vrsto in se v tej funkciji (seznam določil za literarne nadzvrsti, zvrsti in podzvrsti) lahko uporablja tudi v sistemu AM. Kot je znano, se po uvedbi normativne kontrole v bloku 7 pripravlja še vpeljava normativne kontrole za blok 6, kar pomeni, da bi bilo mogoče pri tem upoštevati, oblikovati in 29 vgraditi tudi posebne geslovnike ter šifrante za klasifi- kacijo leposlovja (literarne osebe, geslovnik za lepos- lovje). Tab. 7 Deskripcija in šifranti v formatu COMARC COMARC 1xx in COMARC 600 COMARC COMARC COMARC vzporedne po- besedna de- 606 609 675 datkovne zbirke: skripcija besedna deskrip- besedna de- alfa- Šifranti, seznami cija skripcija numerična deskripcija 100em Leposlovje 675a za odrasle v knjiţni 82-1/9 obliki 675c 82-1/-9 Vzporedna po- literarne osebe datkovna zbirka: 600aSorel CONOR za bMichel literarne osebe f1940 - wIzmišljene osebe v lepos- lovju Vzporedna po- 606a Ljubezen datkovna zbirka: xPoţrtvovalnost geslovnik za lepos- yPariz lovje z1960-1969 wLeposlovje 101c Jezik izvirnika 1.polje 675a /šifrant 609a Fran- 821.133.1 105l Seznam coska alfanumeričnih in knjiţevnost besednih oznak za posamezne nacio- nalne knjiţevnosti 30 105f Seznam pri- 2. polje 609a -3 marnih Epika (alfanumeričnih in 610a pripo- besednih) ter sekun- vedništvo darnih (besednih) 2. polje 609x -32 oznak oz. določil za Romani literarne nadzvrsti, 2. polje 609x -328 zvrsti in podzvrsti Ljubezenski romani 105h Seznam be- 2. polje 609z .036 sednih in Modernizem alfanumeričnih določil za periodizacijo 105i Seznam besed- 2. polje 609w .2 nih in Srednje zah- alfanumeričnih tevna določil za zahtev- knjiţevnost nost 1. polje 609z “19” 20. stol. 101a Jezik besedila 1. polje 609w 163.6 105j Seznam Proza v slo- besednih in venskem jeziku alfanumeričnih določil za jezik 105k Seznam be- (P) sednih in alfanumeričnih določil za ritem jezika 31 Metodologija vsebinske obdelave v sistemu AM Proces klasificiranja leposlovnega gradiva v sis- temu AM poteka po vnaprej določenem zaporedju ob- ravnave posameznih klasifikacijskih kriterijev: - kategorizacijski kriteriji (COMARC 100, 101, 105, 609, 610, 675) - polkategorizacijski kriteriji (COMARC 105, 609, 675) - nekategorizacijski kriteriji (COMARC 330, 600, 606) OBRAVNAVA KATEGORIZACIJSKIH KRITERI- JEV Razmejitev leposlovnega gradiva od ostalega gradiva V formatu COMARC bi bilo v polju splošnih podatkov za obdelavo 100 potrebno leposlovje za odrasle v knjiţni obliki razmejiti od vsega drugega gradiva. Podpolje e (e - koda za namembnost) z ne 32 povsem ustreznim ustreznim določilom (m- leposlovje / nezahtevno) je ţe v rabi. Ţal, se takšno, kot je, v praksi uporablja tudi za druge vrste gradiva (npr, vid- eo gradivo) in bi ga bilo nemara potrebno bolj natančno definirati. Sama razmejitev leposlovnega in neleposlovnega gradiva v principu ne bi smela delati teţav. Pri klasifikaciji je potrebno izhajati s stališča, da vse, česar ne moremo opredeliti s pojmi lirika, epi- ka, ali dramatika, pač ne sodi v območje leposlovja. Pri tem je pomembno zlasti razmejevanje med lepos- lovjem in polliterarnimi zvrstmi. Jasno pa moramo leposlovje razločiti tudi od strokovne literature, ki le- poslovje obravnava in reflektira (esejistika, literarna teorija, literarna zgodovina). Jezik Jezik predstavlja v leposlovju enega ključnih in najmanj spornih kategorizacijskih kriterijev, saj lepos- lovno gradivo najprej razdelimo po jeziku. Oznaka je- zika se v formatu COMARC določi v polju 101a (je- zik predloge - jezik besedila), nato pa še v bloku vse- 33 binske obdelave v polju 609w (besedna deskripcija) in v polju 675a (alfanumerična deskripcija). Seznam besednih in alfanumeričnih določil za jezik bi bilo mogoče vgraditi v eno izmed podpolj polja za mono- grafsko tekstovno gradivo 105: npr. 105j. Ugotavl- janje jezika, v katerem je delo napisano, je sicer bolj ali manj rutinsko opravilo, da pa bi dosegli večjo preg- lednost in sistematičnost, bi bilo koristno šifrant jezi- kov in ustreznih besednih ter alfanumeričnih oznak uporabljati v istem polju kot vse druge šifrante za področje leposlovja; torej v polju 105. Nacionalno-jezikovna pripadnost avtorjev (nacionalne knjiţevnosti) Izbor števila postavitvenih skupin nacionalnih knjiţevnosti je v prvi vrsti stvar posamezne knjiţnice. Praviloma bo kot posebna kategorizacijska skupina obravnavana vsaj slovenska knjiţevnost. Tvorjenje 34 večnacionalnih skupin7 leposlovnega gradiva se opre- deljuje le na ravni lokacijskih oznak (polje 996d), v poljih 609a in 675a pa se ne glede na izbrano število kategorizacijskih skupin upoštevajo vse nacionalne knjiţevnosti, kot jih v besednem in alfanumeričnem smislu opredeljuje sistem Univerzalne decimalne kla- sifikacije ( Novi in spremenjeni … , 1995). Kriterij na- cionalno-jezikovne pripadnosti avtorjev označimo še v polju 101c (jezik predloge - jezik izvirnika), seznam alfanumeričnih in besednih oznak nacionalnih knjiţevnosti pa bi bilo mogoče vgraditi v polje za mo- nografsko tekstovno gradivo 105; npr. 105l. Teţave pri opredeljevanje nacionalno jezikovne pripadnosti avtorjev se utegnejo pojaviti v primerih, ko avtorji mi- grirajo iz svojega prvotnega okolja in ne pišejo (več) v svojem materinem jeziku. (npr. Salman Rushdie, Mi- lan Kundera, Joseph Conrad, Vladimir Nabokov itn.). 7 V sistemu AM je predvidena sicer podrobna kategorizacijska delitev na posamezne nacionalne knjiţevnosti, vendar morajo knjiţnice v prvi vrsti upoštevati specifične pogoje in okoliščine, v katerih delujejo. Knjiţnica, ki ima na primer zgolj pet leposlov- nih publikacij portugalskih avtorjev, verjetno ne bo vzpostavljala kategorizacijske skupine za portugalsko knjiţevnost, ampak jo bo zdruţila v neko večnacionalno skupino. 35 Praviloma naj bi pri takšnih avtorjih kot kriterij odločitve za eno ali drugo umestitev prevladala geo- grafsko okolje in (jezikovno) kulturni kontekst, iz ka- terih avtor črpa navdih za svoje pisanje, vendar za rešitev tega problema enotnega recepta najbrţ ni mogoče izoblikovati. Nemara bi bilo mogoče takšnim avtorjem priznati tudi nekakšno avtorsko “dvojno drţavljanstvo”. V takšnem primeru bi bilo potrebno eno geslo vnesti v polje 609a (npr. indijska knjiţevnost) , drugo pa v polje prostih oznak 610a (npr. angleška knjiţevnost). Pri alfanumeričnih ozna- kah pa bi problem reševali s podvojevanjem polja 675a. Nadzvrst, zvrst, podzvrst Ta klasifikacijski kriterij pri vsebinski obdelavi v sistemu AM ne bi smel povzročati večjih teţav, saj so vse oznake in določila natančno opredeljena v sezna- mih primarnih in sekundarnih oznak (gl. tab. 6.3.3.2.1, 6.3.3.2.2, 6.3.3.2.3), ki bi jih bilo v formatu COM- ARC mogoče vgraditi v polje za monografsko teks- 36 tovno gradivo 105f. Osnovne tri (hierarhične) oznake oz. določila (za nadzvrst, zvrst in podzvrst) je potreb- no vnesti v polje 609 (a, x, x), pri tem pa je zaradi iskanja po ključnih besedah priporočljivo, da oznakam za nadzvrsti (lirika, dramatika, epika), dodamo še (bolj ali manj) sinonimne oznake (poezija, drame, pripovedništvo) in jih vnesemo v polje prostih oznak 610a. Polje 610a bi bilo potrebno uporabiti tudi v primerih, ko bi se odločili, da leposlovno publikacijo opredelimo z več oznakami za zvrsti ali podzvrsti (npr. 609x Ljubezenski romani, 610a pustolovski ro- mani),8 seveda pa je v takšnem primeru zaţeleno tudi podvajanje polj 675a, pri čemer se nizi takšnih oznak ustrezno opredelijo tudi na alfanumerični ravni. Lokacijske ali postavitvene oznake Vse postavitvene oz. lokacijske (kategorizacijske) oznake se v formatu COMARC označujejo tudi v pol- 8 Sistem AM sicer omogoča tudi besedne in alfanumerične rešit- ve za takšne primere, vendar je povsem izvedljivo tudi nizanje večih konkretnih oznak oz. določil za zvrsti oz. podzvrsti. 37 ju 996d. Oznake na policah, nalepkah za opremo knjig in v računalniškem katalogu morajo biti enotne in pregledne. Izbor oznak, njihovo oblikovanje in način potrebnih okrajšav je stvar odločitve posamez- nih knjiţnic. OBRAVNAVA POLKATEGORIZACIJSKIH KRITERIJEV Periodizacija Seznam besednih in alfanumeričnih določil za pe- riodizacijo bi bilo mogoče vgraditi v polje za mono- grafsko tekstovno gradivo 105; npr 105h. Ustrezno besedno določilo se vnaša v polje 609z, alfanumerično pa v polje 675a. Zahtevnost Seznam besednih in alfanumeričnih določil za zahtevnost bi bilo mogoče vgraditi v polje za mono- grafsko tekstovno gradivo 105; npr. 105i. Ustrezno 38 besedno določilo se vnaša v polje 609w, alfa- numerično pa v polje 675a . Kriteriji za določanje zahtevnosti leposlovja Kriteriji za določanje zahtevnosti so opredeljeni9 in izdelan je model za določanje zahtevnosti, ki pred- videva tristopenjsko lestvico (manj zahtevna literatura, srednje zahtevna literatura, bolj zahtevna literatura). Ta predstavlja temelj za metodologijo vsebinske obde- lave v sistemu AM, v katerem se uporablja petsto- penjska lestvica zahtevnosti : a) .0 – nezahtevna literatura b) .1 – manj zahtevna literatura c) .2 – srednje zahtevna literatrura d) .3 – bolj zahtevna literatura e) .4 – zelo zahtevna literatura 9 Andrej Pogorelec: Literarnovedno in knjiţnično razvrščanje lepos- lovja, 2015 39 Način določanja zahtevnosti se sicer v principu ne spreminja in še vedno kot izhodišče za določanje zah- tevnosti uporabljamo tip srednje zahtevne literature,10 vendar pa se pola manj in bolj zahtevne literature raz- tezata še stopnjo dlje. Pri manj zahtevni literaturi se pojavi še določilo nezahtevna literatura, ki meri na izrazito lahko, trivialno knjiţevnost, drugi pol pa se v smeri večje zahtevnosti radikalizira še z določilom ze- lo zahtevna literatura, ki zajema tista literarna dela, ki jih lahko opredelimo kot izrazito hermetična. Postopek opredelitve zahtevnosti leposlovnega dela je vezan na natančno analizo posameznih kriteri- jev zahtevnosti, ki jih je potrebno številčno ovrednoti- ti. Tako ima vsak zahtevnostni kriterij lestvico ocen od 0 (nezahtevno) do 4 (zelo zahtevno). Stopnjo zahtev- nosti konkretnega leposlovnega dela številčno oceni- mo po vseh naštetih kriterijih, seštejemo vsoto ocen in jo delimo s številom uporabljenih zahtevnostnih krite- 10 Primeri takšne literature so, kot rečeno, podani v zadnjem poglavju ( Primeri vsebinske obdelave v sistemu AM). 40 rijev. Končni rezultat preverimo s pomočjo legende, ki določa razrede zahtevnostnih stopenj : a) 0 – 0,8 - nezahtevna literatura (.0) b) 0,81 – 1,61 - manj zahtevna literatura (.1) c) 1,62 – 2,42 - srednje zahtevna literatura (.2) d) 2,43 – 3,23 - bolj zahteva literatura (.3) e) 3,24 – 4 - zelo zahtevna literatura (.4) Primer za določanje zahtevnosti leposlovja Tab. 8 Primer numeričnega določanja zahtevnosti ZAHTEVNOSTNI KRITERIJI ŠTEVILO DOSEŢENIH TOČK Zahtevnost zunanje forme in jezika 1.zunanja zgradba npr.2 6,5:3=2,16 2. zunanji stil npr.3 3. (tujejezičnost - 1,5 slov../ 2,5 tuj jezik) npr.1,5 Zahtevnost oblikovanosti vse- bine 9:3=3 4. Nadzvrsti npr.2 5. Kompozicija npr.4 6. Posebni vidiki motivno- tematskih razmerij npr.3 Zahtevnost vsebine 7. snov npr.4 8. motivi, teme, ideje npr.3 10:3 =3,33 9. simbolika, alegorika npr.3 41 10. Zahtevnost glede na stopnjo 2 mimetičnosti 2 REZULTAT: REZULTAT 27,5: 10= 2,75 (bolj zahtevna 10,49:4= 2,62 literatura) (bolj zahtevna lit.) KONČNI REZULTAT : 2,75+2,62=5,37 5,37:2 = 2,685 - BOLJ ZAHTEVNA LITERATURA (.3) Tujejezičnost predstavlja poseben kriterij, ki ga v vsakem primeru ovrednotimo z oceno 2,5, medtem ko je literatura v slovenskem jeziku po tem kriteriju v vsakem primeru ovrednotena z oceno 1,5. Vse ostale zahtevnostne kriterije ocenjujemo le s števili 0,1,2,3,4. V zgornjem izračunu je upoštevan tudi rezultat, ki ga dobimo na podlagi seštevka delnih rezultatov za področja zahtevnosti vsebine, notranje in zunanje forme ter stopnje mimetičnosti. Aritmetična sredina seštevka obeh rezultatov predstavlja končni rezultat, ki v omenjenem primeru kaţe na stopnjo bolj zahtevne literature. 42 Čas nastanka Določilo za čas nastanka literarnega dela vnese- mo v polje 609z, pri čemer vedno označujemo stoletje (npr. 20. stol.) in ne podrobnejših časovnih obdobij. Čas nastanka označimo tudi alfanumerično, in sicer v polju 675a. Način alfanumerične označitve (npr. dvaj- setega) stoletja (“19”) izhaja iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije, vendar se v UDK sistemu nanaša na vsebino dela, v sistemu AM pa ta oznaka določa čas nastanka literarnega dela. Ritem jezika Ritem jezika se opisuje v poljih 609w (npr. Pro- za v …) in 675a (npr. (P)). Seznam oznak za ritem je- zika bi bilo mogoče vgraditi v polje za monografsko tekstovno gradivo 105; npr 105k . 43 Piktogrami Vsi polkategorizacijski kriteriji naj bi bili označeni z dovolj vpadljivimi piktogrami, ki se lepijo na hrbet knjige. Oznake na piktogramih so v principu stvar izbora knjiţnic, lahko so barvne, slikovne, črkovne, numerične ali kombinirane. Knjiţnice mo- rajo pri uporabi piktogramov poskrbeti za jasno raz- vidno legendo, ki pojasnjuje pomen posameznih pik- togramskih simbolov. Piktogrami niso postavitvene oznake, zato jih ne označujemo v polju 996d. Smisel njihove uporabe je v tem, da gradivo diferenciramo znotraj postavitvenih skupin. Enako kot pri vprašanju (kategorizacijskih) postavitvenih skupin je tudi v primeru (polkategorizacijskih) piktogramskih določil izbor njihovega števila prepuščen odločitvi knjiţnice, ki mora upoštevati prostorske zmoţnosti, količino in strukturiranost leposlovnega fonda ter druge okoliščine delovanja knjiţnice. V primeru, da bi se knjiţnica odločila za vključitev vseh piktogramskih določil, ki jih (še) predvideva sistem AM, bi bilo po- trebno uporabiti dve ločeni hrbtni nalepki. Pri tem bi 44 na prvi nalepki lahko določali zahtevnost in literar- nozgodovinsko periodizacijo oz. čas nastanka. Zah- tevnost bi diferencirali s petstopenjsko barvno lestvi- co rdečih odtenkov, čas nastanka pa bi označili z numeričnimi simboli. Na drugi nalepki bi določali ri- tem jezika ter literarno zvrst oz. podzvrst. Za označitev ritma jezika bi uporabili šestopenjsko barv- no lestvico zelenih odtenkov, zvrsti in podzvrsti pa bi opredelili s pomočjo slikovnih simbolov. OBRAVNAVA NEKATEGORIZACIJSKIH KRITERIJEV Teme, ideje, motivi, čas in kraj dogajanja Našteti nekategorizacijski klasifikacijski kriteriji se določajo v polju 606a (x,y,z,w), kot dodatno moţnost pa lahko uporabljamo tudi polje 610a. Za oznake in določila v polju 606 bi bila zaţelena upora- ba posebnega geslovnika za leposlovje. 45 Literarne osebe Literarne osebe (resnične ali izmišljene) določamo v polju 600a (b,f,w) (gl. pog. 6.3.1.2). Sistematično in dosledno označevanje literarnih oseb bi lahko omogočilo vzpostavitev posebne zbirke imen literarnih junakov, najsi gre za povsem izmišljene osebe ali pa resnične osebe, ki se pojavljajo v lepos- lovnih delih.11 V opusih nekaterih avtorjev se lahko ene in iste literarne osebe pojavljajo tudi v različnih delih (npr. romani H. de Balzaca, in J. Bartha), včasih pa se ene in iste izmišljene literarne osebe pojavljajo tudi v delih različnih avtorjev (Šeherezada iz Zgodbe 1001 noči se npr. pojavlja v nekaterih romanih Johna Bartha ( Chimera, The Tidewater Tales); v romanu Ure izpod peresa Michaela Cunninghama pa nastopa Gospa Dalloway iz istoimenskega romana Virginie Woolf, ki se kot resnična oseba in pisateljica prav tako 11 V polju 600 je potrebno razliko med resničnimi in izmišljenimi literarnimi osebami jasno definirati 46 pojavlja v romanu Ure.).12 V tem smislu lahko zbi- ranje in obdelava podatkov o literarnih likih omogočita boljši vpogled v “paralelni svet fikcije.” Izvlečki Izvlečki vsebin se vnašajo v polje 330a in lahko predstavljajo pomemben vir podatkov o vsebini lepos- lovnega dela (gl. tudi primere v zadnjem poglavju). Načeloma se v poljih opomb, kamor sodi tudi polje 330a, uporablja jezik katalogizacije, torej slovenščina. Ne glede na to pa bi bilo morda zanimivo v polje 330a poleg slovenskega izvlečka vnesti tudi izvleček v angleškem jeziku, saj bi na ta način vsebino literarne- ga dela predstavili tudi tujim uporabnikom knjiţničnih storitev in katalogov. Seveda je potrebno pri tem opo- zoriti, da ţe slovenski izvlečki za proces vsebinske obdelave predstavljajo znatno dodatno obremenitev, kaj šele tujejezični. 12 Tovrstno prehajanje literarnih junakov je značilno zlasti za postmodernistično literaturo, ki pogosto tematizira fikcijo in ne zunajliterarne resničnosti. 47 Primeri vsebinske obdelave v sistemu AM Seznam obravnavanih naslovov leposlovnih del : 1. Ep o Gilgamešu 2. Iliada 3. Kralj Oidipus 4. Pindar 5. Satirikon 6. Pesem o Rolandu 7. Carmina Burana 8. Francesco Petrarca 9. Hamlet 10. Kneginja Klevska 11. Robinson Crusoe 12. Ţupanova Micka 13. Trpljenje mladega Wertherja 14. Jevgenij Onjegin 15. Poezije 16. Gospa Bovaryeva 17. Roţe zla 18. Quo vadis 19. Mállarmé Stephane 20. Ulikses 21. Breton 22. Grad 23. Sveče so dogorele 24. Catcher in the rye 25. Ubik 26. Menuet za kitaro 27. Sanje imajo svojo ceno 28. Če neke zimske noči popotnik 48 29. Slika flamanskog majstora 30. Vzgoja deklet na Češkem 31. Ure 32. Nebo se podira 33. Goli pianist 34. Izgubljeni sveţenj 35. V ţivi zob 1. Ep o Gilgamešu 001 an ba cm d0 100 c1978 hslv em 1010 aslv csem 102 asvn 105 aa fg 2001 aEp o Gilgamešu fprevedel Mirko Avsenak g[uredil Franček Bohanec] 210 aV Ljubljani cMladinska knjiga d1978 215 a106 str., [16] str. pril., [1] zvd d19 cm 2252 aSivi Kondor v5 3001 aSpremne besede ; Opombe ; Pojasnila k slikam / Franček Bohanec; str. 82-[107] 330 aJunak Gilgameš hrepeni po nesmrtnosti, vendar je ne more doseči. Duh umrlega Engiduja mu razkrije, da ga čaka smrt ... 600 aGilgameš wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aEngidu wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aUtnapištim wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aIskanje nesmrtnosti xVečno ţivljenje xPosmrtno ţivljenje yUruk,sumerska mestna drţava z2600 pr.n.št. wLeposlovje 609 aMezopotamska knjiţevnost z17 stol. pr.n.št. wVerz v slovenskem jeziku 609 aEpika xEpi xJunaški epi zBabilonsko-asirska knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 49 610 apripovedništvo aleposlovje 675 a821-311.001 “-16“=163.6(V) (675 a892.1-131 s82 b82-1 c821.21/.41 675 a892.1.09 Gilgameš vdo 4. izd. 675 a398.87(35)) 70201aAvsenak bMirko 4730 702113102243 aBohanec bFranček 4340 2. Iliada (Homer) 001 an ba cm d0 100 c1950 g0 hslv em 1011 aslv 102 asvn 105 aa fg 2000 aIliada fHomer gprevedel Anton Sovrè g[ilustracije Marij Pregelj] 210 aLjubljana cDrţavna zaloţba Slovenije d1950 215 a486 str., [25] f. pril. d21 cm 2252 aSvetovni klasiki 3001 aUvod: str. 5-37 330 aIliada v 24 spevih prikazuje del dogajanja trojan- ske vojne. Ahajci(Ahil) ubijejo trojanskega junaka Hektorja in zavzamejo Trojo. 600 aHektor wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAhiles wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aPatroklos wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aPriam wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAgamemnon wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aParis wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aHelena wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aObleganje Troje xVojna med Trojanci in Ahajci xAntični bogovi yTroja z12 stol. pr.n.št. wLeposlovje 609 aGrška knjiţevnost, klasična z9 stol. pr.n.št. wVerz v slovenskem jeziku 50 609a Epika xEpi xJunaški epi zGrška knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 609 aEpika xEpi xMitološki epi 610 apripovedništvo abitke aspopadi aljubezen ale- poslovje 675 a821.124'02-311.008.2“-08“=163.6(V) (675 a875-1 s82 b82-1 vdo 4. izd. c821.124+821.14 675 a929 Homerus vdo 4. izd.) 700 1aHomerus 4070 7020135770851 aSovrè bAnton 702013947299 aPregelj bMarij 900 0aHomer 9020135770851 5z aSovre bAnton 3. Kralj Oidipus (Sofokles) n ba cm d0 e00311187 100 c1978 em hslv 1011 aslv cgrc 102 asvn 105 aa fb 2000 aKralj Oidipus fSofokles gprevedel Anton Sovrè 205 a[Nova izpop. izd.] 210 a V Ljubljani cMladinska knjiga d1978 ev Ljubljani gLjudska pravica 215 a90 str. cilustr. d18 cm 2252 a#Knjiţnica #Kondor v33 3001 aSofokles / Kajetan Gantar: str.63-80 3001 aOpombe / Anton Sovrè: str. 81-90 320 aLiteratura: str. 81 330 aKralj Ojdip bi rad razkril, kdo je umoril kralja Laja, ki je bil v Tebah njegov predhodnik in soprog njegove ţene Jokaste. Izkaţe se, da je morilec pravzap- rav kar sam Ojdip; Laj je bil njegov oče, Jokasta pa 51 njegova mati. Uresniči se stara prerokba, po kateri je bilo Ojdipu usojeno, da bo ubil očeta in poročil lastno mater. Ojdip si iztakne oči in zapusti Tebe. 600 aOjdip wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aKreont wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aJokasta wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aLaj wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aTragična človeška usoda xOdvisnost od bogov xReligiozna avtoriteta yTebe, Korint, Delfe yGrčija wLeposlovje 609 aGrška knjiţevnost, klasična z5 stol. pr.n.št. wDialogi v verzu v slovenskem jeziku 609 aDramatika xTragedije zGrška knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 adrame ausoda ahamartija aantični bogovi aumor očeta akrvoskrunstvo agreh akazen aslepota aleposlovje 675 a821.124'02-21.008.2“-04“=163.6(DV) (675 a875-2 s82 b82 vdo 4. izd. 675 a875.09 Sophocles vdo 4. izd.) 700 1aSophocles 7020135770851 aSovrè bAnton 4730 4770 4. Pindar (Pindar) 001 ac ba cm d0 100 c1980 hslv 1010 aslv 102 asvn 105 ay fg 2000 aPindar f[izbral, uredil, prevedel in spremno besedo napisal Kajetan Gantar] 210 a[Ljubljana] cMladinska knjiga d1980 215 a104 str. d21 cm 52 2252 Lirika v43 300a Pindar / Kajetan Gantar: str.75-89. - Pojasnila: str.91- [105] 3271 aPoročila: Niko Grafenauer, Teleks 12.III.1981 t.10 str.10-11 60011aPindarus fok.522-455 pr.n. t. wLiterarne tudije 2NUK 609 aGrška knjiţevnost, klasična z5 stol. pr.n.št. wVerz v slovenskem jeziku 609 aLirika xHimne, ode zGrška knjiţevnost wzelo zahtevna knjiţevnost 610 apoezija aleposlovje 675 a821.124'02-12.008.4“-04“=163.6(V) (675 a875-1 b87 vdo 4. izd. c821.14.09 675 a875.09 Pindaros) 700 1aPindarus 7020131719651 aGantar bKajetan 701285 4340 5. Satirikon (Petronius Arbiter) 001 an ba cm d0 010 a86-361-0406-8 100 c1987 hslv 1011 aslv clat 102 asvn 105 ay fa 2000 aSatirikon fPetronius Arbiter g[prevedel [in] uvodno študijo napisal Primoţ Simoniti] 205 2. natis 210aV Ljubljani cCankarjeva zalo ba d1987 ev Ljubljani gMladinska knjiga 215 a189 str. d20 cm 2251 a#Zbirka #Sto romanov 300 7.000 izv. 53 300aPetronius Arbiter in njegov Satirikon / Primoţ Simo niti: str. 5-29 330 aMlad moţ po imenu Enkolpij pripoveduje o svo- jih dogodivščinah, ki jih je doţivljal na dolgi poti skozi razne deţele in mesta. Po čudnih naključjih in pogos- toma po lastni krivdi prihaja Enkolpij spet in spet v kočljive poloţaje in se skozi vse teţave tegobe prebija, kakor najbolje ve in zna, brez posebnih moralnih zadrţkov in velikokrat na račun drugih ljudi. 600 aEnkolpij wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aGiton wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aTrimalhion wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aEunolp wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aAvanture xLjubezen xPotovanja yDeţele sredozemlja wLeposlovje 609 aLatinska knjiţevnost, klasična z1 stol. wProza v slovenskem jeziku wVerz v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani zRimska knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo alatinska knjiţevnost arealizem ahomoseksualnost aironija asarkazem acinizem apa- rodija apustolovski romani aljubezenski romani apusto- lovsko-ljubezenski romani apikareskni romani asatiri- čno-komični romani aleposlovje 675 a821.124'02-324.009.2“00“=163.6(P+V) 60011aPetronius Arbiter bTitus f?-66 wLiterarne študije 2NUK (675a871.09 Petronius: Satyricon s82.0 vdo 4. izd. c821.124.09) 700 1aPetronius Arbiter bTitus 4070 70201aSimoniti bPrimoţ 4730 4080 54 6. Pesem o Rolandu 001 an ba cm d0 010 a961-6214-22-5 021 asvn 100 c1997 hslv em 1011 aslv cfre 102 asvn 105 fg ay 2001 aPesem o Rolandu eOxfordski rokopis fprevedla Marija Javoršek g[spremno besedilo Miha Pintarič] 210 aLjubljana cDidakta d1997 e[Nova Gorica] gGrafika Soča 215 a164 str. d21 cm 50010a#La #chanson de Roland mslv 330 aGanelon in Roland se spreta, zaradi česar se Ganelon poveţe s saracenskim kraljem Marsilom. Ganelon izda Rolanda, ki ga napadejo Saraceni. Pobije- jo ga skupaj z njegovo četo. Karl Veliki maščuje Rolan- da, premaga Saracene in kaznuje Ganelona. 600 aRoland wIzmišljena oseba v leposlovju č 600 aKarel Veliki wResnična oseba v leposlovju 600 aGanelon wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aMarsil wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aFevdalna kriţarska morala xSpopad med Franco- zi in Saraceni xViteška cast yCesarstvo Karla Velikega z11. stol. wLeposlovje 609 aFrancoska knjiţevnost z11 stol. wVerz v sloven- skem jeziku 609 aEpika xEpi xJunaški epi zKnjiţevnost razvitega visokega fevdalizma wManj zahtevna zahtevna knjiţe- vnost 610 apripovedništvo asrednji vek aleposlovje 675 a821.133.1-311.012.1“10“=163.6(V) (675 a821.133.1'03-1 c821.133.1 b82-1 s82) 55 70201aJavoršek bMarija 4730 70201aPintarič bMiha 4080 7. Carmina Burana 001 an ba cm d0 010 a961-201-053-6 100 c1994 hslv em 1012 alat aslv clat 102 asvn 105 ay fg 2001 aCarmina Burana eizbor f[izbral, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Primoţ Simoniti] 210 aLjubljana cMihelač d1994 eLjubljana gLjudska pravica 215 a117 str. d19 cm 2252 a#Zbirka # 3001 aVzporedno lat. besedilo in slov. prevod 3001 aOpombe: str. 105-108 3001 aSpremna beseda: str. 109-117 609 aLatinska knjiţevnost, srednjeveška z12 stol. wVerz v slovenskem jeziku 609 aLirika xVečzvrstna lirika zSrednjeveška knjiţev- nost wManj zahtevna knjiţevnost 609 apoezija apivske pesmi aljubezen avino atruba- durji atrubadurska lirika avagantsko pesništvo alepos- lovje 675 a821.124'04-10.010.1“11“=163.(v) (675 a873-1(082) b82-1 s82 vdo 4. izd. 675 a873.09 vdo 4. izd.) 7021132706275 aSimoniti bPrimoţ 706924 4340 4730 9021032706275 aP. S. f1936- 56 8. Francesco Petrarca 001 an ba cm d0 e00302724 100 c1987 hslv bd g0 1010 aslv 102 asvn 105 ay 2000 aFrancesco Petrarca f[izbral, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Andrej Capuder] 210 aLjubljana cMladinska knjiga d1987 215 a161 str. d21 cm 2252 aLirika v59 609 aItalijanska knjiţevnost z14 stol. wVerz v sloven- skem jeziku 609 aLirika xPesmi xSoneti zKnjiţevnost renesanse zSrednjeveška knjiţevnost wBolj zahtevna knjiţevnost 609 aLirika xPesmi xKancone 610 apoezija aljubezen arenesansa aleposlovje 675 a821.131.1-168.020.3.1“13“=163.(v) 675 a821.131.1-164.020.3.1“13“=163.(v) (675 a850-1 s821.131.1 vdo 4. izd. c821.131.1.09 675 a82 Petrarca vdo 4. izd.) 700 1aPetrarca bFrancesco 4070 7020132775651 aCapuder bAndrej 707321 4730 9. Hamlet (William Shakespeare) 001 an ba cm d0 010 a961-201-010-2 100 c1993 hslv em 1011 aslv ceng 102 asvn 105 ay fb 57 2000 aHamlet, danski princ fWilliam Shakespeare g[prevedel in spremno besedo napisal Janko Moder] 210 a[Ljubljana] cMihelač d1993 eLjubljana gLjudska pravica 215 a146 str. d19 cm 2251 a#Zbirka #Svetovni klasiki v18 300 aPrevod dela: The tragedy of Hamlet, prince of Den- mark 3001 aO avtorju in prevodu / [Janko Moder] : str. 137- [147] 320 a148 str. 330 aHamlet se mora odločiti za umor strica Klavdija, da bi s tem obnovil moralni red v drţavi. Osrednji motiv je Hamletovo odlašanje; šele na koncu preide v dejanje, vendar za ceno lastnega ţivljenja. 50000a#The #tragedy of Hamlet, prince of Denmark 600 aHamlet wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aKlavdij wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aHoracij wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aPolonij wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aOfelija wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aMaščevanje xKraljeva druţina xUmori yDanska z13. stol. wLeposlovje 609 aAngleška knjiţevnost z17 stol. (1601) wDialogi v prozi v slovenskem jeziku wDialogi v verzih v sloven- skem jeziku 609 aDramatika xTragedije zKnjiţevnost baroka wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 adrame amoralna izprijenost aoblastiţeljnost aprešuštvo azakonolom aumor kralja aneodločnost aodlašanje amaščevanje očeta aleposlovje 675 a821.111-21.021.2“16“=163.6(DP+DV) (675 a820-2 b82-2 s82 vdo 4. izd. 675 a820.09:929 Shakespeare W. vdo 4. izd.) 700 131071459 aShakespeare bWilliam 4070 58 7020133979363 aModer bJanko 714093 4080 4730 900 031071459 aShakespeare 10. Kneginja Klevska (Madame de Lafayette) 001 an ba cm d0 e00401558 010 a86-361-0421-1 100 a19880218 c1987 hslv 1010 aslv 102 asvn 105 ay 2000 aKneginja Klevska fMadame de La Fayette g[prevedel Niko Košir guvodno študijo napisal Janko Kos] 205 a2. nat. 210 aV Ljubljani cCankarjeva zaloţba d1987 215 a208 str. d20 cm 2252 a#Zbirka #Sto romanov 3001 aPrevod dela: La princesse de Cléves 330 aKneginja Klevska se zaljubi v vojvodo Neman- skega, vendar ţeli ostati zvesta svojemu moţu; ko ta umre, se vseeno ne ţeli poročiti, ker hoče obvarovati svojo ljubezen pred menjavami časa, zakona in navad. 600 aKneginja Klevska wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aVojvoda Nemanski wIzmišljena oseba v leposlov- ju 600 aKnez Klevski wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aHenrik II wResnična oseba v leposlovju 600 aKatarina Medičejska wResnična oseba v lepos- lovju 606 aLjubezen xLjubezenski trikotnik xLjubosumnost yPariz z16. stol. z17 stol. wLeposlovje 59 609 aFrancoska knjiţevnost z17 stol. (1678) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xLjubezenski romani zKnjiţe- vnost baroka wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aklasicizem aabsolutna ljubezen aiskanje absolutnega apsihološki romani advorski romani aleposlovje 675 a821.133.1-328.021.1“16“=163.6(P) (675 a840-3 s840 vdo 4. izd. 675 a82 La Fayette M. M. de vdo 4. izd.) 700 1aLa Fayette bMarie Pioche de la Vergne de 11. Robinson Crusoe (Daniel Defoe) 001 an ba cm d0 e80002585 010 a86-361-0464-5 100 c1988 g0 hslv em 1011 aslv ceng 102 asvn 105 ay fa2 2000 g[prevedla Mira Mihelič guvodno študijo napisala Katarina Bogataj] 205 a[2. natis] 210 aV Ljubljani cCankarjeva zaloţba d1988 215 a262 [i.e. 362] str. d20 cm 2252 a#Zbirka #Sto romanov 3001 a6.000 izv. 300 aPrevod dela: The life and strange surprizing adventu- res of Robinson Crusoe, of York, mariner 300 aDefojev Robinson Crusoe / Katarina Bogataj: str. 5- 55 330 aRobinson Crusoe doţivi brodolom in se kot edini preţiveli znajde na samotnem otoku, kjer si organizira 60 ţivljenje, upa na rešitev in se pripravlja na morebitni povratek ... 600 aCrusoe bRobinson wIzmišljena oseba v leposlov- ju 600 aPetek wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aBrodolom xBoj za preţivetje xŢivljenje v divjini ySamotni otok z17. stol. wLeposlovje 609 aAngleška knjiţevnost z18. stol. (1719) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xPustolovski romani zRazsvet- ljenska knjiţevnost wNezahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo apikareskni romani apomorski romani aleposlovje 675 a821.111-327.022.0“17“=163.6(P) (675 a820-311.3 s82 vdo 4. izd. c821.111) 700 1aDefoe bDaniel 4070 702013735843 aMihelič bMira 4730 70201aBogataj bKatarina 4080 12. Ţupanova Micka (Anton Tomaţ Linhart) 001 an ba cm d0 010 a961-226-309-4 021 asvn 100 c1999 hslv em 1010 aslv 102 asvn 105 fb aa 2000 aŢupanova Micka ekomedija v dveh aktih, prenare- jena po nemški Die Feldmühle fAnton Tomaţ Linhart g[spremna beseda Marko Trobevšek, Stanko Jane , Zlatko Reţonja] 210 aLjubljana cKarantanija d1999 eLjubljana gOptima 215 a60 str. cilustr. d21 cm 61 2252 a#Zbirka #Orfej 3001 aAnton Tomaţ Linhart / [Marko Trobevšek]: str. 45- 54 3001 a Ţupanova Micka: str. 55-59 320 aLiteratura: str. 59-60 330 aLahkoţivi plemič se hoče poigrati z naivno hčerjo vaškega ţupana, čeprav je zaročen z mlado in bogato vdovo. Ravno ona odpre dekletu oči in razkrinka zapel- jivca. Plemič je na koncu osramočen, zapusti ga tudi vdova, ţupanova hči pa se odloči za poštenega kmečke- ga fanta. 60011aLinhart bAnton Tomaţ f1756-1795 wLiterarne študije 2NUK 600 aMicka wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAnţe wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aJaka wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aTulpenheim wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aŠternfeldovka wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aMoralne vrednote xPoštenost niţjih slojev xPokvarjenost plemstva yKranjska z18. stol. wLeposlovje 609 aSlovenska knjiţevnost z18 stol. wDialogi v prozi v slovenskem jeziku 609 aDramatika xKomedije xVeseloigre zRazsvet- ljenska knjiţevnost wNezahtevna knjiţevnost 610 adrame aleposlovje 675 a821.163.6-240.022.0“17“=163.6(DP) 6100 aslovenska dramatika a18.st. (675 a821.163.6-22 c821.163.6 s82 b82-2 675 a821.163.6.09 Linhart A.T.) 700 13647779 aLinhart bAnton Tomaţ 4070 70201aTrobevšek bMarko 4080 702013399971 aJaneţ bStanko 4080 70201aReţonja bZlatko 4080 900 13647779 5z aLinhart bA. T. 62 900 13647779 5z aLinhart bAnton 13. Trpljenje mladega Wertherja (Johann Wolfgang Goethe) 001 an ba cm d0 010 a86-361-0997-3 z86-361-0996-5 100 c1996 hslv em 1011 aslv cger 102 asvn 2000 aTrpljenje mladega Wertherja fJohann Wolfgang Goethe g[prevedla Stanka Rendla] 210 aV Ljubljani cCankarjeva zalo ba d1996 eLjubljana gTiskarna Ljubljana 215 a127 str. d19 cm 300 aPrevod dela: Die Leiden des jungen Werthers 320 aOpombe o delu in avtorju: na zavihkih platnic 330 aWerther se zaljubi v Lotte, zaročenko prijatelja Alberta, čeprav ve, da je Lotte zanj nedosegljiva, se ji ne more odreči, kar ga vodi v obup in samomor. 5000 a#Die #Leiden des jungen Werthers 600 aWerther wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aLotte wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAlbert wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aLjubezen xNesrečna ljubezen xSamomor yNemčija z18. stol. wLeposlovje 609 aNemška knjiţevnost z18 stol. (1774) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xLjubezenski romani zPredro- mantična knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aljubezenski trikotnik aepistolarni romani apisemski romani abiografski romani apred- romantika aleposlovje 675 a821.112.2-328.023.2“17“=163.6(P) (675 a830-311.2 b82-3 s82 vdo 4. izd.) 63 700 135681507 aGoethe bJohann Wolfgang von 4070 7020136413155 aRendla bStanka 4730 900 135681507 aGoethe bJohann Wolfgang 14. Jevgenij Onjegin (Aleksander Sergejevič Puškin) 001 an ba cm d0 100 c1987 hslv em 1010 aslv crus 102 asvn 105 aa fg 2000 aJevgenij Onjegin fAleksander Sergejevič Puškin g[prevedel Mile Klopčič gpoimensko informativni poto- pis, kronološke in bibliografske preglede ter spremno besedo napisal Ivan Verč grisbe, razen na str. 325 je nari- sal A.S. Puškin] 210 aLjubljana cMladinska knjiga d1987 eLjubljana gUčne delavnice 215 a343 str. cilustr. d19 cm 2252 a#Knjiţnica #Kondor v#zv. #239 3001 aIzv. stv. nasl.: Evgenij Onegin 3001 a3.000 izv. 330 aPrekmalu vsega naveličani peterburški plemič Onjegin se dolgočasi na vaškem posestvu, vzbudi ljube- zen v naivni Tatjani, hladno zavrne njeno ljubezen in v dvoboju ubije Lenskega, zaročenca njene sestre; po nekaj letih se zaljubi v poročeno Tatjano, a ta ga pono- sno zavrne. 600 aOnjegin bJevgenij wIzmišljena oseba v leposlov- ju 600 aTatjana wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aLenski wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aLjubezen xNeuresničena ljubezen xSvetobolje yRusija (Peterburg) z19. stol. wLeposlovje 64 609 aRuska knjiţevnost z19 stol. (1825) wVerz v slo- venskem jeziku 609 aEpika xRomani xLjubezenski romani zRoman- tična knjiţevnost wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aromantika aonjeginska kitica aleposlovje 675 a821.161.1-328.024.2“18“=163.6(V) (675 a882-13 s82 b82-1 vdo 4. izd. 675 a882.09 Puškin: Evgenij Onegin vdo 4. izd.) 700 135923939 aPuškin bAleksandr Sergeevič 4070 7020136319971 aKlopčič bMile 4730 7020136319971 aKlopčič bMile 4730 900 135923939 5z aPuškin bAleksander Segejevič 900 135923939 5z aPuškin bAleksander 900 135923939 5z aPuškin bS. 15. Poezije (France Prešeren) 001 an ba cm d0 010 a86-11-14361-2 021 asvn 100 c1995 hslv em 1010 aslv 102 asvn 105 aa fg 2000 aPoezije fFrance Prešeren g[spremna beseda Anton Slodnjak] 210 aLjubljana cMladinska knjiga d1995 eLjubljana gDelo 215 a173 str., [8] f. barvnih pril. d21 cm 300 aFrance Prešeren : (1800-1849) / Anton Slodnjak: str. 155-166 60001aPrešeren bFrance f1800-1848 wLiterarne tudije 65 609 aSlovenska knjiţevnost z19. stol. wVerz v sloven- skem jeziku 609 aLirika xVečzvrstna lirika zRomantična knjiţev- nost wBolj zahtevna knjiţevnost 610 apoezija aromantika aleposlovje 675 a821.163.6-10.024.3 “17“=163.6(V) (675 a886.3-1 b82-1 s82 vdo 4. izd. 675 a886.3.09:929 Prešeren F. vdo 4. izd.) 700 13954467 aPrešeren bFrance 4070 7020131099107 aSlodnjak bAnton 4080 900 13954467 aPrešern bFrance 5z 900 13954467 aPrešeren bFrancè 5z 16. Gospa Bovaryeva (Gustave Flaubert) 001 an ba cm d0 e00368621 100 a19850701 c1964 hslv em 1010 aslv cfre 102 asvn 105 ay fa1 2000 aGospa Bovaryjeva fGustav Flaubert g[prevedel Vladimir Levstik guvodno študijo napisal Anton Ocvirk] 210 aV Ljubljani cCankarjeva zaloţba d1964 eV Ljublja- ni gLjudska pravica 215 a347 str. d18 cm 2252 a#Zbirka #Sto romanov v1 3001 aPrevod dela: Madame Bovary 3001 aGustave Flaubert in Gospa Bovaryjeva / Anton Ocvirk: str. 5-41 330 aEma Bovary se kmalu po poroki s Charlesom, ki jo dolgočasi, zaplete v razmerja z drugima moškima (Leon, Rodolphe), vendar tudi v prešuštvu ne najde zadovoljitve. Razkorak med romantičnimi iluzijami in puščobnostjo njenega vsakdana jo na koncu privede do 66 samomora, ki se razkrije kot njena poslednja zmota, saj je smrt z arzenikom vse prej kot sublimno, romantično doţivetje ... 60010aFlaubert bGustave 600 aBovary bEma wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aBovary bCharles wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aDupuis bLeon wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aRodolphe wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aHomais wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aDeziluzije xNeuresničljivi ideali xTragičnost bivanja yFrancija (Tostes, Yonville, Rouen) z19. stol. wLeposlovje 609 aFrancoska knjiţevnost z19 stol. (1857) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zKnjiţevnost realizma wBolj zahtevna knjiţevnost 609 apripovedništvo azakonolom aprešuštvo abovari- zem arazočaranje aljubezen asamomor aplehkost apsihološki romani aljubezenski romani adruţbeno- kritični romani adruţbeni romani aleposlovje 675 a821.133.1-320.025.3“18“=163.6(P) (675 a840-311.4 s82 b82-3 vdo 4. izd. c821.133.1 675 a92 (b) Flaubert G. vdo 4. izd.) 700 1aFlaubert bGustave 4070 7020136300771 aLevstik bVladimir 4730 17. Roţe zla (Charles Baudelaire) 001 an ba cm d0 e00301539 100 c1977 hslv em 1010 aslv 102 asvn 105 aa 67 2000 aRoţe zla eizbrano delo Charlesa Baudelaira f[prevodi pesmi Joţe Udovič ... [et al.] gprevod pesmi v prozi Pavel Karlin gizbrala in uredila, spremne besede in opombe napisala Marjeta Vasič] 210 aV Ljubljani cMladinska knjiga d1977 215 a145 str. cilustr. d19 cm 2252 a#Knjiţnica #Kondor v163 609 aFrancoska knjiţevnost z19. stol. (1857) wVerz v slovenskem jeziku wProza v slovenskem jeziku 609 aLirika xVečzvrstna lirika zKnjiţevnost nove romantike wBolj zahtevna knjiţevnost 609 aLirika xPesmi v prozi 609 aEseji 610 apoezija adekadenca anova romantika alarpur- lartizem asimbolizem aleposlovje 675 a821.133.1-821=163.6 675 a821.133.1-10.026.3“18“=163.6(v) 675 a821.133.1-17.026.3“18“=163.6(P) 675 a821.133.1-4 (675 a840-821 s82 vdo 4. izd. c821 675 a82 Baudelaire Ch. vdo 4. izd. 675 a012 Baudelaire Ch.=863 vdo 4. izd. 675 a016:92 Baudelaire Ch.=863 vdo 4. izd.) 700 1311500131 aBaudelaire bCharles 18. Quo Vadis (Henryk Sienkiewicz) 001 an ba cm d0 100 c1975 hslv em 1011 aslv cpol 102 asvn 105 ay fa3 2000 aQuo vadis fHenryk Sienkiewicz g[prevedel Janko Moder] 68 205 aPonatis 210 aLjubljana cDrţavna zaloţba Slovenije d1975 215 a605 str. d20 cm 2252 aIzbrana dela fHenryk Sienkiewicz v9 330 aMark Vincij je rimski vojaški poveljnik v času cesarja Nerona. Zaljubi se v suţnjo Ligijo, ki pa ga vztrajno zavrača. Prek nje se seznani z novo, krščansko religijo, ki se v Rimu vse bolj uveljavlja. 600 aVincij bMark wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aLigija wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aSv. Peter wResnična oseba v leposlovju 600 aNeron wResnična oseba v leposlovju 600 aPopeja wResnična oseba v leposlovju 600 aPetronij wResnična oseba v leposlovju 606 aKrščanstvo xLjubezen xOdpuščanje yStari Rim z1. stol. wLeposlovje 606 aNeronova doba xRimsko cesarstvo xRazvrat 609 aPoljska knjiţevnost z19 stol. (1896) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xZgodovinski romani zRomanti- čna knjiţevnost wManj zahtevna knjiţevnost 609 apripovedništvo adruţbeni romani averski romani aleposlovje 675 a821.162.1-325.024.1“18“=163.6(P) (675 a884-311.6 s82 vdo 4. izd. c821.162.1 b82-3) 700 1aSienkiewicz bHenryk 4070 7020133979363 aModer bJanko 714093 4730 9020033979363 aJ. Mo. 9020033979363 aJ. M. 9020133979363 aModer bJanez 5z 19. Mallarme Stephané (Mallarme Stephané) 001 ac ba cm d0 69 100 c1989 hslv 1011 aslv cfre 102 asvn 2000 y fg 2000 aStéphane Mallarmé f[izbral, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Boris A. Novak] 210 aLjubljana cMladinska knjiga d1989 eLjubljana gUčne delavnice 215 a167 str. d21 cm 2252 a#Zbirka #Lirika v65 300 a"Glasbenica tišine" / Boris A. Novak: str. 109-136 300 aPojasnila in opombe / B.A.N.: str. 143-167 60011aMallarmé bStéphane f1842-1898 wLiterarne štu- dije 2NUK 609 aFrancoska knjiţevnost z19 stol. wVerz v sloven- skem jeziku 609 aLirika xVečzvrstna lirika zSimbolizem wZelo zahtevna knjiţevnost 610 apoezija anova romantika aleposlovje 675 a821.133.1-10.026.4“18“=163.3(V) (675 a840-1 s82 b840 vdo 4. izd. c821.133.1 675 a840.09 Mallarmé S. vdo 4. izd.) 700 1aMallarmé bStéphane 4070 70211aNovak bBoris A. 4730 601 20. Ulikses (James Joyce) 001 ac ba cm d0 010 a86-361-0808-X 010 a86-361-0807-1 bzbirka 100 c1993 hslv em 1011 aslv ceng 102 asvn 105 ay fa1 70 2000 aUlikses fJames Joyce g[prevod Janez Gradišnik gspremna beseda Aleš Pogačnik] 210 aLjubljana cCankarjeva zaloţba d1993 eLjubljana gDelo 215 a2 zv. (523, 487 str.) d21 cm 2252 a#Zbirka #XX. stoletje 3001 aPrevod dela: Ulysses 320 aKomentar / Janez Gradišnik: zv. 2 (str. 365-465) 320 aSpremna beseda / Aleš Pogačnik: zv. 2 (str. 465- 487) 330 a16. junija 1904 se v Dublinu po naključju srečata 22-letni učitelj (bodoči umetnik) Stephen Dedalus in 16 let starejši Leopold, nabiralec oglasov. Stephanov dan se začne z zagrenjeno ugotovitvijo o klavrnem načinu njegovega ţivljenja, Leopold Bloom pa ţe navsezgodaj zve, da ga bo njegova ţena Molly po vsej verjetnosti točno ob štirih popoldne prevarala s svojim koncertnim spremljevalcem. Oba imata v mestu opravke, ki samo še stopnjujejo njuno razpoloţenje. Njuni opravki se zavle- čejo v pozno popoldne, ki se konča s popivanjem … 600 aBloom bLeopold wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aDedalus bStephen wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aBloom bMolly wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aIskanje xIskanje očeta xIskanje sina yDublin z1904 (16. junij) wLeposlovje 609 aIrska knjiţevnost z20 stol. (1922) wProza v slo- venskem jeziku wDialogi v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zModerni- zem wZelo zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aIrska areligija akatolištvo atradicija auporništvo aumetnost aumetniškost aOdise- ja aOdisej aTelemah aPenelopa atok zavesti anotranji monolog aItaka airski nacionalizem aprešuštvo adia- loški romani aleposlovje 675 a821.111(417)-320.036.4“19“=163.6(P+D) 71 (675 a820-311.4 b82-3 s82 vdo 4. izd. 675 a820.09:929 Joyce J. vdo 4. izd.) 700 1aJoyce bJames 4070 702013304227 aGradišnik bJanez 4730 4080 70201aPogačnik bAleš 4080 902013304227 5z aGradišnik bJ. 902003304227 aJ. G. 21. Breton (André Breton)) 001 an ba cm d0 e00325256 100 a19850701 c1983 hslv 1010 aslv 102 asvn 105 ay 2000 aBreton f[izbral, prevedel in spremno besedo napisal Aleš Berger] 210 a[Ljubljana] cMladinska knjiga d1983 215 a124 str. d21 cn 2252 aLirika v49 609 aFrancoska knjiţevnost z20 stol. (1924) wVerz v slovenskem jeziku 609 aLirika xPesmi zNadrealizem wBolj zahtevna knjiţevnost 609 aLirika xPesmi v prozi 610 apoezija aleposlovje 675 a821.133.1-16.033.3“19“=163.6(V) 675 a821.133.1-17.033.3“19“=163.6(P) 675 a840-1 s840 vdo 4. izd. 675 a82 Breton A. vdo 4. izd. 675 a82.015.19(04) vdo 4. izd. 700 1aBreton bAndré 72 22. Grad (Franz Kafka) 001 an ba cm d0 100 c1967 hslv em 1010 aslv cger 102 asvn 2000 y fa1 2000 aGrad fFranz Kafka g[prevedel Joţe Udovič gštu- dijo napisal Dušan Pirjevec] 210 aV Ljubljani cCankarjeva zaloţba d1967 ev Ljublja- ni gLjudska pravica 215 a347 str. d18 cm 2252 a#Zbirka #Sto romanov v30 3001 aPrevod dela: Das Schloss 330 aZemljemerec K. Pride v vas, da bi po naročilu grofa izvedel meritve na gradu, vendar naleti na vrsto birokratskih zapletov, ki njegovo »poslanstvo« postav- ljajo pod vprašaj... 50000a#Das #Schloss 600 aK. wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAmalija wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aKlamm wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aFrieda wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aBirokracija xUradništvo xOblast wLeposlovje 609 aAvstrijska knjiţevnost z20 stol. (1926) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zModerni- zem wZelo zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aalienacija aAvstroogrska avas agrad azemljemerstvo anihilizem aodtujitev aleposlovje 675 a821.112.2(436)-320.036.4“19“=163.6(P) 60010aKafka bFranz (675 a830-311.1 s82 vdo 4. izd. c821.112.2 73 675 a830.09 Kafka F. vdo 4. izd.) 700 1aKafka bFranz 4070 70201aUdovič bJoţe 47 23. Sveče so dogorele (Sándor Márai) 001 an ba cm d0 010 a961-219-042-9 100 bd c2002 g0 hslv em 1011 aslv chun 102 asvn 2000 aSveče so dogorele fSándor Márai g[prevedel Joţe Hradil] 210 aMurska Sobota cFranc-Franc d2002 e[Murska Sobota] gEuroprint 215 a201 str. d19 cm 2251 a#Zbirka #Novi mostovi 3001 aPrevod dela: A gyertyák csonkig égnek 330 aAvstroogrski general Henrik ţivi v svojem lov- skem dvorcu in se spominja svoje mladosti, ţene Kristi- ne in prijatelja Konrada. Ţena ga je varala s Konra- dom, ki je po neuspelem in nedokazanem poskusu umo- ra Henrika odšel v Trope. Ţena Kristina osem let po tem umre, več desetletij kasneje pa se prijatelja zopet srečata. 50000a#A #gyertyák csonkig égnek mhun 600 aHenrik wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aKonrad wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aKristina wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aNini wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aPrijateljstvo xLjubezen xPrešuštvo yAvstroogrska zKonec 19. stol. zZačetek 20. stol. wLeposlovje 606 aPrijateljstvo xIzdaja xMorala yDunaj 74 609 aMadţarska knjiţevnost z20 stol. (1942) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zPostreali- zem wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo apsihološki romani aromani nravi alov alovci avojska avojaki ačast apoštenje aiskre- nost aleposlovje 675 a821.511.141-320.031.2“18+19“=163.6(P) (675 a821.511.141-311.4 b82-3 s82 c821.1/.8) 700 1aMárai bSándor 4070 702013363875 aHradil bJo e 4730 24. Catcher in the rye (J.D. Salinger) 001 an ba cm d0 010 a0-14-023749-6 100 c1994 em hslv 1010 aeng 102 agbr 105 ay fa1 2000 a#The #catcher in the rye fJ. D. Salinger 210 aLondon [etc.] cPenguin Books d1994 215 a192 str. d19 cm 330 aHoldena vrţejo iz šole in preden gre domov preţi- vi nekaj dni v hotelu v New Yorku. Spotoma ga doletijo doţivetja in spoznanja o svetu. 600 aCaulfield bHolden wIzmišljena oseba v leposlov- ju 600 aCaulfield bPhoebe wIzmišljena oseba v leposlov- ju 606 aOdraščanje xŠolanje xMedčloveški odnosi yNew York z20 stol. wLeposlovje 606 aUporništvo xIskanje smisla xKritika druţbe y20. stol. wLeposlovje 75 609 aAmeriška knjiţevnost z20 stol. (1951) wProza v angleškem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zPostreali- zem wManj zahtevna knjiţevnost 610a apripovedništvo apikareskni romani arazvojni romani adruţbenokritični romani aleposlovje 675 a821.111(73)-320.031.1“19“=111(P) (675 a821.111(73)-311.2=111 s82 b82-3 vdo 4. izd. c821.111(73)) 700 1aSalinger bJerome David 4070 25. Ubik (Phillip Dick) 001 an ba cm d0 7ba 100 bd c1982 hslv em 1011 aslv ceng 102 asvn 105 ay fa6 2000 aUbik eznanstvenofantastični roman fPhilip K. Dick g[prevedel Bogdan Gradišnik gspremno besedo napisal Ţiga Leskovšek] 210 aMurska Sobota cPomurska zaloţba d1982 215 a281 str. d21 cm 3001 aPrevod dela: Ubik 3001 aIzkušnja smrti pri Philipu K. Dicku /Ţiga Leskov- šek: str. 271-281 330 aProtagonisti romana z Joejem Chipom na čelu so sprva prepričani, da se je ponesrečil le njihov delodaja- lec Glen Runciter, ker ga ni več med njimi. A vse bolj jim postaja jasno, da je nesrečo preţivel on in ne oni … 600 aChip bJoe wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aRunciter bGlen wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aRelativnost xNegotovost xSubjektivnost yAmerika z20. stol. (1992 – prihodnost) wLeposlovje 76 609 aAmeriška knjiţevnost z20 stol. (1922) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xZnanstvena fantastika wSrednje zahtevna knjiţevnost 609 apripovedništvo aposmrtno ţivljenje apolţivljenje aentropija arealnost anedoločenost atehnika atehnologija atelepatija akaos amutanti asmrt aprihodnost aleposlovje 675 a821.111(73)-323.03.2“19“=163.6(P) (675 a820(73)-312.9 vdo 4. izd. s82 c821.111(73)) 700 1aDick bPhilip Kindred 4070 7020135660515 aGradišnik bBogdan 4730 70201aLeskovšek b Ţiga 4080 26. Menuet za kitaro (Vitomil Zupan) 001 an ba cm d0 010 a86-341-2469-X 100 c1999 em hslv bd 1010 aslv 102 asvn 105 aa fa 2000 aMenuet za kitaro (na petindvajset strelov) fVitomil Zupan gspremno besedo napisala Nada Barbarič 210 aLjubljana cDZS d1999 eLjubljana g"Joţe Moškrič " 215 a426 str. cilustr. d20 cm 2252 a#Zbirka #Klasje h#Let. #9 3001 aKronološki pregled Zupanovega ţivljenja in dela: str. 6-7 3001 aVitomil Zupan in njegov čas: str. 8-12 3001 aUvodna razlaga: str. 13-37 3001 aMnenja o Vitomilu Zupanu in Menuetu za kitaro: str. 418-423 77 320 aBibliografija: str. 38 330 aBerk odide v partizane kot mlad, izobraţen in svojeglav, uporniški individualist. Absurd vojne in tra- gičnih krvavih dogodkov, ki jih neposredno doţivlja, ga za vedno zaznamuje. Tri desetleja kasneje na otoku Majorka z nekdanjim nemškim vojakom Bittrom obu- jata spomine na vojno, v kateri sta bila nasprotnika. 600 aBergant bJakob cBerk wIzmišljena oseba v lepo- slovju 600 aBitter bJoseph wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aAnton wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aVojna xAbsurd xRelativizem ySlovenija z1941-45 wLeposlovje 606 aVojni spomini xVojni nasprotniki xNacizem yMajorka z1973 wLeposlovje 609 aSlovenska knjiţevnost z20 stol. (1975) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xVojni romani zEksistenciali- zem wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aNOB adruga svetovna vojna avojno tovarištvo asmrt aodgovornost acinizem adruţ- benokritični romani aeksistencialni romani abiografski romani arazvojni romani apikareskni romani aleposlovje 675 a821.163.6-325.035.2“19“=163.6(P) 60011aZupan bVitomil f1914-1987 wLiterarne študije 2NUK (675 a821.163.6-311.6 b82-3 c821.163.6 s82 675 a821.163.6.09 Zupan c821.163.6.09) 700 131317987 aZupan bVitomil 4070 70201aBarbarič bNada 4080 900 131317987 5z aZupan bVito 78 27 Sanje imajo svojo ceno (Michael Burk) 001 an ba cm d0 100 c1980 hslv em 1011 aslv cger 102 asvn 105 ay fa1 2000 aSanje imajo svojo ceno fMichael Burk g[prevod Klara in Joţe Hočevar] 210 a[Koper] cLipa d1980 eLjubljana gMladinska knjiga 215 a494 str. d21 cm 300 aPrevod dela: Träume haben ihren Preis 330 aRobert Jansen je uspešen reklamni agent, ki v Ita- liji spozna lepo, neporočeno Greto Wendt. Zaljubita se, vendar se Greta poroči z drugim. 600 aWendt bGreta wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aJansen bRobert wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aLjubezen xErotika xSpolnost yItalija z20. sto- l.(1970-1979) wLeposlovje 606 aPodjetništvo xReklame xOglaševanje zNemčija z20. stol. (1970-1979) wLeposlovje 609 aNemška knjiţevnost z20 stol. (1976) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xLjubezenski romani wNezahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aleposlovje 675 a821.112.2-328.03.0“19“=163.6(P) (675 a830-311.4 b82-3 s82 vdo 4. izd. c821.112.2) 700 1aBurk bMichael 4070 70201aHočevar bKlara 4730 70201aHočevar bJoţe 4730 79 28. Če neke zimske noči popotnik (Italo Calvino) 001 ac ba cm d0 010 a86-361-0812-8 010 a86-361-0807-1 bzbirka 100 c1993 hslv em 1011 aslv cita 102 asvn 105 ay fa1 2000 aČe neke zimske noči popotnik fItalo Calvino g[prevod Jaša L. Zlobec gspremna beseda Tea Štoka] 210 aLjubljana cCankarjeva zaloţba d1993 eLjubljana gDelo 215 a268 str. d21 cm 3001 #Zbirka #XX. stoletje 3001 aPrevod dela: Se una notte d'inverno il viaggiatore 210a Mnogo vstopov, neskončnost jezikov / Tea Štoka: str. 251-268 330 aRoman Če neke zimske noči popotnik je dvodelen. Zgrajen je iz okvirne zgodbe, v katero je vloţeno deset kratkih zgodb, deset novelističnih vloţkov. Okvir romana tvori zgodba Bralca, v kateri katerikoli Bralec (z veliko začetnico) prevzame vlogo glavnega junaka pripovedi… 600 aBralec wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aBralka wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aBranje xPisanje xZgodbe wLeposlovje 609 aItalijanska knjiţevnost z20 stol. (1979) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xVečţanrski romani zPostmo- dernizem wBolj zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo akriminalni romani avohunski romani avojni romani aavtobiografski romani aknjiţ- nice aknjigarne aliteratura afikcija aleposlovje 675 a821.131.1-321.038.3“19“=163.6(P) 80 (675 a850-311.4 b82-3 s82 vdo 4. izd. 675 a850.09:929 Calvino I. vdo 4. izd.) 700 135457251 aCalvino bItalo 4070 7020136268003 aZlobec bJaŠa L. 4730 29. Slika flamanskog majstora (Arturo Perez-Reverte) 001 an ba cm d0 010 a953-6561-02-6 100 c1997 em hslv 1011 acro cspa 102 ahrv 105 aa fa4 2000 aSlika flamanskog majstora fArturo Pérez-Reverte gprevela sa španjolskoga Duška Gerič Koren 210 aZagreb cFidas d1997 215 a361 str. cilustr. d23 cm 3001 aPrevod dela: La tabla de Flandes 3001 aBilješka o piscu: str. 361 330 aJulija je mlada madridska restavratorka, ki pri restavriranju slike flamskega mojstra odkrije napis »Kdo je ubil viteza?«. Vprašanje je povezano s pet sto- letij staro skrivnostjo in s partijo šaha, v kateri ne nas- topajo le figure, ampak tudi ţivi ljudje ... 50000a#La #tabla de Flandes 600 aJulia wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aMenchu wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aMučoz wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aRestavratorstvo xSlike xŠah yŠpanija z20. stol. (1970-1979) wLeposlovje 606 aUmori xUmor viteza xFlamski slikar yFrancija z15. stol. wLeposlovje 609 aŠpanska knjiţevnost z20 stol. (1979) wProza v hrvaškem jeziku 81 609 aEpika xRomani xKriminalni romani wBolj zah- tevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aleposlovje 675 a821.134.2-322.03.3“19“=163.42(P) (675 a821.134.2-312.4=163.42 s82 b82-3 c821.134.2) 700 1aPérez-Reverte bArturo 4070 70201aGerič Koren bDuška 4730 601 30. Vzgoja deklet na Češkem (Michal Viewegh) 01 an ba cm d0 010 a961-231-363-6 bbro . 010 a961-231-371-7 btrda vezava 021 asvn b200304497 100 bd c2003 em hslv 1011 aslv ccze 102 asvn 105 ay fa1 2000 aVzgoja deklet na Češkem fMichal Viewegh gpre- vedla Nives Vidrih 205 a1. izd. b1. natis 210 aLjubljana cCankarjeva zaloţba d2003 e[Ljubljana] gBiro M 215 a225 str. d20 cm 3001 aPrevod dela: Výchova dívek na Čechách 3001 aO avtorju: str. 4 330 aAvtor in glavni junak naj bi bila ena in ista oseba. Pripoved je avtorefleksivna, saj avtor stalno tematizira lastne naracijske postopke. Kot učitelja in pisatelja ga lokalni bogataš Kralj najame za vodenje tečaja kreativ- nega pisanja. Učil naj bi njeogovo dvajsetletno hčer Beato, ki ima ljubezenske in eksistencialne probleme. Tečaj pisanja gre bolj slabo, se pa med njima vname ljubezen, ki pa se tudi hitro konča. Beata se zapleta v 82 razmerja z drugimi moškimi ter išče uteho v ekološkem aktivizmu in religiji. Tudi tega se počasi preobje in na koncu stori samomor. 50000a Výchova dívek na Čechách mslv 600 aViewegh bMichal f1962 wResnična oseba v lepos- lovju 600 aKralj bBeata f1972-1993 wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aVzgoja xMladina xŠolstvo yČeška z1992-1993 wLeposlovje 606 aPisateljevanje xLjubezen xPrešuštvo 609 aČeška knjiţevnost z20 stol. (1994) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xVečţanrski romani zPostmo- dernizem wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo aljubezenski romani aavtobio- grafski romani ahumoristični romani aleposlovje 675 a821.162.3-321.038.2“19“=163.6(P) (675 a821.162.3-311.2 c821.162.3 b82-3 s82) 700 136130019 aViewegh bMichal f1962- 4070 7020137322467 aVidrih bNives 4730 900 136130019 5z aViewegh bMichael 31. Ure (Michael Cunningham) 001 an ba cm d0 010 a961-6387-17-0 bbro 010 a961-6387-18-9 btrda vezava 100 c2003 bd em hslv 1011 aslv ceng 102 asvn 105 fa ay 2000 aUre fMichael Cunningham g[prevod Suzana Trat- nik gspremna beseda Alenka Vesenjak] 83 210 aLjubljana cSanje d2003 eLjubljana gHren 215 a206 str. d21 cm 3001 aPrevod dela: The hours 320 aBibliografija: str. 206 330 aRoman Ure je subtilen hommage Virginii Woolf, ikoni vajsetega stoletja. Ure govorijo zgodbo treh ţensk, ki iščejo bolj izpolnjeno, smiselno ţivljenje. Vsa- ka ţivi v drugem času in okolju, povezujejo pa jih hre- penenje in strahovi. 50000a #The #hours mslv 600 aVaughan bClarissa wIzmišljena oseba v leposlo- vju 600 aBrown bRichard wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aBrown bLaura wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aDalloway bClarissa wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aWoolf bVirginia f1882-1941 wResnična oseba v leposlovju 600 aWoolf bLeonard wResnična oseba v leposlovju 606 aPrirejanje zabave xPrijateljstvo xLjubezen yNew York z20. stol. (1991-1999) wLeposlovje 606 aPisanje xGospa Dalloway xDruţinsko ţivljenje yLondon z20. stol. (1920-1929) wLeposlovje 606 aBranje xGospa Dalloway xDruţinsko ţivljenje yLos Angeles z20. stol. (1949) wLeposlovje 609 aAmeriška knjiţevnost z20 stol. (1999) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zPostmo- dernizem wBolj zahtevna knjiţevnost 610 apripovedništvo apsihološki romani abiografski romani aumetnost aumetniki agenialnost amedčlove- ški odnosi ahrepenenje astrahovi aţenske asmrt asa- momor aleposlovje 675 a821.111(73)-320.038.3“19“=163.6(P) 60001aWoolf bVirginia 84 (675 a821.111-311.4 s82 b82-3 c821.111 675 a821.111-311.4 s82 b82-3 c821.111 675 a821.111.09 Woolf V.) 700 1aCunningham bMichael 4070 7020131181283 aTratnik bSuzana 4730 70201aVesenjak bAlenka 4080 32. Nebo se podira (Sidney Sheldon) 001 an ba cm d0 010 a86-11-16421-0 020 aSI 021 asvn b200300364 100 c2003 hslv em bd 1011 aslv ceng 102 asvn 105 ay fa4 2000 aNebo se podira fSidney Sheldon g[prevedla Breda Lipovšek] 210 aLjubljana cMladinska knjiga d2003 eMaribor gMa-tisk 215 a399 str. d21 cm 2252 a#Zbirka #Oddih 300 aPrevod dela: The sky is falling 330 aWinthropovi so bogati ljudje, priljubljeni in znani po dobrodelni dejavnosti. V enem letu pa se smrtno ponesreči vseh pet članov druţine. Uspešna novinarka Dana Evans posumi, da nesreče nemara le niso naklju- čne, in začne raziskovati. Sledi jo vodijo domala po vsem svetu in razkrivajo se ji neverjetne spletke, golju- fije in umori. Nazadnje tudi sama postane ţrtev zločin- ske druţbe. 50000a#The #sky is falling mslv 600 aEvans bDana wIzmišljena oseba v leposlovju 85 600 aWinthrop bTaylor wIzmišljena oseba v leposlov- ju 600 aConnors bJeff wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aHudson bRoger wIzmišljena oseba v leposlovju leposlovja 600 aKemal wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aNovinarstvo xKriminal xPolitični kriminal yZDA z20. stol. (1991-1999) wLeposlovje 606 aRaziskovalno novinarstvo xUmori xRusko oroţje yRusija z20. stol. (1990-1999) wLeposlovje 609 aAmeriška knjiţevnost z20 stol.(2000) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xDetektivke wNezahtevna knji- ţevnost 610 apripovedništvo akriminalni romani apolitični romani aakcijski romani aljubezenski romani avojna v BIH asvetovne prestolnice atrgovanje z oroţjem alju- bezen aleposlovje 675 a821.111(73)-325.03.0“19“=163.6(P) (675 a821.111(73)-311.2 b82-3 c821.111(73) s82) 700 136345571 aSheldon bSidney 4070 33. Goli pianist (Matjaţ Zupančič) 001 an ba cm d0 100 c2001 hslv em 1011 aslv 102 asvn 105 aa fb 2000 aGoli pianist ali Mala nočna muzika ečrna komedija fMatjaţ Zupančič 210 aLjubljana cMestno gledališče ljubljansko d2001 215 a92 str. cilustr. d22 cm 86 2251 aGledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega hSezona 2000/2001 v#let. #XLIX, t. 8 3001 aDelo obsega 23 str. 330 aTo je zgodba o pianistu, ki se preseli v novo sta- novanje in ţeli v njem imeti samo pianino. Toda pod vplivom in pritiskom čudaških obiskovalcev, ki mimo njegove volje nosijo v stanovanje stare kose pohištva, nenadoma ugotovi, da ne ţivi več svojega ţivljenja, temveč ţivljenje nekoga, ki je v tem stanovanju ţivel pred njim. 5400 aMala nočna muzika 600 aAdamovič wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aZinka wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aŠkodlar wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aMentalno nasilje xStrah pred drugačnostjo xAbsurd ySodobni čas zSlovenija wLeposlovje 609 aSlovenska knjiţevnost z21 stol. (2001) wDialogi v prozi slovenskem jeziku 609 aDramatika xKomedije xFarse zPostmodernizem wSrednje zahtevna knjiţevnost 610 adrame agroteske ačrne komedije aintelektualci aumetniki apianisti aŠentflorjanska dolina avsiljivost apekel medčloveških odnosov aleposlovje agledališki list agledališče 675 a821.163.6-242.038.2“20“=163.6(DP) (675 a821.163.6-2 b82-2 c821.163.6 s82) 700 131322339 aZupančič bMatjaţ f1959- 4070 34. Izgubljeni sveţenj (Rudi Šeligo) 001 an ba cm d0 t2.16 010 a961-6352-43-1 021 asvn b200207910 100 bd c2002 em hslv 87 1010 aslv 102 asvn 105 ay fa1 2000 aIzgubljeni sveţenj eroman fRudi Šeligo 210 aLjubljana cNova revija d2002 eLjubljana gDelo 215 a383 str. d25 cm 2251 aSamorog 330 aGre za tridelno zgodbo, ki je postavljena v tri raz- lična časovna obdobja. V prvem delu avtor predstavi čas tranzicije devetdesetih let, v drugem obravnava vojno in povojno dogajanje v štiridesetih letih 20. stolet- ja, v najkrajšem, tretjem delu pa poseţe daleč nazaj v obdobje Kristusa in njegovih apostolov. V vseh omenje- nih obdobjih se pojavljajo v glavni vlogi istoimenjaki, trije Tomaţi, ki so na različne načine povezani s sveţnji »apokrifnih« besedil. 600 aLukner bTomaţ cPastir wIzmišljena oseba v leposlovju 600 aLakner bTomaţ cČrt wIzmišljena oseba v lepos- lovju 600 aJuda bTomaţ cDvojček wIzmišljena oseba v leposlovju 606 aTranzicija xPodjetništvo xKriminal ySlovenija z20. stol. (1990-1999) wSlovenija (1990-1999) wLeposlovje 606 aNOB xPartizani xVojna ySlovenija z20. stol. (1940-1949) wLeposlovje 606 aKristusovo sopotništvo xEvangelij po Tomaţu xMistifikacije yz1. stol. wLeposlovje 609 aSlovenska knjiţevnost z21 stol. (2002) wProza v slovenskem jeziku 609 aEpika xRomani xNeţanrski romani zPostmo- dernizem wBolj zahtevna knjiţevnost 88 610 apripovedništvo avstajenje akrščanstvo amarksi- zem akomunizem aleposlovje arevolucija ašpanska drţavljanska vojna azlo azločini apovojni procesi azaslišanja aleposlovje 675 a821.163.6-320.038.3“20“=163.6(P) (675 a821.163.6-311.2 b82-3 c821.163.6 s82) 700 131365091 aŠeligo bRudi 4070 35. V ţivi zob (Milan Dekleva) 001 an ba cm d0 010 a961-231-341-5 100 c2003 hslv bd em 1010 aslv 102 asvn 105 fg ay 2000 aV ţivi zob fMilan Dekleva g[spremna beseda Vanesa Matajc] 210 aV Ljubljani cCankarjeva zaloţba d2003 gMaxinel 215 a91 str. d21 cm 3001 aPogled in daljava / Vanesa Matajc: str. 75-91 609 aSlovenska knjiţevnost z21. stol. (2003) wVerz v slovenskem jeziku 609 aLirika xVečzvrstna lirika zPostmodernizem wZelo zahtevna knjiţevnost 610 apoezija aleposlovje 675 a821.163.6-10.038.4“20“=163.6(V) (675 a821.163.6-1 c821.163.6 s82 b82-1) 700 13182371 aDekleva bMilan 4070 7020134432483 aMatajc bVanesa 716427 4080 83- 114.07 89 Bibliografija Baudelaire, C. (1977). Roţe zla. Ljubljana:Mladinska knjiga. Breton, A. (1983) Breton. Ljubljana: Mladinska knjiga. Burk, M. (1980). Sanje imajo svojo ceno. Koper: Lipa. Calvino, I. (1983). Če neke zimske noči popotnik. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Carmina Burana. ( 1994). Ljubljana: Mihelač. COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike. (1991). Maribor: IZUM. Cunnigham, M. (2003). Ure. Ljubljana: Sanje. Defoe, D. (1988). Robinson Crusoe. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Dick, P. (1982). Ubik. Murska Sobota: Pomurska zaloţba. Ep o Gilgamešu. (1978). Ljubljana: Mladinska knjiga. Flaubert, G. (1964). Gospa Bovaryjeva. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Goethe, J. W. (1996). Trpljenje mladega Wertherja. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Homerus. (1950). Iliada. Ljubljana: Drţavna zaloţba Sloveni- je. Hribernik, A. (2012). Razširjenost gesljenja leposlovja v osnovnošolskih knjiţnicah. Šolska knjiţnica. 22(3/4), 168-178. Joyce, J. (1993). Ulikses. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. 90 Kafka, F. (1967). Grad. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Kos, J. (1993) Lirika. Ljubljana: DZS. Kos, J. (1983). Očrt literarne teorije. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije. Kos, J. (1982 ). Pregled svetovne nknjiţevnosti. Ljubljana: DZS. Linhart, A. T. (1999). Ţupanova Micka. Ljubljana: Karantanija. Mállarmé, S. (1989). Stéphane Mállarmé. Ljubljana: Mladinska knjiga. Marai, S. (2002). Sveče so dogorele. Murska Sobota: Franc’Franc. Pejtersen, A. M., Austin, J. (1983) Fiction retrieval: experi- mental design and evaluation of a search system based on us- ers’ value criteria. Part 1. Journal of Documentation, 39 (4), 230-246. Pejtersen, A. M., Austin, J. (1983) Fiction retrieval: experi- mental design and evaluation of a search system based on us- ers’ value criteria. Part 1. Journal of Documentation, 40 (1), 25-35 Perez-Reverte, A. (1997). Slika flamanskog majstora. Zagreb: Fidas. Pesem o Rolandu. (1997). Ljubljana: Didakta. Prešeren, F. (1995). Poezije. Ljubljana: Mladinska knjiga. 91 Puškin, A.S. (1987). Jevgenij Onjegin. Ljubljana: Mladinska knjiga. Salinger, J. D. (1994). Catcher in the rye. London: Penguin Books. Shakespeare, W.(1993 ). Hamlet, danski princ. Ljubljana: Mihelač. Sheldon, S. (2003). Nebo se podira. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sienkiewicz, H. (1975). Quo vadis. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije. Sophokles. (1978). Kralj Oidipus. Ljubljana: Mladinska knji- ga. Stubelj, V. (2012). Gesljenje leposlovja in slovenske šolske knjiţnice. Šolska knjiţnica. 22(2), 75-81. Šeligo, R. (2002) Izgubljeni sveţenj. Ljubljana: Nova revija. Trdina, S. (1969) Beseda umetnost II. Ljubljana: Mladinska knjiga. Veiwegh, M. (2003) Vzgoja deklet na Češkem. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Zupan, V. (1999). Menuet za kitaro. Ljubljana: DZS. Zupančič, M. (2001). Goli pianist. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko. 92