Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 3. AVG. 1961 Leto XIII. — Štev. 30 Cena 15 din BRIGADA »»DANE SUMENJAK ODPOTOVALA Te dni je odpotovala na enomesečno zvezno delovno akcijo srednješolska 14. PMDB »»Dane ŠumenjakMiro«. Brigada, ki jo sestavlja preko 100 brigadirjev in brigadirk, se bo nastanila v Romanovcih pri Kumanovem. LEPA PRIZNANJA ZA 13. PMDB V soboto se je vrnila s Štirimesečne delovne akcije 13. specialna traktorska PMDB »»Stefan Kovač«. Brigada je bila za prizadevno delo na zvezni delovni akciji proglašena za štirikrat udarno, trikrat je bila posebej pohvaljena, enkrat pohvaljena in je osvojila dva traka revolucije, ki pomenita najlepše priznanje. -ko TEŽKA KONFEKCIJA PREDVIDOMA 1. SEPT. Prihodnji teden pridejo v tovarno »»Mura« prvi monterji zastopstva »»Singer«, ki bodo v novem o-bratu težke konfekcije namestili nove parne likalne stroje. Nekako v drugi polovici avgusta pridejo tudi monterji iz Zahodne Nemčije, ki bodo nameščali šivalne stroje. Monterji bodo ostali v tovarni predvidoma 3 tedne. Včeraj se je pričel v okviru centra za izobraževanje na delovnem mestu v tovarni tečaj za nekvalificirane delavce, ki bo trajal mesec in pol. V prvi izmeni bo obiskovalo tečaj 32 delavcev in delavk. Po prvi izmeni, ki bo takoj šla v proizvodnjo, bodo pričeli z drugim tečajem. Nova tovarna bo pričela obratovati predvidoma s 1. septembrom, oficielna otvoritev pa bo na dan praznika delovnega kolektiva »»Mure«, 24. septembra. S POSPEŠKOM NA POTI DECENTRALIZACIJE V lendavski občini dokaj uspešno decentralizirajo delavsko upravljanje in izpopolnjujejo nagrajevanje v podjetjih. Ponekod, kot na pr. v Dežnikarni, težijo hkrati tudi za decentralizacijo sindikalnega delovanja, kar pomeni, da bi naj dobile sindikalna vodstva tudi posamezne ekonomske enote. Takih teženj — menijo v občinskem sindikalnem svetu — ne bodo zavirali, marveč jih povsod tam, kjer so za to dani ugodni pogoji, celo vzpodbujali. Pri Proizvodnji nafte imajo šest obratnih delavskih svetov in tri svete proizvajalcev. V tem podjetju so se dobro pripravili na decentralizacijo delavskega upravljanja in so imeli tudi predvolilne sestanke po posameznih obratih. V Dežnikarni so zaradi kolektivnega dopusta z volitvami nekoliko zaostali, vendar pa jih bodo opravili najkasneje do 15. avgusta. V Opekarni so v zadnjem času nastale prehodne težave pri prodaji opeke. Te težave so močno mobilizirale vodstvo podjetja in organe upravljanja. Kot kaže, jih bodo s pocenitvijo nekaterih izdelkov, odpustom sezonske delovne sile in preusmeritvijo proizvodnje srečno prebrodili, zato bodo naloge novih organov upravljanja tolikanj od-, govornejše: sproti vsklajevati proizvodnjo s potrebami na tržišču. Kolektiv turniške tovarne čevljev bo v kratkem izvolil dva obratna delavska sveta: za matični obrat v Turnišču in copatarno v Lendavi. V tem podjetju, kjer nagrajujejo bo enoti proizvoda in so v zadnjem času močno zaostrili tudi vprašanje kakovosti izdelkov — vsak zaposleni v proizvodnji ima kontrolno številko za ugotavljanje kakovosti pri njegovih izdelkih — pospešeno pripravljajo ustrezne pravilnike in vsklajujejo z njimi tudi pravila podjetja. V Mehaniki so po vzpostavitvi štirih ekonomskih enot občutno zmanjšali obseg režijskega dela in nagrajujejo povsod, kjer je to le mogoče, po enoti proizvoda. Obratni delavski sveti v tem podjetju so se tudi že pričeli dokaj smelo uveljavljati: svet strojnega obrata je imel doslej štiri, svet obrata šipk dve seji itd. V Plinarni, kjer prav sedaj dogotav- (Nadaljevanje na 2. strani) Med otvoritveno slavnostjo v »Pomurki« (v desnem kotu —inž. V. Kotnik) Podražitev mleka? Kmetijska gospodarstva sl že dalj časa prizadevajo, da bi se odkupne cene mleka povečale. Proizvodni stroški za liter mleka znašajo od 40 do 43 dinarjev, odkupna cena pa je od 34 do 36 din. Predelovalni podjetji Tovarna mleč- nega prahu v M. Soboti in Mlekopromet v Ljutomeru pa na zvišanje nočeta pristati z utemeljitvijo, da so cene sedanjih mlečnih proizvodov visoke in zato nastajajo velike zaloge, ki bremenijo proizvodnjo. Tudi svet za kmetijstvo OLO je pred dnevi razpravljal o tem, vendar ni sprejel sklep o zvišanju. Razprava pa je pokazala, da je ta problem v naši živinoreji zelo pereč, da ga pa ne bo mogoče enostransko rešiti. SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO OLO Svet za kmetijstvo OLO je na razširjeni seji v soboto razpravljal o pripravah na jesensko setev, analiziral odloke ObLO o agrotehničnih minimumih ter razpravljal o delu in problemih Kmetijskega zavoda za Pomurje. ODPRT NOV OBRAT »POMURKE« V MURSKI SOBOTI Na nedeljski proslavi, ki je bila posvečena tudi 20. obletnici ljudske revolucije, je kolektiv Tovarne mesnih izdelkov »Pomurka« v Murski Soboti proslavil eno največjih delovnih zmag — otvoritev novega obrata. Novi obrat je odpri sekretar za industrijo izvršnega sveta LRS ing. Viktor Kotnik, otvoritvi pa so med okrog tisoč udeleženci in gosti prisostvovali tudi pomočnik direktorja Investicijske banke LRS Ivo Sever, ljudska poslanca Ivan Kreft in ing. Miran Mejak ter predsednik OLO M. Sobota Rudi Čačinovič. Novi obrat, ki so ga odprli v nedeljo, obsega klavnico, razkosovalnico, hladilnice ter del konzervnega oddelka. Novi oddelki pomenijo za tovarno povečanje letne zmogljivosti skoraj za 2000 ton raznih mesnih proizvodov letno. Se pravi, da ima tovarna po izgradnji novega obrata letno zmogljivost 5200 ton raznih proizvodov. Rekonstrukcija pa s tem še ni končana. V rekonstrukciji je namreč tudi stari del tovarne, ki pa bo urejen v začetku prihodnjega leta. Kot je poudaril direktor podjetja tov. Kikec, so pri sestavi investicijskega programa za to gradnjo upoštevali zlasti naraščajoče tržne viške v našem okraju ter vse večje možnosti izvoza mesnih izdelkov. Pri tem je omenil, da je tovarna že lani izvažala blizu 60 odstotkov vseh svojih proizvodov, ko pa bo rekonstrukcija končana, pa se bo izvoz še močno povečal. Računajo tudi na povečan izvoz konzerv, katerih proizvodnjo bodo močno povečali, ter ostalih mesnih izdelkov. Sekretar za industrijo Izvršnega sveta LRS ing. Viktor Kotnik je pohvalil odločitev in prizadevanje kolektiva ter dejal, da je dobila Slovenija s to otvoritvijo še en močan obrat predelovalne industrije, ki bo zagotavljal boljšo preskrbo z mesnimi izdelki v naših krajih ter hkrati spodbujal k še živahnejšemu razvoju živinoreje. Novi obrat pa bo z ozirom na veliko strokovnost zaposlenih zastopal našo prehrambeno industrijo tudi na inozemskih tržiščih. Ob koncu je v imenu Izvršnega sveta LRS zaželel, da bi v Pomurju v kar najkrajšem času odprli še več novih industrijskih obratov. Na nedeljski svečanosti v »Pomurki«, ki so jo popestrili z bogatim kulturnim programom, so podelili priznanja dolgoletnim članom kolektiva. -ko NA GORIČKEM - SADJARSTVO IN ŽIVINOREJA Kakor smo napovedali v zadnji številki našega lista, je bilo v petek zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, na katerem so odborniki razpravljali predvsem o gibanju in problemih gospodarstva ter o ostalih družbenih dejavnostih petrovsko-šalovske občine. Tokrat so se odborniki okrajnega ljudskega odbora sestali v kino dvorani v Šalovcih. Zasedanju sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Ivan Kreft in Boris Kocjančič. Po poročilu predsednika ObLO Petrovci-Šalovci Kolomana Korpiač so odborniki v razpravi ugotovili, da je za to občino zlasti značilna aktivnost prebivalstva, ki si v veliki meri prizadeva pospešiti nadaljnji gospodarski razvoj. Delež prebivalstva pri elektrifikaciji, gradnji osnovne šole in zdravstvenega doma v Petrovcih ter pri gradnji stanovanjskih blokov in drugih pomembnih objektov skoraj nima primere v naši republiki. Ko so govorili o kmetijstvu, so bili odborniki mnenja, da bo potrebno v petrovsko-šalovski občini razvijati predvsem sadjarstvo, ki prinaša prebivalcem tega področja vsako leto znatne tržne viške. Ob tem pa ne gre pozabljati na živinorejo, ki ji bo potrebno tudi v bodoče posvečati vso pozornost. V zvezi s tem bo potrebno skrbno proučiti tudi lokacijo farme za vzrejo piščancev, ki jo nameravajo urediti v Petrovcih. To je važno zaradi tega, ker bodo morali pri določitvi lokacije upoštevati bližino vode in transporta. Ko so govorili o novi opekarni, so bili odborniki mnenja, da bi v petrov-sko-šalovski občini zgradili tako opekarno, ki bi zadovoljevala le krajevne potrebe. Na skupni seji obeh zborov so se odborniki seznanili tudi o izvedbi reorganizacije bančne službe v soboškem okraju. Po tej reorganizaciji bodo obstajale podružnice Narodne banke FLRJ v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in M. Soboti s tem, da bo podružnica v Murski Soboti opravljala bančne posle tudi za območja občin Beltinci in Petrovci-Ša- lovci. Komunalne banke bodo obstajale v občinah G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Komunalna banka v Murski Soboti bo opravljala bančne posle tudi za občini Beltinci in PetrovciŠalovci. Po ukinitvi Zadružne hranilnice in posojilnice v M. Soboti bo vse posle kreditiranja kmetijstva opravljala podružnica za kmetijstvo v okviru Komunalne banke Murska Sobota s posebnim kreditnim odborom. Na ločenih sejah so nato odborniki sprejeli nekatere nove odloke in sklepali o investicijskih posojilih in poroštvih. Po končanih ločenih sejah je bila še seja Kluba ljudskih odbornikov, na kateri je predsednik OLO Murska Sobota Rudi Čačinovič poročal o nedavnem potovanju s predsedniki pomurskih občinskih ljudskih odborov po Makedoniji, Kosmetu in Črni gori. Zatem so si odborniki ogledali nekatere nove gospodarske in druge objekte v petrovsko-šalovski občini. -rj- Zadružni sadovnjaki v Budincih na Goričkem NOVA MEHANIČNA DELAVNICI V BELTINCIH V beltinski občini že dalj časa ugotavljajo potrebo po novi mehanični delavnici, saj so postali delovni prostori >Ključavničarstva« pretesni. Pred kratkim so se odločili, da bodo začeli z novogradnjo, gospodarske organizacije pa so obljubile, da bodo v ta namen posodile občinskemu investicijskemu skladu okrog 3 milijone dinarjev. Pet milijonov primanjkljaja V soboto je bila v Ljutomeru seja občinskega ljudskega odbora. Odborniki so na skupni seji poslušali poročilo komisije, ki je pregledala finančno poslovanje šolskih zavodov. Iz poročila se je dalo razbrati, da so se letos znatno povečali izdatki za honorarne učne ure in da so bili tudi finančni plani nekaterih zavodov prenizki. Kot je ugotovila komisija, bo potrebno za nemoteno delo šolskih zavodov do konca leta dodati še pet milijonov dinarjev. Z ozirom na pomanjkanje sredstev, so na seji sklenili, naj začnejo vsi zavodi s štednjo, vendar pri tem naj ne bi trpela kakovost pouka. Odborniki so sklenili, da se bo v sredini tega meseca sestal zbor proizvajalcev ter analiziral gospodarjenje gospodarskih organizacij v prvem polletju. NOVI ODLOKI 0 AGROTEHNIČNEM MINIMUMU Sveti za kmetijstvo občinskih ljudskih odborov pripravljajo nove odloke o agrotehničnih minimumih. Take odloke so vsi naši občinski ljudski odbori sprejeli že lani, vendar pa se je pri izvajanju pokazalo, da so odloki imeli velike pomanjkljivosti. Ena izmed osnovnih je bila, da so predpisovali samo eno ali dve sorti za posamezne kulture, kar se je pa pokazalo slabo pri žitaricah. Poleg tega so bile nekatere določbe zelo toge, ker niso omogočali svetom za kmetijstvo in pa tudi strokovni službi večje aktivnosti in tako so bile za nekatere predele določene nepravilne sorte. Letos bodo te pomanjkljivosti odpravljene. Kot koristno se je namreč pokazalo, da se Izbere več sort in da se odlo- čitev o tem, za katera zemljišča se naj porabi določena sorta, prepusti svetom za kmetijstvo in strokovni službi. Letos bo z odloki določeno tudi, da se bo poprej nadzorovalo izvajanje odlokov sicer tako, da bodo kmetovalci, katerih površine bodo z odlokom zajete, morali v določenem času skleniti z zadrugo pogodbo ali pa naročiti potrebna gnojila in semena. S tem se bo mogoče izogniti poznejšim ukrepom s preoravanjem že zasejanih površin, kar bi se ponekod še zgodilo kljub lepim uspehom tistih kmetovalcev, ki so določbe odlokov izvajali. ZAMENJAVA ŽIT V primerjavi s prejšnjimi leti bodo letos mnogo ugodnejši pogoji za preskrbo kvalitetnih semen žit, ki jih je tudi dovolj na razpolago. Zadruge bodo semenska žita zamenjavale v razmerju 1:1,5. Kmetovalci pa bodo morali semenska žita zamenjavati pri svojih KZ vsakih 4 leta. VREME za čas od 3. do 13. avgusta Prevladovalo bo lepo vreme. Kratkotrajne padavine pričakujemo okrog 5. in morda še okrog 7. avgusta. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Na zasedanju Občinskega ljudskega odbora Lendava RAZPRAVA O DELU UPRAVNIH ORGANOV V ponedeljek, 31. julija je občinski ljudski odbor Lendava razpravljal o delu svojih upravnih organov v prvem polletju, poročilu sodnika za prekrške ter sprejel več odlokov in sklepov. V razpravi o delu upravnih organov so odborniki posvečali največ 'pozornosti urejevanju nekaterih gospodarskih problemov, problemov komunalnega podjetja in gradnji lesnopredelovalnega obrata. Za komunalno podjetje so u-gotavljali, da so se cene uslugam znatno povečale. Podjetje ima 9 obratov, med katerimi jih je pa nekaj tudi v precej težkem položaju. Pri gradnji lesnopredelovalnega podjetja pa je v zadnjem času na- stal zastoj, ker ni potrebnih sredstev za dokončanje gradbenih del, poleg tega pa je podjetje ugotavljalo, da so se pogoji za poslovanje zaradi zvišanja obrestnih mer kreditov bistveno spremenili v primerjavi z lanskim letom. V sedanjih pogojih bi namreč podjetje težko izpolnjevalo svoje obveznosti. Novozgrajeno poslopje pa bi bilo pripravljeno odkupiti podjetje Himo, ker njenemu obratu v Lendavi primanjkuje prostorov. Odborniki so priporočali, da bi naj kolektiv Mizarstva, ki je investitor gradnje, čimprej proučil vse potrebno in se tudi dokončno odločil. Občinski odbor je tudi razpravljal o stanju na Kmetij- skem gospodarstvu. Več odbornikov je z zaskrbljenostjo ugotavljalo, da so uspehi slabi in da tudi odnosi v kolektivu niso dobri. Opozarjali so zlasti tudi na negospodarsko krčenje gozdov in da nad tem ni nobenega pregleda. Sklenili so, da naj posebna komisija iz vrst članov ObLO pregleda stanje na gospodarstvu In nato na prihodnji seji poroča o svojih ugotovitvah. Po poročilu sodnika za prekrške je bilo v prvem polletju letos predloženih za obrvanavo 418 zadev. Največkrat so občani kršili cestnoprometne predpise in sicer v 222 ugotovljenih prestopkih, 63 zadev se je nanašalo na kršitve javnega reda in miru, precej zadev (26) pa se je nanašalo na kršitve predpisov o varstvu živine pred živalskimi in kužnimi boleznimi. Rešenih je bilo 237 zadev. Izrečenih je bilo denarnih kazni v skupni vrednosti 467.500 dinarjev, dve kazni zapora od 10 do 15 dni, v 22 primerih pa je bil postopek ustavljen. Pri prekrških so se odborniki zavzemali predvsem za preganjanje šušmarstva, ki je precej razširjeno, zlasti v gradbeništvu. Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala o soustanovitvi srednjih šol v občini in okraju ter sprejela spremembe in dopolnitve odlokov o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice in krme. S seje predsedstva Občinskega odbora SZDL Murska Sobota Predvčerajšnjim je predsedstvo Občinskega odbora SZDL v Murski Soboti razpravljalo o pripravah za pogodbeno sodelovanje pri jesenski setvi. Glede na dose- danje izkušnje pri sklepanju pogodb naj bi bila letošnja jesenska setev boljše in bolj organizirano pripravljena. Zato bodo v kratkem o tem vprašanju razpravljali tudi na po- sebnem posvetovanju s predsedniki sekcij za kmetijstvo pri krajevnih odborih SZDL, kmetijskimi tehniki in direktorji kmetijskih zadrug, danes pa obravnava priprave na jesensko setev tudi občinski svet za kmetijstvo. Na seji predsedstva občinskega odbora SZDL je bilo poudarjeno, da je potrebno pri letošnji jesenski setvi upoštevati večji izbor poljščin kot prejšnja leta, s katerimi želijo kmetovalci pogodbeno sodelovati s kmetijsko zadrugo. Ob spremenjenem stanju na tržišču pa se ob pripravah akcijskih programov kmetijskih, zadrug za novo kmetijsko leto pojavlja vprašanje, kakovskladiti te programe z občinskim družbenim planom. Predsedstvo občinskega odbora SZDL je med drugim razpravljalo tudi o občinski konferenci za aktivnost žena, za kar bo potrebno izvoliti posebno osrednje občinsko telo. Konferenca naj bi v prvi vrsti obravnavala probleme stanovanjske in vaških skupno-sti. SREČANJE IZSELJENCEV Prihodnji četrtek, dne 10. avgusta prireja Izseljeniška matica v Mačkovcih srečanje izseljencev s piknikom na prostem. Kakor smo zvedeli, je predviden za to srečanje izseljencev tudi kulturni program. Omenjenega dne zjutraj ob 9. uri se bodo izseljenci zbrali pred kino dvorano Park v Murski Soboti, nakar se bodo z avtobusi odpeljali na krožno potovanje po Goričkem do Mačkovec. Izseljeniška matica vabi vse izseljence, ki se trenutno mude doma, da se udeležijo tega srečanja v Mačkovcih. Bolj načrtno Danes pričetek del Ekipa petnajstih strokovnjakov je pričela danes v soboški Fazaneriji z vrtanjem vodnjakov za soboški vodovod. Že včeraj in predvče- rajšnjim so pripeljali iz Medvod pri Ljubljani posebno Benoto garnituro, to je specialna naprava za vrtanje vodovodnih vodnjakov na trdih in mehkih terenih. Stroški dela omenjene ekipe bodo znašali dnevno od 250 do 300 tisoč dinarjev. Sobota, kot jo lahko redkokdaj vidimo DVA SERVISA V LJUTOMERU Pred kratkim so pri Stanovanjski skupnosti v Ljutomeru ustanovili dve servisni delavnici. V eni bodo popravljali gospodinjske stroje in aparate, v drugi pa opravljali šivalne usluge. NOV VAŠKI DOM V BREZOVCIH V Brezovcih v lendavski občini te dni dograjujejo vaški dom, v katerem bodo imeli razen gasilskih prostorov tudi manjšo dvorano in sejno sobo. Gradnjo doma so znatno pocenili s prostovoljnim delom. Kakor smo zvedeli, bodo dom odprli še v prvi polovici avgusta. PRVA SERIJA PRALNIH STROJEV V »PLINARNI« Podjetje »Plinarna« v Lendavi, ki že dalj časa dela v kooperaciji z mariborsko »Hidromontažo«, se je pred nekaj tedni preselilo v nove prostore. V sodelovanju v tem času dokončujejo prvo serijo pralnih strojev, prihodnje leto, ko se bo pripojilo »Hidromonta-ži< kot obrat, pa bo osvojilo tudi nekatere druge proizvode. KOLEKTIVI RAZPRAVLJAJO O ZDRUŽITVI V KOMBINAT V teh dneh so v Murski Soboti v teku živahne priprave na združitev živilsko-predelovalne industrije. Predvidena je namreč združitev Tovarne mlečnega prahu, »Pomurke«, Mlinskega podjetja in podjetja »Agromerkur« v živilsko-predelovalni kombinat. O tem zadnje, čase veliko razpravljajo v vseh kolektivih, o združitvi pa bodo v kratkem sklepali delavski sveti. NOVI OBRAT SOBOŠKE STANOVANJSKE SKUPNOSTI S prvim septembrom bo pričel v Murski Soboti delovati novi obrat stanovanjske skupnosti, brivski in frizerski salon za moške in ženske. Računajo, da bodo usluge v novem salonu znatno cenejše, kot smo jih vajeni v Murski Soboti, kar pa seveda ne bo prizadelo kakovosti uslug. Prostori novega servisa stanovanjske skupnosti bodo na Trgu zmage. VEČ KOT DOPUŠČA ZAKON Na obrtni zbornici v Murski Soboti so pred nedavnim sklepali nove kolektivne pogodbe med zasebnimi obrtniki in delavci. Ugotavljali so, da zaposlujejo nekateri zasebni obrtniki več kvalificiranih delavcev, kot to dopušča zakon. ŠE VEDNO PREMALO KOLARJEV, KOVAČEV Letos predvidevajo ostrejše kriterije za sprejem učencev v uk v obrti. Za uk v kovinski obrti, razen za kovaštvo, morajo Učenci končati osemletko. Izjeme so lahko le v ostalih obrtnih dejavnostih. Tudi letos kaže, da se mladina hoče izučiti predvsem v tehničnih strokah, dočim je za kolarstvo, kovaštvo in še nekatere druge obrti vedno občutno pomanjkanje prirastka, V JESENI NOVA OPREMA Računajo, da bodo v delavnicah vajenske šole raznih strok v Murski Soboti še to jesen dobili novo opremo, ki bo omogočila boljši praktični pouk kot doslej. NEKULTURNO OBNAŠANJE Prepričan sem, da se mi pridružujejo obiskovalci kina v Murski Soboti v sodbi, da je postala že navada skupine slabo vzgojenih mladih ljudi, ki delajo nemir in dajejo neumestne opazke posameznim scenam med trajanjem filma. Vsak obiskovalec predstave je zadovoljen, če gleda dober film domače ali tuje proizvodnje. Toda niso redki primeri, da omenjena skupina mladih ljudi ovira kinoobiskovalce pri sledenju filmske zgodbe. Ob predvajanju filma »Gola Maja«, kakor tudi pri nekaterih drugih filmih je bilo slišati toliko žvižgov, vzklikov in raznih pripomb, da to presega vse meje. Kolikor mi je znano, so ti mladi ljudje učenci gimnazije, učiteljišča in nekaterih,drugih šol. Zato sodim, da je umestno vprašanje, kje je vzgojni vpliv šole in seveda tudi staršev. Po takih predstavah sem se razgovarjal z mnogimi rednimi kinoobiskovalci, ki prav tako obsojajo tako početje. 1. P. Murska Sobota Tov. urednik! Enkrat je vendarle mera polna. Pot me je prignala iz Maribora v Mursko Soboto. Hitro sem opravil, do odhoda avtobusa pa sem imel še čas, zato sem si med tem ogledal Mursko Soboto. Deset minut pred odhodom avtobusa sem bil spet na avtobusni postaji, toda brez uspeha. Grobo sem bil odbit: »Kaj ste delali do zdaj?« Čudno se mi zdi, da avtobus ne bi vzdržal še mene, saj so bili v njem ljudje, ki so izstopali že na naslednjih postajah. Sodim, da bi bila potrebna nekoliko večja obzirnost in tudi prijaznost do potnikov. B. S. Maribor Priprave na partizansko taborenje v Logaroveih Organizacija Zveze borcev v Križevcih pri Ljutomeru se pripravlja na veliko partizansko taborenje, ki ga bo priredila 6. avgusta popoldne v gozdiču pri Logarovcih. Svečanost se bo začela s srečanjem partizanskih patrulj, ki bodo prišle iz raznih krajev Prlekije. Za tem imajo na sporedu bogat kulturni program in ljudsko rajanje. -ko ZANIMANJE ZA PROSLAVO V RIBNICI NA POHORJU Kot kaže, bo iz Pomurja odšlo v Ribnico na Pohorju, kjer bo 12. avgusta proslava 20-letnice revolucije, precejšnje število ljudi. V soboški občini računajo, da bo udeležba na proslavi precejšnja. V radgonski občini so zbrali že nekaj sto prijav. V okviru proslave je predviden bogat kulturni program. (Nadaljevanje s 1. strani) ljajo prvo serijo 80 pralnih strojev, jim pri tem zelo koristno služijo dosedanje izkušnje matičnega podjetja —mariborske Hidromontaže, vendar ne tako, da bi te izkušnje in ustrezne pravilnike enostavno kopirali, marveč jih skušajo čimbolj prilagoditi svojim proizvodnim razmeram. Tudi v manjših podjetjih iščejo specifične oblike za približanje upravljanja neposrednim proizvajalcem. V Komunalnem podjetju, ki se deli na več uslužnostnih delavnic, ima na pr. vsaka obračunska enota svojega predsednika, ki zastopa njen kolektiv tudi v osrednjem delavskem svetu podjetja. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA USTAVNA VPRAŠANJA TOV. EDVARD KARDELJ O NOVI USTAVI izhodišče je človek Tovariš Edvard Kardelj, predsednik komisije za ustavna vprašanja, ki pripravlja osnovna načela za novo ustavo, je sprejel urednika dnevnika »Borba« Rada Vujoviča ter v razgovoru z njim pojasnil pripravljanje osnovnih tez ter bistvene novosti, ki jih bo vsebovala naša nova ustava. Uvodoma je tov. Kardelj dejal, da še ni mogoče govoriti podrobno o vseh novostih, ker komisija še vedno razpravlja o bolj splošnih in načelnih zadevah. »Toda ko me sprašujete, kaj je najbolj bistveno v v tezah za novo ustavo, bi lahko ponovil tisto, kar je v svoji izjavi pred nekaj meseci dejal tovariš Tito. Namreč to, da je izhodiščna točka naše ustave človek, človek v proizvodnji na bazi družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizvodnjo in delitvijo družbenega proizvoda, človek -svobodni proizvajalec, ustvarjalec — v mehanizmu družbenega samoupravljanja, ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih pravic in svojih dolžnosti do drugega človeka in do družbene skupnosti. Na osnovi takih socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov še mora razvijati celotna naša politična in družbena izgradnja je poudaril tov. Kardelj. Za zagotovitev teh osnovnih in izhodiščnih načel bo nova ustava Spremenila oziroma temu prilagodila ves državni in družbeni mehanizem, začenši s komuno pa do federacije. Nova ustava bo spremenila tudi sedanji sistem volitev ljudskih poslancev. »Dejansko ne bomo več volili poslancev, ampak delegacije za ljudsko skupščino, ki bodo vnaprej po svoji strukturi prilagojene strukturi Ljudske skupščine,« je dejal tov. Kardelj. »Poslanec torej ne bo več teritorialni zastopnik, čeprav bo voljen prav v komunah oziroma za področje več komun, marveč bo zastppal neposredne koristi delovnih ljudi na različnih področjih družbenega samoupravljanja. Člani zveznega zbora bi bili samo poslanci in praviloma stalno na delu v skupščini, to se pravi, ne bi mogli opravljati nobene druge upravne ali podobne funkcije ne v federaciji ne v republikah ne v ljudskih odborih. V skladu s tem se bo spremenil tudi način kandidiranja. Volitve v Zvezno in republiško ljudsko skupščino bi bile neposredno po volitvah v ljudske odbore in sicer po sistemu delegiranja, torej tako, da bi komune po določenem številu prebivalcev delegirale svoje delegacije v razne zbore Ljudske skupščine. »Za člane zveznega zbora je v načrtu referendum, s katerim bi volivci potrdili ali zavrnili morebitni sklep ljudskega odbora in morebiti postavili protikandidata,« je dejal tov. Kardelj. Nadalje je tov. Kardelj dejal, da glede oblik in organizacije izvršilne oblasti niso predvidene spremembe. »Iz-vršni svet določa tudi bodoča ustava, le da bi bile njegove funkcije nekoliko zožene. Del teh funkcij bi prenesli na Zvezni zbor Ljudske skupščine, del pa na vodilne upravne organe, medtem ko bi izvršnim svetom ostale funkcije koordiniranja, usmerjanja in kontrole upravnih organov. Upravni organi bi postali samostojnejši, a tudi bolj odgovorni neposredno skupščini. Imeli bi tri tipe vodilnih upravnih organov: državne sekretariate na področjih, ki so pretežno v pristojnosti federacije, komiteje na področjih, ki so pretežno v pristojnosti različnih organov, svete na področjih, kjer je pristojnost federacije v glavnem omejena na določanje nekaterih načel ali kjer je potrebna določena koordinacija funkcij, ki so v pristojnosti republik,« je dejal tov. Kardelj. * Nadalje je tov. Kardelj govoril o izredno pomembnem načelu avtomatične obnovitve vseh vodilnih organov družbenega življenja. »Teze določajo načelo rotacije, to je obvezno izmenjavanje ljudi na vseh odgovornih političnih položajih v federaciji in republikah kot organih samoupravljanja. Tudi samo sestavo Ljudske skupščine in vseh njenih zborov bi bilo treba obvezno, kakor to določajo teze, spremeniti po vsakem volilnem obdobju. To se pravi, da nihče ne bi mogel biti poslanec niti član Izvršnega sveta zaporedoma dve volilni obdobji. Da pa bi ohranili kontinuiteto v delu, je v načrtu, da bi vsaki dve leti izmenjali polovico sestave volilnih organov. Podobno bi se izmenjali kadri tudi na vodilnih mestih v državni upravi,« je dejal tov. Kardelj ter tak sistem utemeljil s sledečim: »Zlasti nam je tak sistem neogiben zato, da bi se še bolj uspešno borili proti pojavom birokratizacije v administrativni otrplosti.« Komisija je tudi razpravljala o odnosih med federacijo in republiko. Kot je dejal tov. Kardelj, nova ustava ne bo prinesla bistvenejših Sprememb, Čeprav bo vsekakor tudi podrobneje določala te odnose. Dejansko gre tu predvsem za nadaljnjo določitev pristojnosti med federacijo in republiko na eni strani in republiko in komuno na drugi strani, pri čemer je treba pristojnosti tako federacije kakor republike zares omejiti na tiste funkcije, ki jih edino one lahko opravljajo,« je dejal tov. Kardelj. Teze določajo, da bi se v primerjavi s sedanjimi znatno omejile funkcije okrajnih odborov in da bi ostala predvsem funkcija povezovanja in vsklajevanja na nekaterih področjih dejavnosti komun in posamezne naloge, ki bi jim jih zaupale republike. Glede Doma narodov je tov. Kardelj poudaril, da bo moral zaradi svoje funkcije ostati, čeprav se doslej ni pogosteje sestajal, kar je bilo vsekaKor zelo pozitivno. Tov. Kardelj je tudi odgovoril na vprašanje o pojmu neposrednega proizvajalca. Dejal je, da se je ta pojem bistveno spremenil in tako po novi ustavi na volitvah v zbore proizvajalcev ne bodo sodelovali samo kolektivi v proizvodnji oziroma v gospodarstvu, ampak tudi kolektivi v zdravstvenih, prosvetnih, upravnih in drugih ustanovah. Glede komune bo v novi ustavi jasneje označen njen pojem. »Deloma bo to storjeno v zvezni ustavi, še bolj pa v republiški ustavi,« je dejal tov. Kardelj in nadaljeval: »Pri nas je opaziti tendenco, kar smo zlasti videli pri razpravah o spremembah v gospodarskem sistemu, da bi komuno enačili z ljudskim odborom. Toda komuna ni ljudski odbor. Ljudski odbor je samo en izmed činiteljev, ki tvorijo komuno.« Zato bo tudi funkcija ljudskega odbora izpeljana na neobhodni minimum, ki je potreben za razvoj komune. Doslej se je bilo namreč opaziti, da postavljamo ljudske odbore kot vsemogočni činitelj, ki se je ponekod sprevrgel v, samovoljo v komuni. »V komuni so še nadalje predvideni vsi organi, podobni zborom proizvajalcev, le da bodo voljeni v vseh kolektivih z organi samoupravljanja in da bodo samostojno odločali o vseh vprašanjih, je dejal tov. Kardelj ter poudaril, da bosta po tem sistemu oba zbora enoten organ in da bosta ločeno sklepala samo v posebnem primeru. V nadaljnjem razgovoru je tov. Kardelj pojasnil tudi določila nove ustave o osebnih pravicah državljanov ter dejal, da bodo te pravice omejene samo v primeru, če bi jih kdo hotel izrabiti za podtalno ali nasilno protisocialistično akcijo. Vzporedno s tem pa določajo teze znatno večjo politično dejavnost posameznikov prek Socialistične zveze, ki bo v takih pogojih dejansko pomenila enega izmed sistemov družbenega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije. Tov. Kardelj je tudi povedal, da bo verjetno komisija pravočasno končala z delom in da bo po poprejšnjih posvetovanjih v jeseni osnutek predložen skupščini in v javno razpravo, sprejela pa bi jo še sedanja skupščina, tako da bi bila nova izvoljena.že po novi ustavi. »To bo dokument, je dejal ob zaključku razgovora tovariš Kardelj,« ki bo sam po sebi dostojno pričal o velikih uspehih naše socialistične revolucije z Zvezo komunistov in s tovarišem Titom na čelu, tako v prid svobodi, blaginji in materialnemu napredku našega delovnega človeka kakor tudi v prid napredku socializma in neodvisnosti (jugoslovanskih narodov.« POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 2 „FRANCOSKE“ KRIZE Tudi dva sestanka Varnostnega sveta nista vplivala na francosko stališče do Bizerte. Francoske čete, ki so z ognjem in mečem gospodarile nekaj dni po Bizerti (o tem smo že poročali), sedaj nočejo zapustiti določenih strateških točk, četudi je Varnostni svet zahteval, naj se umaknejo na začetne položaje. Na drugem sestanku Sveta pa se je celo zgodilo, da je večina samo sprejela turško resolucijo, ki poziva obe stranki, naj pričneta medsebojna pogajanja in rešita vprašanje Bizerte — na miren način. O umiku tujih Čet oziroma francoski odgovornosti ni niti besedice. ■.. Nič čudnega ni, če bodo azijsko-afriške dežele v OZN zahtevale prav zaradi dogodkov v Bizerti izredno zasedanje Generalne skupščine. Omenimo naj, da je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld prispel v Tunis na razgovore s predsednikom Burgibo in da je ob obisku imel tudi zelo neprijetno srečanje s francoskimi padalci. Hotel se je sestati s francoskim poveljnikom Bizerte in bi bil pripravljen odleteti tudi v Pariz, toda de Gaulle je osebno prepovedal vsak stik z njimi To je hkrati tudi jasen odgovor na vprašanje, ali se Francija želi mirno pomeniti s Tunisom o spornem vprašanju. Očitno je - in to v Parizu tudi javno priznavajo — da se francoske čete ne nameravajo umakniti iz Bizerte in da so bile svoječasno de Gaullove obljube predsedniku Bur-gibi samo prazne marnje. Francija po zamisli de Gaulla mora ohraniti svoje največje vojaško oporišče na Sredozemlju za svoje »strateške načrte!« V Tunisu pravijo, da jim v prihodnje ne bodo prav nič več mar francoski interesi. Podpora arab- skega sveta pravični tuniški zahtevi je tuniško vodstvo, ki je bilo doslej naklonjeno Zahodu, spet približala arabskemu svetu in s tem okrepila fronto proti ostankom kolonializma oziroma proti novim oblikam sodobnega kolonializma. Praksa je tudi pokazala, da so bile ameriške in britanske obljube Tunisu o pomoči v primeru agresije le prazne besede in da je tema dvema silama mnogo bolj pri srcu Francija, zaveznica v Atlantskem paktu. Toda Francozi so pripravili še eno »presenečenje-«. Na alžirsko-francoskih pogajanjih v mestecu Lugrinu so s svojim negibčnim stališčem spet povzročili prekinitev razgovorov. Se vedno vztrajajo pri »francoski Sahari-« in pri tezah o razdelitvi Alžira v primeru, da se ne sporazumejo drugače. Takih stališč boreči se Alžir ne more sprejeti. Sicer pravijo, da so vrata za nadaljnja pogajanja dalje odprta — sestanke naj bi torej samo za nedoločen čas preložili —, toda vse kaže, da v Parizu prekinitev žele. Tak razvoj umetno vzbuja mednarodno napetost, ta pa je Franciji prav zaradi zapleta pri Bizerti prav prišla. Seveda svojega ravnanja francoski diplomati ne bodo mogli opravičiti pred Generalno skupščino, kjer se bosta brez dvoma pojavili obe vprašanji. Gre namreč za tipične metode iz časov starega kolonializma. Francija bo doživela upravičeno obsodbo zaradi svoje trdoglavosti. NAČRT NOVEGA PROGRAMA KP SZ MOSKVA — Tu so objavili načrt novega programa KP SZ, tretjega doslej. Prvi sekretar Nikita Hruščev ga bo predložil na XXII. kongresu partije. Temelji v glavnem na znanih tezah 81 komunističnih partij. V njem seveda ne manjka napada na »jugoslovanski revizionizem«. Na splošno so si avtorji prizadevali, da bi s tezami o aktivni koeksistenci omilili ostrino. Pred zbližanjem ZAR — TUNIS KAIRO — V zvezi s solidarnostjo, ki jo je ZAR izrekla Tunisu ob francoskem napadu pri Bizerti, pričakujejo, da bi utegnilo priti do sestanka predsednikov Naserja in Burgibe. Kot je znano, obe deželi nimata diplomatskih stikov zaradi svoječasnih trenj v Arabski ligi in medsebojnih obtoževanj. Kaže, da je arabska solidarnost ob francoski agresiji doživela nov preporod. NEENOTNA ZAHODNA EVROPA Predsednik britanske vlade Macmillan je v ponedeljek v Spodnjem domu sporočil, da se bo Velika Britanija pridružila skupnemu evropskemu tržišču, vendar bo pred tem v razgovoru z njegovimi šestimi članicami zajamčila partnerjem svobodnega evropskega pasu in Britanske skupnosti narodov, med katere sama sodi, njihove interese. Tako so zaključili obdobje posvetovanj, namigavanj in kalkulacij o tem, ali bo britanskemu gospodarstvu taka priključitev koristila ali ne. Kot je znano, se za priključitev zavzemajo tisti britanski krogi, ki si obetajo od skupnega tržišča koristi v konkurenčni borbi. Del industrije pa se konkurence šestih industrijsko razvitih deželFrancije, Zah. Nemčije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga — boji. Najbolj prizadeto bo britansko kmetijstvo, ki ga že sedaj umetno vzdržujejo z visokimi subvencijami. Kot kaže, bo šest ostalih članic svobodnega evropskega pasu sledilo Britaniji. Težave pa bodo s članicami Britanske skupnosti narodov, s področjem funtšterlinga, kjer vladajo v medsebojni blagovni zamenjavi posebni predpisi. Znano je, da Velika Britanija izvaža na to področje več kot 50 odst. svojih izdelkov. Britanija se je odločila za gospodarsko zbližanje z zahodnoevropskimi partnerji in bo tako odstopila del svojih načel o »svobodni trgovini«. Na strateško-vojaškem področju z njimi tesno sodeluje v okviru NATO. 2e dolgo pa krožijo v zahodnih deželah težnje po političnem združevanju zahodnih dežel, kar bi posebno pozdravile ZDA. V tem pogledu je bil velikega pomena sestanek predsednikov vlad dežel Male Evrope (dežel skupnega tržišča) v Bad Gadesbergu pri Bonnu dne 18. julija. Doslej so se v krogih zahodnih državnikov porodili dve koncep- ciji. Tako imenovani »integracio-nisti«, med katerimi so najbolj glasni Nemci, žele, da bi zahodne države ustvarile nekakšno nadnacionalno telo, kateremu bi se morale pokoravati vse države-članice. De Gaulle je na drugi strani predložil »skupnost domovin«, neke vrste konfederacije, kjer bi ne bilo nadnacionalnih teles. Predložil je tudi neke vrste evropski parlament. Posebno politično tajništvo naj bi stalno delovalo. Tako kakor pri gospodarskem združevanju obstajajo tudi pri načrtih o političnem združevanju razlike, ki izhajajo iz različnih o-cen o nacionalni koristi posameznih držav. Francija vidi v svojem predlogu o stalnem tajništvu nekakšno telo, kjer bi lahko uveljavila svoj prevladujoč položaj, v nasprotnem primeru pa bi izgubila svobodne roke in bi morala oblast deliti s konkurentom — Zahodno Nemčijo. V Bad Godesbergu je, kot kaže, de Gaulle umaknil nekatere svoje konfederatistične predloge, pa tudi »integracionisti« so popustili. Toda tudi v primeru, da bi dosegli kak večji napredek v političnem združevanju, bi bilo prizadetih le šest zahodnoevropskih dežel. Velike Britanije bi ne bilo med njimi in prav to je po mnenju vseh udeležencev glavna hiba. (Udeleženci posvetovanja trde, da se lahko političnemu združevanju pridružijo tudi drugi.) Za Anglijo je znano, da je bila spočetka proti gospodarski skupnosti »šestorice«, proti skupnosti za premog in jeklo, proti skupnemu evropskemu tržišču: skratka proti vsakemu »omejevanju svobode«, ki bi rušila britanske »proste roke«. V Londonu so se ves Čas držali pravila, da mora britanska moč, moč velesile, temeljiti na Britanski skupnosti narodov, torej na svetovni koncepciji, pri čemer naj bi se tudi v Evropi čutil britanski vpliv v čisto evropskih zadevah. Sele ustanovitev »trga šestorice« je prisilila London, da se je odločil za ustanovitev »konkurentske organizacije«, za svoboden pas »sedmorice«. Toda po spremembah vlade v ZDA se čuti ameriški pritisk na Veliko Britanijo, naj se bolj angažira v »evropskih zadevah«. Američani pač gledajo Evropo sko- zi pakt, v katerem sodeluje tudi Velika Britanija. Najnovejšo odločitev Anglije glede skupnega tržišča je torej mogoče razumeti tudi skozi »washingtonska očala«. Sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi London prenehal biti prvi ameriški zaveznik, kakršen je slovel doslej. ZAVEZNIKI IN KONKURENTI: premier Macmillan in kancler Adenauer. Ali so bo Velika Britanija pridružila posvetovanjem o evropski politični združitvi? Zarota se nadaljuje Z veliko zamudo od napovedanega dne je prižel z delom kongoški parlament. Že prva seja je pokazala, da je duh pokojnega Lumumbe med poslanci še zelo živ. V predsedstvo Senata In Predstavniškega doma so bili v glavnem izvoljeni njegovi pristali. Znano je, da je skupina Kasavubu-Mobutu potem, ko so zaprli premiera Lumumbo in ga izročili katanškemu separatistu Combeju, da ga je zverinsko ubil, skušala s pritiskom in s podkupovanjem pridobiti zase poslance nekdanjega Lumumbovega bloka. Kot kaže zasedanje, se je število teh sicer zmanjšalo, vendar pa predstavlja lumumbistična skupina še vedno silo, ki se je v Leopoldvillu boje. In prav zaradi tega smo te dni priče podtalnega boja, da bi pridobili za Kasavubuja potrebno večino. Sedaj se pogajajo s separatistom Čombejem, da bi jim privedel poslance iz Katange in jim zagotovil večino. Kakor kaže, se ta tudi zaveda, da igra vlogo jezička na tehtnici, pa zato sedaj postavlja tudi svoje pogoje. Združeni narodi oziroma njihovi predstavniki v Kongu so prav te dni spet pokazali svojo pravo »objektivno« lice. Kot je znano, je poveljstvo OZN obljubilo, da bo Lovanium, kjer zaseda skupščina, povsem osamilo. Rečeno je tudi bilo, da poslanci ne bodo smeli zapuščati območja skupščine, da ne bi prišlo do nepotrebnih incidentov. Za predsednika Kasavubuja in nekatere člane misije OZN to pravilo ne velja in se lahko svobodno gibljejo. Mobutujevi vojaki se lahko svobodno sprehajajo po Leopoldvillu, videli pa so jih tudi v bližini samega Lovaniuma. Nič čudnega ni, če je predsednik zakonite vlade v Stanlyevillu Gizenga protestiral pri OZN in se noče osebno pojaviti v Lovaniumu. Prav lahko bi ga doletela ista usoda kakor njegovega prednika Lumumbo. Poveljnik leopoldvillske vojske Mobutu je spočetka dejal, da se bo pokoraval zakoniti vladi, ki jo bo izvolila skupščina. Ko pa se je pokazalo, da imajo pristaši pokojnega Lumumbe večino, je pohitel z izjavo, da bo kot poveljnik oboroženih sil poslušal samo — predsednika republike Kasavubuja. To bi z drugimi besedami pomenilo, da je pripravljen po- slušati vlado le tedaj, če bo ustrezala sedanjim leopoldvillskim oblastem. Vse kaže, da se bo zasedanje spremenilo spet v tipično zakulisno igro, kakršne smo že vajeni. OZN je spet pokazala svojo »objektivnost« in podprla dejanske grobarje kongoške neodvisnosti. MAJHEN SPORAZUM ŽENEVA — Na mednarodni konferenci o Laosu v Ženevi so se predstavniki 13. dežel sporazumeli, da se morajo tuje čete umakniti z laoškega ozemlja takoj potem, ko bo konferenca dosegla sporazum o Laosu. Na drugi strani poročajo, da sta predstavnika prozahodnjaške laoške vlade premier Bun Um in general Nosavan odpotovala v kamboško glavno mesto Pnom Pen, kjer se bosta pomenila s predsednikom zakonite vlade Suvano Fumo o sestavi koalicijske vlade. Baje mu bosta ponudila položaj premiera. SOBA JE OSTALA PRAZNA. .. Dvorana, kjer sta se v Lugrinu sestajali francoska in alžirska delegacija. DEŽELE, KI BODO SODELOVALE NA NEBLOKOVSKI KONFERENCI V BEOGRADU INDONEZIJA, BURMA, INDIJA Se en mesec nas loči od konference neblokovskih dežel v Beogradu. V jugoslovanskem glavnem mestu se nanjo mrzlično pripravljajo, saj bo pomenila enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov po drugi svetovni vojni. Njen pomen je še toliko večji, ker bo zasedala v času, ko se nasprotja med blokovsko opredeljenim svetom spet zaostrujejo in groze svetovnemu miru. Med udeleženci igrajo posebno vlogo azijske dežele. V sestavku se bomo tokrat dotaknili treh azijskih dežel: Indonezije, Indije in Burme. Značilno zanje je, da so se odločile za socialistični družbeni red po lastni poti, pri čemer izkoriščajo tudi jugoslovanske izkušnje. INDONEZIJA meri 1,491.962 kv. kilometrov in šteje 84 milijonov prebivalcev. Razteza se na največjem svetovnem otočju, ki obsega približno 3000 otokov. Glavno mesto je Džakarta. Je republika s predsednikom Sukarnom na čelu ter vlado, ki je podrejena posebnemu nacionalnemu telesu, sestavljenemu iz članov glavnih strank in drugih družbenih organizacij. Po takem sistemu je posegel predsednik republike zaradi trenj med strankami in zaradi nevarnosti, ki jo je pred nedavnim predstavljala za nacionalno enotnost od tujine podprta vstaja muslimanskih desničarskih skupin. Indonezija je postala neodvisna 17. avgusta 1945, po kapitulaciji Japonske. Tedaj so se izkrcale britanske in za njimi nizozemske čete. Prišlo je do ogorčenega boja za neodvisnost. Po posredovanju OZN je Nizozemska morala priznati nekdanji koloniji neodvisnost 28. decembra 1959. Nizozemska je obdržala v svojih rokah le Zahodni Irian, ki še čaka osvoboditve. Ker je Nizozemska podpirala laporne elemente desnice proti osrednji vladi, je vlada konec leta 1959 podredila vsa nizozemska podjetja in plantaže državnemu nadzorstvu. Pozneje je sledila nacionalizacija. Indonezija je prekinila diplomatske stike z nekdanjo metropolo. Zaradi japonske okupacije in poznejših spletk kratke nizozemske kolonialne uprave je dežela utrpela precejšnjo gospodarsko škoda prav tako zaradi vstaje v deželi. Tedaj so ji prišle ha pomoč nekatere dežele, posebno SZ in FLRJ. Leta 1958 je tudi Japonska podpisala mirovno pogodbo in privolila v reparacije. Država podpira razvoj drobne industrije in domače obrti. Ker predstavlja plantažno gospodarstvo pomemben činitelj pri izvozu, podpira tudi zadružno gibanje. Na drugi strani se zavzema za plansko gospodarstvo z večletnimi načrti. Jugoslovansko-indonezijski stiki so tesni tako na političnem področju, kjer zastopata obe deželi načela miroljubnega sožitja v konkretni mednarodni politiki, kakor tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Številne zamenjave delegacij na najrazličnejših rangih govore o tesnem sodelovanju, prav tako vse bolj se razvijajoča blagovna zamenjava. S pomočjo planskega gospodarstva bodo tudi razvili zaostale ali slabo izkoriščene predele, ki so sicer bogati rud in tropskega lesa. Industrijsko najbolj razvita je Java, kjer živi tudi večina prebivalstva. BURMA meri 677.950 kv. kilometrov in šteje 19,856.000 prebivalcev. Je republika dvodomnega sistema s federativno ureditvijo, s predsednikom U Vin Maungom in vladnim predsednikom U Nujem na čelu. Neodvisna je postala 4. januarja 1948. Glavno mesto je Rangun (več kot 700.000 prebivalcev). Kolonialna preteklost Burme (od leta 1612 je bila pod vplivom britanske vzhodnoindijske družbe, od leta 1885 do druge svetovne vojne pa skupno z Indijo pod britansko upravo) je seveda pustila nešteto nerešenih vprašanj, predvsem pa zaostalo kmetijstvo. Burma se je tudi kmalu znašla sredi blokovskih trenj. Leta 1958 je prišlo do notranjih težav, do krize v vodstvu Protifašistične lige. Začasno je oblast prevzela vojska. Vendar je tudi ta režim nadalje upošteval načela neblokovske politike, za katera se je odločila Liga. Z drugim petletnim načrtom žele povečati proizvodnjo za 5 odst., elektrificirati deželo in zgraditi nekaj industrijskih objektov. Obširna raziskovalna dela naj bi razširila surovinsko bazo, ki. je že doslej velika. Agrarno reformo- so izvedli v letih 1954 do 1956 ter razdelili ka- kih 400.000 ha 100.000 družinam. Podržavili so tudi promet, lesno industrijo in industrijo sladkorja — doslej najmočnejše panoge. Obstajajo pa mešana podjetja, kjer sodelujejo zasebniki in država. Burmansko-jugoslovanski stiki so na vseh področjih tesni. Bogata zamenjava državnikov na najvišji ravni ter gospodarskih in političnih delegacij je vse od vzpostavitve diplomatskih stikov utrjevala medsebojne odnose. Podobno kakor z Indonezijo so tl stiki prišli do izraza tudi v Združenih narodih in na drugih mednarodnih sestankih. INDIJA meri 3,288.876 kv. kilometrov in šteje 392,440.000 ljudi. Je republika federativnega tipa (14 zveznih držav in 6 ozemelj) z glavnim mestom New Delhijem (približno milijon prebivalcev). Predsednik republike je dr. Prasad, vlado pa vodi premier Nehru. Uradni jezik je angleški, ker je v deželi na stotine večjih in manjših narečij. Dežela je postala neodvisna 15. avgusta 1947, čeprav kot članica Britanske skupnosti narodov. Poseben pečat indijski neodvisnosti je vsekakor dala delitev nekdanje britanske kolonije na Indijo in Pakistan na povsem verski podlagi, zaradi katere je prišlo do velikega preseljevanja in tudi do krvavih spopadov. To sovraštvo se odraža tudi danes med obema državama, četudi ga skušajo zadnje čase omejiti. Indija je dobila po tej razdelitvi skoraj vse industrijsko pomembnejše kraje, proizvodnja jute in bombaža pa je pripadla skoraj v celoti Pakistanu. Kot je znano, se obe deželi tudi še nista sporazumeli o kneževini Kašmir, ki jo — vsaka zase — smatra za sestavni del dežele. razvoj Indije je po razglasitvi neodvisnosti tesno povezan s politično utrditvijo oblasti, z izvajanjem nove ustave ter s številnimi družbenimi in nacionalnimi vprašanji. Znano je, da živi v Indiji stotine nacionalnosti, ki jo delijo še številne veroizpovedi. Razen tega naletimo tu še na prastari pojava— delitev prebivalcev na kaste, ki so strogo ločene med seboj. - agrarna reforma, ki so jo izvedli, ni toliko naperjena proti veleposestnikom, kolikor proti vsem oblikam fevdalnega izkoriščanja, ki je ostalo še iz časov britanskega kolonialnega gospodarjenja. Sama reforma pa je deželo spremenila v deželo drobnih kmečkih posesti. Zadružno gibanje igra vzporedno z ustanavljanjem vaških svetov posebna veliko vlogo pri napredku kmetijstva in sploh življenja na vasi. Tudi Indija se je lotila planskega razvoja gospodarstva ž določenimi socialističnimi elementi, ki govore o indijski specifiki pri graditvi socialističnih odnosov. Podržavila je emisijske banke in podjetja, ki se ukvarjajo z življenjskim zavarovanjem, ustvarila je močan državni sektor v industriji, ki je sposoben nadzirati tudi zasebni del. Ima monopol v proizvodnji razstreliva in orožja, nad atomsko energijo in nad železniškim prometom. Drugi petletni načrt govori' o razvoju težke industrije, elektrificiranju in gradnji prometnih zvez. Na vasi naj bi zagotovili dovolj hrane, da ne bi prišlo do znanih let lakote. V tem pogledu je pomembna finančna pomoč ZDA in SZ. Na drugi strani je znana indijska politika nepovezovanja z bloki, ki je tesno združila Indijo z Jugoslavijo, posebno v OZN in v drugih mednarodnih forumih. Medsebojni obiski najvišjih državnih,gospodarskih in političnih voditeljev to sodelovanje iz leta v leto utrjujejo. Razumljivo je tudi, da je bila Indija eden izmed pobudnikov Bandunške konference (poleg Indonezije in Burme), kjer so postavili temelje politiki miroljubnega sožitja.. POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 3 Pašnik Kmetijskega gospodarstva Rakičan na delovišču v Murski Soboti KORISTNO ALI NE? V času izredne stagnacije na trgu s plemensko govejo živino, kar je zlasti prizadelo naše področje, je javnost neprijetno presenetila vest, da je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan prav v času, ko je stagnacija najbolj pereča, iz Zahodne Nemčije za drage devize in velika sredstva uvozilo 43 brejih telic svetlo lisaste bavarske pasme in da jih bo le- ta naše kmetijske organizacije iz inozemstva uvažajo drago plemensko živino, ki ima sicer potrdila o visoki kvaliteti, toda kot je znano, moramo vsako leto zaklati večje število u-voženih bikov, ker ne ustrezajo. Tudi na zadnji seji okrajnega sveta za kmetijstvo se je pojavil predlog našega kmetijskega zavoda o uvozu 4 plemenskih bikov. Kam to vodi? Mar v petnajstih letih selekcijskega delovanja naša živinorejska služba ni mogla vzgojiti tudi pri nas dobre plemenske živine? Očitno, da je tako, ker drugače nam ne bi bilo potrebno leto za letom uvažati drago plemensko živino , in zanjo trošiti sredstva, ki bi jih lahko mnogo koristneje porabili. Čas bi že bil, da bi tudi naši strokovnjaki iz domače plemenske živine, ki je je sedaj po Pomurju gotovo dovolj, izbrali dober naraščaj. Gotovo tudi živina, ki jo je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan uvozilo, ne bo predstavljala tako koristne gospodarske naložbe, da bi to bilo upravičeno. Ugotavljamo, daje ta živina zelo draga in da so zato proizvodni stroški tako visoki, da nastaja zguba. Gotovo bi bil pred tako odločitvijo potreben večji premislek in tudi izračun. Letos že 40 tisoč piščancev V umetni valilnici v Križevcih pri Ljutomeru, ki deluje že od leta 1958, se je v prvih letih izvalilo 16 tisoč piščančkov. Letos so kupili še tretji inkubator, v vseh treh pa se je izvalilo letos že 40 tisoč piščancev in 2564 fazanov. Poleg domačih odjemalcev so se posluževali križevske valilnice doslej tudi rejci kokoši iz Ormoža, Prevalj, iz Savinjske doline in drugod. Ker je že doslej primanjkovalo jajc, je kmetijska zadruga sklenila pogodbo z vsemi kmetovalci Dobrave, da bodo odslej redili le čistokrvne kokoši pasme New hempshire in tako zalagali valilnico z jajci. Valilnica je imela doslej precejšnje težave tudi z embalažo, ki je je vedno primanjkovalo. V bodoče nameravajo dajati odjemalcem tudi močnata krmila za mlade piščančke. To zato, ker u-gotavljajo, da ponekod nepravilno krmijo mlade piščančke. Ker je tudi letos povpraševanje po piščančkih veliko, fig najbrž potrebno kupiti še en inkubator. Mlade fazane, ki jih valijo v križevskih inkubatorjih, rabi beltinsko gojitvena lovišče. K. P. V nedeljo otvoritev sezone na Negovskem jezeru Na Negovskem jezeru, ki se je uveljavilo kot zelo primerno turistično zatočišče, so te dni v teku zadnje priprave za otvoritev sezone. Ob jezeru, ki so ga deloma očistili, bodo te dni dogradili tudi primeren bife in sanitarije. Dela je organiziralo radgonsko Turistično društvo, s sredstvi pa sta pomagala tudi Občinski ljudski odbor in Vinogradniško gospodarstvo. -ko SELEKCIJA RŽI Letošnja žetev je pokazala, da bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti selekciji rži, ki smo jo vrsto let doslej zanemarjali. Ker pa naši kmetovalci rž sejejo v enakem obsegu kot pšenico, je svet za kmetijstvo OLO na zadnji seji sklenil priporočiti kmetijskemu zavodu, da začne izvajati selekcijo rži, da bi lahko dobili dobro seme. Po ugotovitvah naših agro- nomov, ki se ukvarjajo z žiti, je dobre sorte rži težko dobiti, ker je rž skoraj popolnoma izpodrinila pšenica. Zato se s to selekcijo ne ukvarja noben kmetijski zavod v državi. Tudi z uvozom bi bilo težko dobiti seme. Dobrih sort rži pa tudi ni v Pomurju, ker posamezne sorte niso bile izolirane. Je pa na razpolago nekaj količin dobrega semena, ki ga je pridelalo KG Beltinci. Se malo in jesensko blato bo našim traktoristom naredilo marsikatero preglavico VELIKA ŽIVAHNOST NA MEJNEM PREHODE V GORNJI RADGONI Na gornjeradgonskem mejnem prehodu, ki je edini mednarodni prehod v našem okraju, so že do sedaj čutili precejšnjo živahnost, saj so zabeležili mesečno v obe smeri tudi preko 23.000 prehodov. Seveda je bilo od tega dobre tri četrtine prehodov z maloobmejnimi in dvolastniškimi dovolilnicami. V Gornji Radgoni imajo do sedaj največje število prehodov z maloobmejnimi in dvolastniškimi dovoljenji v Sloveniji, medtem ko beležijo turističnih prehodov z mednarodnimi potnimi listi najmanj. To stanje pa se je začelo v zadnjem času znatno spreminjati. Zaradi velikega števila prehodov na mednarodnem mejnem prehodu v Šentilju, kjer mo- rajo kolone avtomobilov čakati po cele ure, so začeli turisti kazati vse večje zanimanje za prehod v Gornji Rad- goni. To pa še zlasti sedaj, ko je do Maribora dokončana asfaltirana cesta. Razen tega pa računajo, da bo večji naval z mednarodnimi potnimi listi jeseni, ko se bo začela trgatev. Takrat prihaja čez mejo v pomurske kraje znatno več turistov in izletnikov kot pa v poletnih mesecih. Z ozirom na to pa lahko v G. Radgoni upravičeno pričakujejo, da se bo število tovrstnih prehodov več kot podvojilo. To pa bo bržkone zahtevalo tudi okrepitev službe na mejnem bloku. To bo narekovalo tudi število prehodnikov z maloobmejnimi dovoljenji, ki se iz dneva v dan veča. Samo v petek, ko smo se ustavili na mejnem bloku, je v pičlih treh minutah šlo v obe strani nič manj kot devet ljudi. Za konec naj navedemo, da odhaja največ prehodnikov z maloobmejnimi dovolilnicami iz Avstrije v Radence, na Kapelo, k Negovi in v Mursko Soboto; z mednarodnimi potnimi listi pa se ustavljajo v Radencih, na Kapeli, v Murski Soboti, Ljutomeru, največ pa jih gre naprej proti Zagrebu, Reki, Splitu, Dubrovniku in v druge turistične kraje, -ko Na obmejnem prebodu, v Gornji Radgoni vlada vse večji promet. Poleg rednih prehodov z maloobmejnimi izkaznicami, zadnji čas potuje skozi Gornjo Radgono mnogo turistov z rednimi potnimi listi, bodisi, da potujejo na morje ali v druge predele Jugoslavije. Razširitev območja s predpisanimi agroteh. ukrepi Najvažnejša točka dnevnega reda zasedanja Občinskega ljudskega odbora v Gor. Radgoni, ki je bilo v ponedeljek, je bilo sprejemanje odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih. Novi odlok je zajel, pet kultur. Tako je zajel več kot polovico žitaric na območju občine, pri ostalih kulturah, kakor tudi v sadjarstvu in travništvu, pa vse površine, ki so primerne in pri katerih bodo ti ukrepi gospodarsko upra- vičeni. Izkušnje v radgonski občini namreč kažejo, da so na območjih, za katera so bili doslej predpisani obvezni agrotehnični ukrepi, dosegli vidne uspehe. Tako so na primer na območju Šratovec zabeležili povprečen donos 33 metrskih stotov po hektaru, na območju Lomanošev in Podgrada pa 36 stotov, medtem ko je znašalo povprečje v ostalih krajih občine komaj 20 metrskih stotov na hektar. DOM RADIOAMATERJEV V SOBOTI Radioamaterski klub v M. Soboti gradi v soboškem parku svoj dom, v katerem si bodo člani uredili sodobno učilnico, delavnico, ustrezne prostore za sprejemno-oddajne sekcije in potrebne sanitarije. Vsa težaška dela na gradbišču opravljajo člani sami, pri prostovoljnem delu pa se najbolj odlikujeta Tone Grčar in Sta- ne Podlunšek. Za gradnjo doma so prispevale svoj delež tudi nekatere gospodarske organizacije in posamezniki. Dom bo velika pridobitev, ne samo za radioklub, marveč tudi za vse Pomurje, predvidevajo pa, da ga bodo izročili svojemu namenu že v mesecu oktobru letos. tos uvozilo še enkrat toliko. Ali je to upravičena in pametna investicijska naložba ali ne. To je seveda vprašanje, ki se vse često pojavlja. Na posestvu utemeljujejo svojo odločitev z osvežitvijo pasme in z vzrejo kvalitetnih molznic. Toda: ali je za dosego teh namenov potreben prav drag uvoz? Toda problem ni tako ozek, kot bi si mislili. Že leta in le- V teh dneh dograjujejo pri Negovskem jezeru tudi novi bufet, ki bo nudil izletnikom razna hladna jedila in pojače Ponovna ocenitev osnovnih sredstev Čeprav smo že sredi dopustniških dni, vendar so na dnevnem redu vprašanja, ki jih velja razčiščevati tudi v teh mesecih zato, da bi kar se da prej uredili nekatere zadeve, ki zavirajo sedanja načela delitve dohodka oziroma postavljajo v neenakopraven položaj vrste gospodarskih organizacij. Eno od teh vprašanj je ocenitev osnovnih sredstev. Z letošnjimi spremembami (januarja, ko je sprejela Zvezna ljudska skupščina vrste zakonskih predpisov) glede delitve dohodka namreč niso bila rešena vsa vprašanja, čeprav je treba reči, da so dosežki veliki. Amortizacija osnovnih sredstev je namreč zelo konkretna zadeva, ki je ni bilo moč urediti s temi zakonskimi predpisi, ki so zadeve urejali v načelu. Toda že dosedaj uveljavljena načela bodo v vsakem primeru olajšala bodoče rešitve. S tem, da lahko gospodarske organizacije izkoriščajo amortizacijo za enostavne ali razširjene reprodukcije, skratka da lahko v določenem razdobju z določenim delom svobodno razpolagajo, čedalje bolj vznikla vprašanje, ali je dosedanja ocenitev ali kot pravimo revalorizacija osnovnih sredstev sploh v skladu. Praksa trdi, da ne. Prav zato je tudi osnovana posebna strokovna komisija in s temi vprašanji se ukvarjajo tudi določeni znanstveni instituti, ki naj najdejo ustrezne rešitve glede amortizacije (zbiranja in delitve in podobno) in jih predlože pristojnim organom. Na tem področju je seveda več odprtih problemov. Najpomembnejši je vsekakor višina vrednosti osnovnih sredstev in s tem v zvezi ocenitev osnovnih sredstev, dalje stopnje obrestovanja oziroma zbiranja amortizacije, časovni obračun in podobno. Od vrednosti osnovnih sredstev je namreč odvisen finančni položaj podjetja. Ta vrednost ni samo osnovna za obračun amortizacije, temveč tudi izhodišče za obresti na poslovni sklad. Različna vrednost enakih osnovnih sredstev gledano z vidika obresti, postavlja v boljši položaj tista podjetja, ki imajo iz kakršnihkoli razlogov nižjo vrednost osnovnih sredstev. Z gledišča amortizacije pa je na boljšem tisto podjetje, ki ima višjo vrednost osnovnih sredstev, kajti s tem ustvarja večji dohodek, ki ni obremenjen z družbenimi obveznostmi. O vsem tem gre za vprašanja različnih nakupnih cen osnovnih sredstev, dalje ali so kupljena doma ali v tujini, ali so obračunana s količniki, carinami ali ne, razen tega še, ali so bila to sredstva kolektiva, ali je bil stroj kupljen iz kredita in podobno. Vsa ta odprta vprašanja bo moč urediti s ponovno ocenitvijo osnovnih sredstev. To pa bo hkrati vplivalo na spremembo položaja gospodarske organizacije do gospodarske organizacije, to je, s tem naj bi bili izenačeni objektivni pogoji za pridobitev dohodka. V sedanjh razpravah že vznikajo posamezni predlogi. Eden od predlogov je, naj bo bil v bodoče obračun amortizacije odvisen od trošenja osnovnih sredstev. To pomeni, da bi veljalo prepustiti gospodarskim organizacijam samim odločanje o višini amortizacije. To bi bilo odvisno od uporabe osnovnih sredstev, sezone dela, večje ali manjše obremenitve oziroma od vseh tistih činiteljev, ki vplivajo na zbiranje sredstev iz naslova amortizacije. V posameznih gospodarskih organizacijah sedaj ob decentrali- ziranju delavskega samoupravljanja in prenašanju pristojnosti na samoupravne organe ali kolektive enot in obratov trde, da Je neurejeno vprašanje revalorizacije osnovnih sredstev in sploh zbiranja amortizacije ena od preprek, ki onemogoča, da bi imeli ti kolektivi potrebno materialno osnovo za svoje delo. Kot vidimo, so ta vprašanja na dnevnem redu in posamezni predlogi oziroma rešitve bodo po vsej verjetnosti kaj kmalu v razpravi. Zato z decentralizacijo samoupravljanja zavoljo tega ne velja odlašati, kajti člmprej bodo kolektivi enot in obratov ali njihovi predstavniški organi začeli samostojno gospodariti, tem prej bodo opozarjali na slabosti, ki jih velja odpraviti. P. D. Ob sestavljanju akcijskih programov KZ ŠIRITI LASTNO PROIZVODNJO Kmetijske zadruge pripravljajo nove akcijske programe, s katerimi bodo določile svoj nadaljnji razvoj in povečevanje proizvodnje. V letošnjih akcijskih programih se posveča zlasti velika pozornost lastni proizvodnji KZ in njenemu razvoju. Z ozirom na že precejšnje število in tudi gospodarsko razvitost zadružnih ekonomij čakajo zadružne kmetijske organizacije precejšnji problemi. Na teh ekonomijah je namreč opaziti, da se je v načinu gospodarjenja uveljavilo kmetovanje. Pogrešati je specializacijo in točno določeno proizvodnjo. Naslednji pojav je, da so se zadruge vse preveč usmerile na živinorejo in grad- njo hlevov, v nasprotju s tem pa zapostavljale krmsko bazo, tako da jim često primanjkuje krme in slame. V nekaterih zadrugah so že začeli sistematično povezovati svojo lastno proizvodnjo z individualno na zasebnih kmetijskih gospodarstvih. S tem si namreč hočejo zagotoviti zadovoljitev svojih potreb. Toda v večjem številu organizacij še tega načela niso osvojili. Neprimerno večja pozornost kot doslej se posveča tudi širitvi zadružnih zemljišč in sicer z odkupom ali zakupom zasebnih kmetijskih zemljišč. V nekaterih predelih Pomurja je namreč zelo veliko ponujeva-nje zemlje za odkup. Problem nastaja zaradi raztresenosti parcel. Vendar pa, kot kaže, bodo kmetijske zadruge glede tega uvedle tudi načrtno delo. Odkupovanje je bilo doslej prepuščeno v odločitev zadružnim organom in tudi cena za zemljišča. Toda to je vnašalo nered in ponekod je bilo opaziti tudi škodljive pojave, ker je bila zemlja predrago odkupljena. Zato občinski ljudski odbori pripravljajo odloke o najvišji ceni. Pri ocenitvi se pa ne bo upošteval le kakovostni razred zemlje, temveč njena prometna vrednost, predvsem torej obseg zemljišča in ali je to zemljišče v neposredni bližini kakega večjega kompleksa: Po predvidevanjih bo najvišja odkupna cena 250.000 dinarjev za hektar. POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 4 PRED KOOPERACIJO Komaj smo pospravili žitna polja, ponekod še niso končali niti z mlatitvijo, smo se v celem okraju začeli široko in tudi mnogo bolj zgodaj kot prejšnja leta pripravljati na novo kmetijsko lelo, posebno pa še na jesensko setev. Po zbranih statističnih podatkih ugotavljamo lahko, da se je letos obseg kooperacije nekpliko zmanjšal v primerjavi s prejšnjimi leti, kar našemu kmetijstvu seveda ni v prid. V nasprotju s tem pa ugotavljamo spet pozitivne rezultate in sicer, da se je količina uporabljenih gnojil povečala za eno petino. To kaže, da je bil dosežen določen napredek v naši kmetijski proizvodnji, s katerim pa spet ne moremo biti zadovoljni, ker ta proizvodnja ni bila tako organizirana, kot si želimo. V primerjavi s prejšnjimi leti imamo letos neprimerno ugodnejše pogoje, da dosežemo večji napredek v organizirani proizvodnji. Okrepila se je mehanizacija, naša kmetijska strokovna služba je dobila večje, sicer še nezadostno Število novih in zelo potrebnih kadrov, na razpolago je tudi mnogo več primernih in kvalitetnih umetnin gnojil, dobrega semena in drugo, tako da lahko upravičeno pričakujemo lepe uspehe. Izkušnje pri nenehnem pospeševanju naše kmetijske proizvodnje v preteklih letin nam pa tudi jasno kažejo, da se moramo letos izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki so predstavljale precejšnjo oviro. Predvsem glede izbiranja sort žitaric moramo paziti, da ne bomo uvajali samo nekatere sorte in tako proizvodnjo specializirali. Zaradi omejenega števila sort smo letos imeli težave pri žetvi, ker so pšenice dozorele hkrati in jih ni bilo mogoče v pravem času požeti. Zato bomo morali uvajati sorte z različno dobo zorenja. Tudi raztresene parcele nam že od začetka uvajanja kooperacije delajo precej težav, ker podražu-jejo strojno obdelavo in tudi ovirajo sistematično organiziranje pridelovanja posameznih kultur na širših kompleksih. Zato bo potrebno, da zadruge omejijo kooperacijo na ožja področja, ki jih bo lahko obvladala in nadzorovala tudi strokovna služba. Vse možnosti so tudi za to, da pri obdelovanju teh kompleksov uvedejo nižje cene za strojne usluge. Pri sklepanju pogodb se bo tudi potrebno čimprej znebiti raz- nih togosti. Poslužiti se bomo morali najrazličnejših oblik, ki bodo upoštevale tudi koristi kmetovalca. V dosedanji praksi je bilo o-paziti, da se zadruge rade izogibajo odgovornosti in da iščejo predvsem svoj račun in sicer v akumulaciji. Pogosteje bi pa morali uvajati garantiranje pridelka in za uspeh prevzemati tudi določeno odgovornost, ne pa da bi škodo potem utrpel samo kmetovalec. Naši kmetijski tehniki, ki bodo te probleme urejevali, bodo zaradi tega morali tesneje sodelovati z vsakim kmetovalcem in mu tudi pomagati tam, kjer mu lahko naše kmetijske organizacije pomagajo pri nadaljnjem razvoju njegove kmetijske proizvodnje. Veliko togost in okornost lahko opažamo tudi pri načinu obračunavanja. Znano je namreč, da se marsikateri kmetovalec ne odloči za kooperacijo tudi iz finančnih razlogov. Ni pa bilo opaziti, da bi se naše zadruge začele posluževati tudi že običajnih navad obračunavanja dela in sicer s tako-imenovanim »resom«. Obračunavanje s pridelkom' bi za kmetovalce pomenilo precejšnjo ugodnost, pa tudi za zadruge bi bilo koristno. Zaradi novih gospodarskih predpisov se v mnogih kmetijskih zadrugah pojavljajo vprašanja o kreditih, ki so za kooperacijo seveda nujno potrebni. Pomanjkanje teh sredstev ni tak problem, kot ga skušajo ponekod prikazati, ker bodo potrebna sredstva na razpolago, toda na osnovi že sklenjenih pogodb. Za letos torej lahko ugotavljamo, da so pogoji za kooperacijo mnogo ugodnejši in da kot vse kaže, tudi ne bo potrebno premagovati' tolikih težav, kot minula leta ter da je tudi v načelih proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi organizacijami in zasebnimi kmetovalci mnogo manj nejasnosti. LENART V SLOVENSKIH GORICAH: »DOMAČE NOVICE« Občinski odbor Socialistične zveze Lenart že nekaj časa izdaja informativni časopis, mesečnik »-Domače novice«. List si je v kratkem času pridobil že lepo število bralcev, sodelavcev in naročnikov ter je veren spremljevalec in obveščevalec prebivalstva Slovenskih goric o življenju v komuni. List je med drugim tudi bogato ilustriran. GOMILA: ► GLAS GOMILE« Julija je izdalo požrtvovalno Turistično društvo Gomila že tretjo številko ciklostiranega »Turističnega obveščevalca in sveovalca« - Glas Gomile, v listu, ki obsega 19 strani, je z veliko prizadevnostjo in natančnostjo zbrano gradivo o dosedanjem delu turističnega društva, precejšen del časopisa pa prinaša prigodne pesmice ob 15. obletnici društva, ki so jo slavili lani. 10. ŠTEVILKA RADENSKEGA VESTNIKA V teh dneh je Zdravilišče Slatina Radenci izdalo že 10. številko Radenskega vestnika. Ravnatelj Zdravilišča Bogo Verdev v daljšem članku piše o pomenu 20-letnicei ljudske revolucije, Barčika Hamler pa je zapisal nekaj svojih vtisov z osrednje proslave 20-letnice vstaje v Titovem Užicu, ki se je je udeležil kot zastopnik mladinskega aktiva v Zdravilišču. Radenski vestnik prinaša tudi daljši članek o delu mladine v tem zavodu, medtem ko Marija Sovič seznanja bralce o zaključku predavanj v šoli za odrasle. V vestniku lahko beremo, tudi nekaj o družbeni in osebni škodi kot posledici nesreč pri delu, o odmorih in dopustih ter misli Franca Bena o zdravstvu. -rj- Tudi na Tišini šola za odrasle V OSPREDJU IZOBRAŽEVANJE Ob obisku na Tišini sem najprej zavil v osnovno šolo. Nobenega živžava. Razumljivo. Učilnice so zaprte že več kot mesec dni. Odšel sem proti gradu. Ljudje so hiteli mimo mene, kakor bi se jim nekam mudilo. Seveda; lep dan je treba izkoristiti. Spraviti je treba žito in še marsikaj. Mlatilnice so tudi na Tišini neusmiljeno požirale sno- pe žita. Pri gradu sem že od daleč slišal živahen pogovor. Zato sem zavil na desno, da se prepričam, kaj ljudje delajo ob tako živahnem pogovoru. Tu sem zagledal kopico otrok in starejših ljudi. Zlagali so opeko, ki so jo naredili za novo šolo. Povedali so mi, da so do zdaj naredili že nad 100 tisoč zidakov za novo šolsko po- slopje in stanovanjski blok za prosvetne delavce. Manjka jim še okrog 50 tisoč zidakov. Tudi to bodo naredili s prostovoljnim delom. Povedali so mi tudi, da ljudje za gradnjo nove šole radi prispevajo vse, kar lahko, razen nekaterih posameznikov. Največ pa pomaga mladina in pionirji. Sedanji šolski prostori za pouk niso več primerni. Že zdavnaj so odslužili svojemu namenu. Zaradi pomanjkanja prostorov — v lanskem šolskem letu je bilo na Tišini 15 oddelkov s 545 otroki — so imeli pouk kar v treh poslopjih. Za reden pouk je precejšnja ovira tudi to, da na Tišini ni telovadnice. Betonska tla v dvorani zadružnega doma niso primerna za telovadbo. Zato to dvorano uporabljajo le za razne proslave, zabave in celo za sušenje zrnja. Mimo rednega izobraževanja šolske mladine je treba omeniti tudi to, da imajo na Tišini že tretje leto šolo za izobraževanje odraslih. Kakor so mi povedali, imajo tudi lepe uspehe na raznih tečajih. Vsekakor je dobro uspel tečaj za zdravstveno prosvetljevanje vaške mladine. Še in še bi lahko našteval razne oblike dela šolskega odbora in krajevnega odbora Socialistične, zveze. Povem naj še, da bodo že prihodnji mesec imeli tudi tečaj za zaposlene v tamkajšnji gozdni drevesnici. Počitnice šolske mladine potekajo torej v želji, da čimprej dobijo novo šolo. Vložiti bo potrebno še veliko naporov, in dobre volje. Tega pa prav gotovo ob pomoči vsega prebivalstva Tišine in okoliških vasi ne bo zmanjkalo vse dotlej, dokler na Tišini ne bo stala nova šola. R. Jaušovec SIGNALI NAD MESTOM - Jugoslovanski film znanega režiserja Žike Mitroviča (»Ešalon dr. M«, »Miss Stone«). V glavnih vlogah bomo videli znane obraze naše kinematografije: Aleksandra Gavri-ča, Marijo Tocinosko, Bato Živojinoviča in druge. Film govori o znani in pomembni akciji partizanov v Karlovcu jeseni leta 1941. Po sodbi ustvarjalcev je bila ta akcija velika afirmacija človeške solidarnosti, saj partizani niso klonili niti pred močnejšim sovražnikom. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu Kina »»Park« v Murski Soboti. MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI - Po »Tramvaju, imenovanem hrepenenje«, »Tetovirani roži« in »Stekleni menažerl-ji« adaptacija še ene (četrte) drame Tennesseeja Williamsa — v proizvodnji MGM. Barvni in kinemaskopski film režiserja Richarda Brooksa, v glavnih vlogah pa nastopajo Elizabeth Taylor, Paul Nevvman, Burl Ives, Jack Garson in drugi. Kakor se pogosto dogodi pri »prevajanju« književnega dela v filmski jezik, se tudi tukaj postavlja vprašanje, zakaj mora biti tehtno književno delo v filmski enačici »poškrobljeno« s konformistično osladno vodico? Pri »Mački na vroči pločevinasti strehi« se je to zgodilo iz komercialnih razlogov, ker daje v drami Temfessee Williams neusmiljeno sliko bogate družine lastnika plantaže na ameriškem Jugu. Očeta je bolezen obsodila na smrt in kri- za je na vidiku. V tej krizi pride do spopada med Maggie (mačke v liku Elizabeth Taylor) in njenega soproga (Paul Newman), ki se je od nje odtujil, vendar ga želi ona za vsako ceno spet pritegniti k sebi. Williams z veščim umetniškim postopkom postopoma odkriva pred občinstvom prave obraze te družine. V filmu pa je vse to vo-kvirjeno v shemo meščanske drame, iz katere je izločeno vse, kar bi lahko razjarilo »višje« kroge. To pa je velika škoda. Film bo v nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v S. Radencih. KAPETANOVA HČI - Ruski film po istoimenski noveli A. Puškina. Govori nam o dneh, ko je ruska stepa vzplamtela v ognju vstaje. Kozaki, Tatari, Kalmikf in kmetje so se. dvignili proti nasilju svojih fevdalnih gospodarjev. Ljudje so bili takrat v Rusiji izročeni v milost in nemilost cesarice Katarine in fevdalne gospode. Na čelu Kozakov je Jemelijan Pugačov, ki se je proglasu za cesarja in zavzel trdnjavo Belogrsk. V odločilni bitki med cesaričino vojsko in uporniki pa je vojska upornikov razbita, Pugačova pa odpeljejo v ječo v Petrograd. V ječi pa se znajde tudi Pjotr Grinev, poročnik, ki se je poročil s »kapitanskajo dočko« Mašo. Ker ga obdolži ljubosumni prijatelj izdajstva, konča v ječi, ker cesarica Mašine prošnje za milost ne usliši. V vlogi Pjotra Grineva bomo videli znanega Olega Striženova, v vlogi Maše pa Ijo Arepino, ki se je spominjamo iz »Rdečega listja«. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Šalovcih. -bjš- Liz Taylor V Radencih že nekaj časa opravljajo zemeljska dela za novi olimpijski bazen, ki ga Radenci, kot celotno Pomurje močno pogreša. Novi olimpijski bazen v Radencih gradijo na zelo primernem mestu in pričakovati je, da bo, ko bo dograjeno, privabljalo v Radence iz leta v leto več turistov iz sosednjih republik kakor tudi iz inozemstva. Kot smo pred nedavnim že poročali, so v Ljutomeru pri stanovanjskih blokih ustanovili otroški hišni svet. Kot vidite na sliki: nič več potepa po cesti! MALA KRONIKA Popravek V prejšnji številki smo v Mali kroniki. pod naslovom »V obcestni jarek« v prvem odstavku objavili, da je bil tovornjak TAM last Direkcije za ceste OLO M. Sobota, vendar se glasi pravilno: Direkcije za komunalne zadeve ObLO Murska Sobota. v jarek Prejšnji četrtek je prišlo na cesti v Nemčavcih do manjše prometne nesreče. Tovornjaku MS-12-53 je med vožnjo počila prednja leva vzmet, zaradi česar ga je zaneslo v levi obcestni jarek. Šofer ni dobil vidnejših poškodb, na avtomobilu pa je nastalo blizu 200 tisoč dinarjev škode. Nesreča v Krogu Minuli četrtek je na ovinku v Krogu zaradi prehitre vožnje zaneslo mopedista Avgusta Titana iz Bakovec tako močno, da je obležal nezavesten. Pri nesreči je dobil večje poškodbe ppo glavi, pa tudi moped je bil precej poškodovan. Rojstva Rodile so: Marija Halec iz Črešnjevec — dečka, Marija Lukač iz Kroga - deklico, Marija Lebar iz Zenkovec — deklico, Marija Zver iz Lipovec — dečka, Elizabeta Kot-nik iz Črešnjevec — dečka, Angela Vajda iz Sl Radenc — dečka, Ema Cipot iz Kupšinec deklico, Ana Titan iz Kupšinec — dečka, Amalija Novak iz Apač — dečka, Marija Horvat iz Trnja — deklico, ‘Katja Jankovič iz Murske Sobote — deklico, Leposlava Pavlovič iz Večeslavec — deklico, Zlatica Sever iz Polane — dečka, Kristina Luk iz Rakičana — dečka, Katarina Merklin iz Murske Sobote — dečka, Vera Bratkovič iz Lendave — deklico, Julijana Kepe iz Radmožanec — deklico, Dragica Gomboc iz An-drejec — deklico, Julijana Gone iz Mostja - dečka, Antonija Žalik iz Turnišča - dečka, Olga Červek iz Murske Sobote — deklico, Nada Lenarčič iz Kuzme — deklico, Olga Botjak iz Krajne - dečka, Vladi-mira Mecilošek iz Škofje Loke — dečka Poroke Poročili so se: Alojz Vohar iz Melineč in Kristina Kajek iz Bakovec, Ivan Vereš iz Murske Sobote in Rozalija Vidonja iz Gančan. V NEDELJO OBČINSKA TEKMOVANJA TRAKTORISTOV Okrajni odbor Ljudske tehnike Murska Sobota bo prihodnjo nedeljo organiziral v vseh občinskih središčih občinska tekmovanja traktoristov, za katera se je prijavilo 23 ekip. Te ekipe sestavljajo starejši traktoristi, mladi zadružniki in pionirju Posamezne ekipe se bodo pomerile v kvaliteti oranja ter v spretnostnih vožnjah z dvoosno prikolico. Komisije bodo točkovale ekipe in posameznike. Dne 13. avgusta pa bo v Ljutomeru okrajno tekmovanje traktoristov, za katerega so v teku temeljite priprave. Za tem tekmovanjem se bodo najboljši pomurski traktoristi udeležili republiškega tekmovanja v Kranju, na katerem bodo morali braniti lani osvojeno prvo mesto. -ko Humoreska VSE O ZDRAVJE »Bolezni sto imamo, a zdravje eno samo«, sem bral v nekem staro večnem časopisu. To je bil nekakšen naslov članka, v katerem je bilo »statistično dokazano«, da povzroča raka kajenje. Ker se me je pač to prijelo, sem vrgel cigareto vstran — kasneje sem ugotovil, da te zadnje Morave niti nisem plačal — in prenehal kaditi. Nadomestilo sem si poiskal v vinu. Toda že pri drugem kozarčku sem v časopisu prebral, da je statistično ugotovljeno, kako ima devet odstotkov - vseh, ki pijejo vino, deformiran Živčni sistem. Tako sem — seveda zaradi zdravja — naredil križ tudi čez vino in pričel s pivom. Toda znani statistik ameriškega vojnega ministrstva je na vse kriplje dokazoval v neki ilustrirani reviji, da jetra onih, ki pijejo pivo, degenerirajo. Križ čez pivo. Odidem na ulico, kjer sem se ob smradu, ki ga ustvarjajo avtomobili, spomnil na neki strokovni članek, v katerem je pisalo, da ta smrad zmanjšuje človekovo življenjsko dobo za eno tretjino. Odločil sem se, da odpotujem. Najprej sem pisal tri pisma: šefu, da dajem odpoved na službo, ker mi je življenje zaradi sedenja v pisarni prav tako ogroženo, finančnemu odseku na občini, da ne bom več plačeval davka, ker mi to kvari živce, in slednjič zaročenki, da raz- diram zaroko, ker se po ugotovitvah nekega instituta skrajšuje življenje človeka zaradi povečanega pulsa pri ljubezenskih zadevah za 5,75 odst. Na vse to sem potem hotel popiti čašico vode, toda še zadnji hip sem se spomnil, da je klorirana in po mnenju nekega zdravnika škodljiva za zdravje. Ko sem vse to opravil, sem bil prepričan, da sem si rešil zdravje. Toda težave so se pravzaprav ' šele začele. Moral sem se odreči planinam, ker je neki znani raziskovalec dokazal, da je 98 odst. nevarnosti za vsakega hribolazca, da ga ubije kamenje. Toda, hudiča, sem pomislil, stati pa prav tako ne smem, ker se ml bodo razširile vene. Končno sem tudi ugotovil, da ne smem jesti slanine, ker ta baje razjeda želodčno oblogo itd. itd. Spoznal sem, da Je samo ena varna pot, da očuvaš zdravje in to je — samomor. Toda preden umrem, sem dejal, bom rešil še kakšno križanko. Za te namreč nisem nikjer bral, da bi bile zdravju škodljive. Ko sem odprl časopis s križanko, pa sem vpičil oči v napis: »Kajenje je samomor«. Komu pa ne bi bilo dovolj vsega tega! Odšel sem v trafiko, kupil škatlo cigaret in sedaj čakam na smrt. Radenski utrinki Radenci sp te dni sredi sezone in temu primeren je tudi naval gostov, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije, Hrvatske, Srbije, pa tudi iz sosednjih držav jih je prišlo precej. In kako so gostje v Zdravilišču letos zadovoljni? V začetku so se nekateri pritoževali zaradi nemira, ki so ga v večernih urah povzročali ljudje, ki so prihajali po slatino, vendar so te nevšečnosti kmalu odpravili. Tako sedaj obe pipi za nalivanje, ki sta na dvorišču, v večernih urah zapirajo. Kot pravijo gostje, si tu in tam zapojejo še dekleta, ki nalivajo slatino v popoldanski izmeni, vendar zvečer prenehajo. * Tovariš Hruševar, finomehanik iz Ljubljane zahaja s svojo soprogo v Zdravilišče v Radence že štiri leta po vrsti. Takole pravi: »Hrana sicer tudi v prejšnjih letih ni bila slaba, vendar so skrb za goste zlasti povečali letos«. Posebno mu ugaja to, da pomočnik ravnatelja zdravilišča v dokaj gostih presledkih obide goste in jih vpraša za zadovoljstvo nad hrano in počutjem na sploh. Tovariš Hruševar je »kapaciteta« s 114 kilogrami, zato mu je bil povprečen obrok nekoliko premalo. In to je tudi povedal. »Bomo pa dajali večjega«, so mu rekli brez užaljenosti. Tudi pri drugih bi na račun hrane stežka našli pripombo. * Tovarišici Kolendrovičevi je v ponedeljek zbolela hčerka Lilijana. Zdravstvena služba Zdravilišča ji je takoj priskočila na pomoč in nato poskrbela za prevoz v bolnišnico. Kot sama pravi, je to napravilo nanjo še boljši vtis, kot že samo počutje v Zdravilišču. Mihael Nikolič iz Niša se je z ženo letos za spremembo odločil za letovanje v Radencih. Ni mogel dopovedati, kako prijetno se je počutil, ko sta v začetku tega tedna odšla. Povedal je tudi, da se bo prihodnje leto zopet vrnil. Nekoliko slabši vtis pa je odnesel te dni John Merčnik iz Kanade, ki je nekaj dni bival v Ljubljanskem domu. Ugotavljal je premajhen red in čistočo. Podobno so sodili tudi nekateri gostje v Ljutomerskem domu ... POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 5 Usodno naključje V naši pokrajini imamo več manjših — rekli bi — provincijskih nogometnih klubov. V središču naše pozornosti naj bosta tokrat samo dva! V letu 1961, ko postajajo branilci čistega amaterizma v športu tudi pri nas vse bolj »glas vpijočega v puščavi«, se je odločil predsednik nekega nogometnega kluba za nenadni obisk v sosednjem konkurenčnem klubu. Njegov cilj je bil nedvoumen in neoporečen v luči svetovnih dogajanj na borzi nogometnih zvezdnikov: za vsako ceno izpuliti konkurenčnemu klubu vsaj dva najboljša igralca, kajti to bosta dve muhi z enim udarcem. Lastni klub bo tako prišel do moštva, ki bo lahko že v prihodnji tekmovalni sezoni namahalo vse povprek in se povzpelo vsaj za stopnico višje od vse bolj nezanimivega krajinskega povprečja, hkrati pa bo izdatno zmanjšana tudi udarna moč konkurenta, ki ga je potrebno že vnaprej položiti na tla. Obisk v konkurenčnem klubu je bil sicer na vso moč kratek, zavit v skrivnost, kot je že običaj, kadar se v nogometnem svetu gredo športno kuhinjo. Vratarju konkurenčnega kluba najprej 50 tisočakov na roko, potem pa za na* vržek še redno mesečno plačo v obliki 15 tisočakov, udobno stanovanje... Dosti več v skromnih provincijskih razmerah tudi nihče ne bi mogel pričakovati! Obljuba je bila že na oko zelo mikvana, toda glej: vratar, menda nagonsko preveč navezan na svoj klub, ni hotel prijeti za vabo. Naj ga pocitra ...! Zanimanje našega predsednika kluba pa še je potem preselilo k drugemu igralcu, ki je hkrati tudi kapetan moštva konkurenčnega kluba. Na spisku njegovih obljub je bila spet lepa plača, konfort-no stanovanje... Zlasti slednje je v današnjih časih stanovanjske krize dokaj pomembna reč. Predsednik je končno le zadel v črno in si ves zadovoljen in vzradoščen nad uspehom mel roke. Nadebudni igralec se je namreč brez vidnejšega oklevanja vsedel v že čakajoči avto in odbrzel s predsednikom v sosednji kraj. Tu so ga prav tako nadebudni kibici sprejeli s spontanim navdušenjem, kajti že so ga videli na bližnjih tekmah, videli so ga, kako on, njihov zvezdnik, zabija odločilne gole za klubske barve. Naš predsednik je izbojeval prvo zmago, ki bi bila prav gotovo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini pokrajinskega nogometa, če ne bi imel kot sočasni direktor pred sabo še ene resne ovire: v delavskem svetu je bilo treba za vsako ceno izposlovati nadebudnemu nogometašu tudi obljubljeno stanovanje. Besede predsednika so bile tokrat nadvse prepričevalne: gre vendar v prvi vrsti za ugled domačega kluba, za čast nogometa, za gole.. In prav takrat, ko je predsednik že nekako začutil, da je doboje-val tudi drugo zmago, je naenkrat završalo v delavskem svetu. Proti vsem nogometnim predvidevanjem podjetnega klubskega predsednika so se sile v delavskem svetu združile v odločen NE, kajti stanovanja so naposled še kako potrebna tudi Pepiju, Iveku in drugim v podjetju, ki sicer — bodi jim odpuščeno — tudi zelo radi gledajo nogometne tekme, vendar pa je predsednik sedaj prav njim, ki v podjetju tudi že več let ustvarjajo, s tem stanovanjem za nadebudnega nogometaša neodpustljivo zameglil obzorja njihovih družinskih načrtov. Vse kar je prav — tako pa se res niso dali! EPILOG: direktorjev predlog so tokrat proti vsem običajem odložili v arhiv do tistih zlatih časov, ko bo tudi v organih upravljanja za take pomembne stvari več nkalonjenosti, in športna kuhinja, ki si jo je bil tako vešče umislil predsednik nogometnega kluba, se je sedaj pod težo odločitve delavskega sveta zrušila v prah in pepel. Se kakšna sreča! Nadebudni nogometaš pa se je moral brez uresničenih obljub vrniti v svoj matični klub. In zdaj še recite, da ne uganjamo kristalno čistega amaterizma tudi v domačem nogometu! Naši poletni razgovori H KAKOVOSTI SEKRETAR OKRAJNEGA ROKOMETNEGA ODBORA MURSKA SOBOTA — FRANC KOUS O RAZVOJU IN PERSPEKTIVAH ROKOMETA V POMURJU: V rokometu, ki postaja vse večja domena zlasti naše mladine in njen šport številka dva, smo v Pomurju dosegli letos izredno množičnost, saj imamo v dveh članskih ligah 14 moštev, v dveh ligah članic 9 moštev ter v ligah pionirjev in pionirk po s tekmovalnih moštev, v pretekli tekmovalni sezoni so navedena moštva odigrala 126 tekem za prvenstvo, okrog 350 tekem za pokal maršala Tita in nad 250 prijateljskih tekem. Najbolj množično in tudi priljubljeno je bilo tekmovanje za pokal maršala Tita, ki je med drugim zajelo tudi devet osemletk in več srednjih šol. Ob zaključku letošnjega tekmovanja smo našteli v Pomurju 427 aktivnih igralcev v rokometu, kar je prav gotovo svojstven rekord. Kot nam povedo že te skope številke, smo v paši pokrajini v zavidanja vrednem obsegu uresničili glavni smoter, ki si ga zastavljamo v vsakem športu, če hočemo resnično uspevati: množičnost. Na doseženi množičnosti bomo morali odsihdob bolj smelo graditi tudi kakovost, saj šport ne more biti samemu sebi cilj, marveč je tu predvsem zaradi ljudi in za množice. Sedanje gmotne razmere pa nam žal ne dopuščajo večjega vzpona tudi v kakovosti. Poglejmo samo dva primera, ki pa nista osamljena: letos smo dobili le okrog 170 din pomoči v obliki dotacije na enega aktivnega igralca, medtem ko nas je samo en tečaj za rokometne vaditelje stal 78 tisoč din. Brez vsaj minimalnih denarnih sredstev, katerim bi, razume se, dodali še enkrat več dobre volje in pri- pravljenosti v prostovoljnem delu in drugih prispevkih, v tem pogledu tudi v bodoče ne bomo mogli bistveno napredovati, saj nam je za očitnejši kakovostni vzpon potrebno predvsem dvoje: strokovni kader in igrišča. Za sedaj imamo n. pr. 30. rokometnih vaditeljev in 15 sodnikov. Če število vaditeljev še kolikor toliko ustreza, pa je občutno premalo sodnikov, saj se večkrat zgodi, da 'mora en sodnik kakšno nedeljo voditi tudi po tri tekme, kar ni le velik napor, marveč to škoduje tudi kakovosti sojenja. Tudi tekmovalnih objektov je občutno premalo: ustrezno urejeni igrišči imamo samo v Murski Soboti in Gornji Radgoni, medtem ko sicer številna igrišča v drugih mestih in na podeželju po urejenosti še zdaleč ne ustrezajo svojemu namenu. Če hočemo koristno in tudi zadovoljivo zaposliti sedanje število mladih tekmovalcev, bi morali v bližnji prihodnosti uresničiti minimalni program za gradnjo rokometnih igrišč. O tem programu je ORO že večkrat razpravljal. Tako bi bilo potrebno v Murski Soboti zgraditi tri rokometna igrišča, med njimi enega asfaltnega, na katerem bi bilo moč prirejati tudi kakovostnejše prireditve republiškega značaja, in vsaj po eno ustrezno igrišče v vsakem občinskem središču. Ta načrt, ki se zdi na mah dokaj obsežen, je povsem realen in temelji na že doseženi množičnosti v tem športu. Velik obet pomeni za naše-pomurske razmere tudi ustanovitev štajerske rokometne lige. Že sedaj imamo namreč v prvem članskem razredu tri moštva, ki po svojih dosežkih vidno odstopajo od ostalih tekmovalnih skupin in tudi močno presegajo pomursko kakovostno povprečje. Zato. večletno stopicanje na mestu, t. j. v okrajni ligi, ne pomeni za ta moštva prave vzpodbude za doseganje večje kakovosti in - tekmovalne rutine, kar seveda velja tudi za ostala moštva, ki bodo potlej imela pred sabo oprijemljivejše tekmovalne smotre od prvih mest v okrajnem merilu pa preko kvalifikacijskih tekem do višje kakovostne-skupine! Ustanovitev štajerske rokometne lige pomeni torej ob že doseženi množičnosti za nas krepko spodbudo in odločilen korak naprej — h kakovosti.« Mesec pred ponovnim startom v nogometu V PNL: DVA RAZREDA V I. razredu osem tekmovalnih moštev — Začetek tekmovanja 3. septembra — Prihodnjo spomlad bo Sobota dobila še pomožno igrišče — Ni večjih selitev igralcev, čeprav kaže, da bo naš edini predstavnik v SCL igral v bližnji tekmovalni sezoni močno pomlajen. V prihodnji tekmovalni sezoni bo prišlo, kot predvidevajo, v Pomurski nogometni ligi do nekaterih sprememb, ki jih lahko v luči vse očitnejših prizadevanj za večjo kakovost v pomurskem nogometu samo pozdravimo. Pomurska nogometna liga bo imela odslej dva kakovostna razreda. Posebno močan in dokajšnjo konkurenco obetajoč razred bo prvi z osmimi sodelujočimi klubi: Nafto iz Lendave, Grafičarjem iz M. Sobote, Radgono, Turniščem, Beltinci, Puščo, Ljutomerom in Soboto B izven konkurence. V drugem kakovostnem razredu pa naj bi sodelovala moštva Tišine, Dobrovnika, Bogojine, Salovec, Radgone II, Nafte II itd., pričakujejo pa še prijave (n. pr. moštev Cankove in Salovec), tako da krog v tem razredu sodelujočih klubov še ni povsem zaključen. Kot v Slovenski conski ligi, se bo tudi v naših pomurskih kakovostnih razredih pričelo tekmovanje že 3. septembra, zato bo potrebno s pripravami začeti takoj. Se največje težave imajo pomurski nogometni klubi s trenerji, saj jih očitno primanjkuje povsod, zato bi kazalo že letos v jeseni — kot n. pr. predlagajo v NK Turnišče — prirediti v Pomurju trenerski tečaj, ki bi ga sofinansirali vsi prizadeti klubi. Taki tečaji, tudi dopolnilni, naj bi bili v prihodnosti stalna praksa vse dotlej, dokler ne bomo prišli pri trenerjih na zeleno vejo. Zaenkrat tudi ne kaže, da bo prišlo v Pomurju do večjih selitev igralcev iz kluba v klub. Pri Nogometni podzvezi v M. Soboti sta zaenkrat verificirana samo prestopa dveh igralcev Grafičarja k Soboti Maroše in Gombošija. Pri vodstvu Sobote se je doslej oglasil St. Horvat (Didi) iz Pušče, medtem ko sta izposlovala izpisnice iz kluba dosedanja igralca I. moštva Sarotar in Dozet, ki bosta po predvidevanjih prestopila v celjske klube. Tudi okrog Maučeca še ni povsem jasno, ali bo tudi nadalje nastopal za barve Sobote ali pa bo presedlal kam drugam. Vsekakor pa drži eno: v vseh pomurskih klubih, vključno s Soboto, težijo močno za pomladitvijo tekmovalnih moštev z domačimi igralci, kar sicer lahko prinese v začetku tekmovanja ne- kaj manj izgledov za uspeh, vendar pa se je potrebno sprijazniti tudi s takimi premiki. Posebno moštvo Sobote bo moralo v pričakovanem sestavu napeti vse sile, da bo v tekmovanju uspelo, kajti konkurenca v SCL obeta biti letos mnogo bolj ostra kot pretekla leta. Tudi v pomurskih nogometnih klubih si prizadevajo, da bi z nekaterimi novimi igralci še uspešneje startali že v samem začetku. Tako si na pr. v NK Turnišču mnogo obetajo od novega igralca Draškoviča in od domačega mladinca Obareka. Vse tudi kaže, da se bodo v Murski Soboti kmalu izboljšali tekmovalni pogoji glede igrišč. Tako Sobota sedaj izboljšuje in usposablja za prvenstvene nastope staro igrišče, na novem pomožnem igrišču pa so že opravili drenažo in bo tako lahko že prihodnjo pomlad pričelo koristno služiti svojemu namenu. Tudi to bo velika pridobitev za pomurski nogomet! Občinske delavske Športne igre v Murski Soboti V šaha 6 finalistov V Murski Soboti so zaključili tekmovanje v šahu v okviru občinskih delavskih športnih iger. Tekmovanje je trajalo od 13. junija do 28. julija; v njem je sodelovalo 21 sindikalnih moštev in je dalo šest finalistov, ki se bodo pomerili med seboj za prva mesta v drugi polovici septembra. Moštva so tekmovala v treh skupinah. V prvi skupini je zasedlo prvo mesto moštvo Bank z razmerjem dobljenih in izgubljenih partij 26:4 in 10 točkami, drugo mesto pa Bolnišnica s 17:13 in 7 točkami. V drugi skupini je osvojila prvo mesto Mura z 24:12 in 10 točkami, na drugem mestu pa je moštvo Trgovca z 19 in pol : 11 in pol in 8 točkami. V tretji skupini, kjer so tri moštva med tekmovanjem odstopila, je pripadlo prvo mesto ekipi ObLO z 9:5 in 5 točkami, drugo mesto pa ekipi TNZ z 10:6 in 4 tekmovalnimi točkami. Jugoslovanska reprezentanca v Ljutomeru Kot smo zvedeli, bo septembra letos gostovala v Ljutomeru državna kegljaška reprezentanca. Napovedano srečanje državne reprezentance s prvim moštvom Ljutomera, za katerega bo tokrat nastopal tudi siceršnji stalni državni reprezentant Miro Steržaj, je baje že zagotovila Kegljaška zveza Jugoslavije. Gostovanje jugoslovanske državne reprezentance pomeni prav gotovo lepo priznanje ljutomerskemu kegljaškemu športu in njegovim nosilcem, ki že več let zapovrstjo zastopajo Pomurje v republiški kegljaški ligi in so kot posamezniki že večkrat zablesteli tudi v državnih in mednarodnih tekmovanjih. Dvoboj v Ljutomeru pa bo hkrati tudi najboljša propaganda za širjenje kakovostnega športnega keg-ljaštva v Pomurju. ŠPORTNI STOP Moštvo lendavskega Kovinarja si na vso moč prizadeva, da bi v prihodnji tekmovalni sezoni sodelovalo v Štajerski rokometni ligi kot tretjeuvrščeno moštvo v dosedanji pomurski prvorazredni konkurenci in kot letošnji pomurski pokalni prvak. Te želje zlasti ne skriva lendavska vajeniška mladina, ki je že doslej pod okriljem mladinske organizacije mnogo prispevala za svoje rokometno moštvo. Že 20. avgusta bodo startali slovenski nogometni klubi v najbolj množičnem tekmovanju za pokal maršala Tita. V I. kolu se bosta naša predstavnika srečala z dokaj resnima nasprotnikoma. Tako bo pomurski finalist — moštvo Turnišča sprejelo doma v goste ljubljansko Ilirijo, Sobota pa bo gostovala v Celju proti tamkajšnjemu istoimenskemu klubu. Za srečanje moštev Turnišča in Ilirije na domačem terenu je že sedaj veliko zanimanje med ljubitelji nogometa v Pomurju. Drugo kolo pokalnega tekmovanja bo 27. avgusta, tretje kolo 8. oktobra, slovenski finale pa letos 29. novembra. 3. septembra se bo pričelo tekmovanje v okviru Slovenske con-Uke nogometne lige. V I. kolu so na programu naslednje tekme: Triglav (Kranj) : Rudar, Celje : Ilirija, Slovan : Krim-Odred, Triglav (Ljublj.) : Nova Gorica, Ljubljana : Kladivar, Kovinar : Sobota. Iz tehničnih razlogov je v tej številki našega lista izostalo nadaljevanje prispevka pod naslovom »1945 Telesna vzgoja in šport 1961«, zato ga bomo objavili v prihodnji številki. Bralce naše športne strani vljudno naprošamo, da sprejmejo to opravičilo z blagohotnim razumevanjem. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 6. do 12. avgusta 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Fr. Feld: Harmonika potuje; 8.37 Iz albuma skladb za otroke; 8.52 Lepe melodije; 9.05 Z zabavno glas bo v novi teden; 9.43 Rdeči mak — Dve pesmi Nikole Hercigonje in klavirska rapsodija Ladislava Pal-fija; 10.00 Se pomnite, tovariši... a) Novak Petrovič: Reševanje političnih kaznjencev v Sremski Mitroviči, b) Miloje Milojevič: Podvig čete najmljaših; 10.30 Po domače; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Mitja Kreft: Legenda in resnica (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 15.30 Majhen mozaik melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni operni koncert. PONEDELJEK 8.05 Renesančne zborovske skladbe; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu; 8.45 Ruske popevke; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Zvočna mavrica; 11.30 Pol ure za mlade slovenske skladatelje; 12.00 Tone Petrovčič poje slovenske narodne; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Veljko Križnik: Število živine naj bo v skladu s proizvodnjo krme; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Trio Bardorfer in Ljubljanski vokalni oktet; 13.55 Vilko Ukmar: Lepa Vida, baletna glasba; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem - Tone Pavček: V Gruziji; 16.20 Mojstri petja ter instrumentalne igre; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Odlomki iz opere Halka Stanislava Moniuszka; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Ponedelj- kova panorama zabavnih melodij 21.05 Z letošnjega festivala v Dubrovniku; 22.50 Simfonični koncert Dubrovniškega mestnega orkestra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Predigre in medigre iz o-per; 8.30 Oddaja za otroke — a) Po kitajski narodni: Pojoči fižolček, b) Poje mladinski pevski zbor RTVL p. v. Janeza Kuharja; 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 10.15 45 minut pri jugoslovanskih skladateljih; 11.00 Pevca Jasna Benedek in Krsta Petrovič; 11.15 Branje za vroče dni — Gagarinovi spomini — I.; 11.35 Violina in harfa; 12.00 Veseli planšarji so v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti — France Novak: Travna ruša v vinogradu; 13.30 Slavne sopranske arije iz Verdijevih oper; 14.00 Naši pevci zabavne glasbe in orkester George Melachrino; 14.30 Prireditve dneva; 16.00 Počitniška zgodba — L. Slezak: Poletna dogodivščina; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Poje zbor Branko Krsmanovič iz Beograda p. v. Bogdana Babiča; 20.30 Radijska igra — Jan Solovlč: Čez pet minut bo polnoč; 21.22 Anton Pogačar: Canzonetta; 21.28 Zvočni ka-leidoskop; 22.15 Hrvatske skladbe iz dveh stoletij; 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. SREDA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško po-potovanje od strani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu; 8.45 Ritmični intermezzo; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — Pester glasbeni spored za dopoldne; 9.35 Igrajo slavni pianisti preteklosti — 4. Ferruccio Busoni (Ponovitev oddaje z dne 4. avgusta 1961. na II. programu); 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Georges Bizet: Arležan-ka, suita; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vladislav Beltram: Sečnja bukve na suš — stare ljudske izkušnje; 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 13.55 Amerika južna in severna; 14.14 Ferdo Juvanec: Pet miniatur za klavirski trio; 14.35 Klavir v ritmu; 14.43 Slovenske zborovske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Benjamin Ipavec — Bogo Leskovic: Serenada za godalni orkester; 16.00 Radijska univerza — Prof. Drago Ulaga: Yoga, savna in šport — tri različne metode telesnega utrjevanja; 16.15 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.00 Petnajst minut s plesnim orkestrom Ray Conniff; 18.15 Pevka Lola Novakovič; 18.30 Skladbice Boruta Lesjaka pojeta Božo in Miško; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki; 21.00 Giacomo Puccini: Sestra Angelika, opera v enem dejanju; 22.15 Zaplešite z nami; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir (Ali Dermelj-violina, Marijan Lipovšek — klavir); 8.30 Oddaja za cicibane — a) Gustav Strniša: Kužek Curi, b) Sopranistka Zlata Ognjanovič poje cicibanom; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Od arije do arije; 11.00 Pevski zbor SKUD Ivan Rob; 11.15 Branje za vroče dni — Gagarinovi spomini n.; 11.35 Poljska in češka zabavna glasba; 12.00 Priredbe za glas in klavir Josipa Pavčiča poje Edvard Seršen; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Babnik: Izkoriščanje jesenske paše; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Orkestralne miniature; 14.05 Radi jih poslušate; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Iz bogate belokranjske folklorne zakladnice; 16.00 Trije veliki zabavni orkestri; 16.20 Odlomki iz ruskih oper; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Holandska pihalna godba z internacionalnimi koračnicami; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.19 Glasbene miniature s sporedov britanskega radia — 25. oddaja; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Hammond orgle; 20.50 Literarni večer: Naš smeh; 21.30 Vladimir Lovec: Klasična simfonija; 22.15 Nočni akordi; 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. PETEK 8.05 Glasba od delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu; 8.45 Blagoje Bersa: Sončne poljane, simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«; 9.00 Dopoldanski koncert opernih melodij z jugoslovanskimi solisti; 10.15 Z zabavnimi melodijami po svetu; 11.00 Po ena balada, poloneza, sonata Friderika Chopina; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ludvig Strobl: Pravočasno izmenjajmo seme; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Kmečka godba menjaje z Vaškim kvintetom; 13.55 Operni baleti; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Popevke se vretij o; 15.40 Slovenski oktet nastopa; 16.00 Športni tednik; 16.20 Od tu in ondot; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hitri prsti;. 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — Bolgarske ljudske pesmi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavna zbora Sergeje Rajnis in Norman Luboff; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Anto-nina Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od Soče do Vardarja (Spored jugoslovanske komorne glasbe); 23.55 Pesem za lahko noč. SOBOTA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Orgle in orglice; 9.00 Glasba včeraj in danes; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Koroški akademski oktet; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Milena Lekšan: Katere sorte breskev bomo v prihodnje gojili; 12.25 Pihalni orkester LM igra finale iz opere Poliuto, dirigira Rudolf Sta-, rič; 12.45 Havajski zvoki; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Od polke do kalipsa; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Dve koncertni uverturi; 16.00 Humoreska tega tedna — A. Buchwald: Bojazljivec v pragozdu; 16.20 Dunajski valčki; 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Pevec Paul Anka; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 I. slika iz opere Faust Ch. Gounoda; 18.20 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Narodne in domače viže; 20.20 Radijska komedija — Johann Nestroy: Lumpacij Vagabund; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori ln ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 9 Zgodbice iz ribiške »kariere« Biti ribič, se pravi biti v prvi vrsti potrpežljiv in biti seveda v ribolov tudi nekoliko zaljubljen. Slab ribič bi bil, če bi po neuspelem namakanju trnka vrgel palico vstran. Se zdaleč ne. Ribiči morajo prenesti in pozabiti še marsikaj drugega. Samo poglejmo: Jože Vršič iz Pristave ni vrgel palice vstran niti takrat, ko se je trnek-trojček namesto za ribjimi škrgami zaril v njegovo ustnico. Vmes so posegli zdravniki in Jože je spet vnet ribič. Tovarišica Lašičeva iz Ljutomera se je na ribolovu pridružila možu. Morda ji je zmanjkalo po- trpljenja, zato je nastavila palico in odšla vstran. Nasmehnila se je ribiška sreča, vendar... K sreči so se našli kavalirji, ki so skočili za palico. Riba pa je medtem žal že odplavala. Čeprav je Jože Cividini iz G. Radgone že starejši, se je uvrstil med športne ribiče šele pred nekaj meseci. Kljub temu, da je bil brez izkušenj, je kmalu povlekel za njegov trnek več kilogramov težki krap. Nekaj časa je vlekel sam, nato pa mu je priskočil »stanovski« kolega Jože Kurnik. Nekaj časa sta vlekla, ko se je utrgala vrvica. Krap je seveda izginil in Cividini je namesto njega potegnil iz vode Kurnika, ki mu je spodrsnilo. Se več bi jih lahko napisali, vendar to kdaj pozneje, kajti ribiči so sedaj na dopustu. Moramo pa dodati, da so zabeležili naši športni ribiči letos že lepe trofeje, kakor na primer tovariš Sonaja, ki je pred dnevi ujel več kilogramski plen. Pa tudi njega se je tokrat držala smola. Zlomila se mu je namreč palica ... MOTORNE DIRKE V M. SOBOTI V Murski Soboti bodo prihodnjo nedeljo velike meddruštvene hitrostne motorne dirke, ki jih bo priredilo Avto-moto društvo »Stefan Kovač« v Murski Soboti. Sodelovali bodo številni najboljši vozači iz osemnajstih slovenskih avto-moto društev. Po končanih dirkah bo žrebanje vstopnic. NESLAN KRUH IN ŽEMLJE V LJUTOMERU Prejšnji petek so se nekatere stranke pritoževale nad neslanimi žemljami, ki so jih prodajali v ljutomerski pekarni. To pa se ni zgodilo prvič. Ni še namreč dolgo tega, ko so v omenjeni pekarni prodajali neslan kruh. Kaže, da bo morala inšpekcija pri takih primerih zaostriti ukrepe ter vsaj s tem opozoriti ljutomerske peke na potrebo po večji pazljivosti! SMRTNA NESREČA V PETANJCIH V ponedeljek se je zgodila v Petanjcih huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ko se je proti večeru peljal Herman Štraus iz Puconec skozi Petanjce, mu je nenadoma skočil pred avtomobil otrok Zdenko Sočič iz Petanjec, ki se je igral s skupino otrok ob cesti. Razdalja je bila premajhna, da bi lahko preprečil nesrečo. Vozilo je zadelo otroka tako močno, da je dobil hude telesne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. TOVORNJAK ZDRKNIL S CESTE Predvčeraj zjutraj je prišlo do manjše prometne nesreče v Peskovcih na Goričkem. Do nesreče je prišlo, ko je šofer A. P. peljal tovorni avtomobil, last TMP iz Murske Sobote po skrajni desni strani ceste. Nenadoma je začelo avtomobil zanašati v desno. Se preden je lahko ustavil, se je znašel v jarku. Škodo, ki je nastala, cenijo na preko 200 tisoč dinarjev. ŠPORT ŠPORTNI STOP V času od 25. do 28. avgusta bodo v Ljubljani 14. letne Grafične igre. Te osrednje in že tudi tradicionalne slovenske športne manifestacije delavcev in uslužbencev grafične stroke se bo tudi letos po svojem športnem zastopstvu udeležil kolektiv CZP »Pomurski tisk«. Kot kaže, imajo soboški grafičarji letos največ izgledov za uspeh v streljanju, odbojki in atletiki. Za nastop na Grafičnih igrah se že tudi pripravljajo. SOBOTA : NAFTA 3:1 V nedeljo sta se v Murski Soboti prijateljsko srečali enajstorici domače Sobote in gostujoče Nafte iz Lendave. Obe moštvi sta nastopili dokaj pomlajeni, saj so Imeli gledalci tokrat priložnost videti tudi nekatere letošnje debu-tante; tako je v moštvu Sobote debutiral med drugimi tudi Erjavec in zabil dva gola, moštvo Nafte pa je nastopilo brez nekaterih standardnih ligaških igralcev. Kot je bilo pričakovati, so zmagali domačini, čeprav bi zmaga lahko pripadla tudi gostom, zlasti še v II. polčasu, ko so močno nadigrali domačine in jim je bil le vratar Vrdjuka pretrd oreh. Vse kaže, da je moštvo Nafte kondicijsko dobro pripravljeno za bližnji start v PNL. Predtekma: SOBOTA B : NAFTA B 1:2. Za Dan vstaje v Hrvatski RUDAR (M. Središče) : NAFTA 6:4 Prvo moštvo lendavske Nafte je 27. julija, na Dan vstaje hrvaškega naroda, gostovalo v Murskem Središču in se prijateljsko pomerilo z enajstorico tamkajšnjega Rudarja. Zmagali so domačini z rezultatom 6:4 (1:1), čeprav Nafta sicer ni imela podrejene vloge na igrišču. V njenem moštvu je še posebno ugajal mladi Perša, ki je tokrat imel glavno besedo v zaključnih akcijah. Prav prisrčno pozdravljam Julijano Miholič, Margareto Cerka, Stefana Berdena, Ladislava Mikoliča in Janeza Mikoliča, Jožeta Gereka, kakor vso ostalo kobiljsko mladino. — Stefan Berden, Carpender, Montreal. Petek, 4. avgusta — Dominik Sobota, 5. avg. - Marija Nedelja, 6. avg. — Vlasta Ponedeljek, 7. avg. - Kajetan Torek, 8. avg. — Miran Sreda, 9. avg. - Janez Četrtek, 10. avg. — Lovrenc MURSKA SOBOTA - od 4.-6. avgusta jugoslovanski kinemaskopski film: »Signali nad mestom« ; od 7.-8. avgusta italijanski film: »Poslednja kočija« ; od 9.—10. avg. poljski film: »Vlak«. SLATINA RADENCI - od 6.-7. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«; 10. avgusta ameriški barvni film: »Pa ja Patak«. SALOVCI — od 5.- 6. avgusta sovjetski kinemaskopski film: »Kapetanova hči«. GORNJA RADGONA - od 5.-6. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Aleksander Veliki«; od 9.—10. avgusta italijanski film: »Odmor in ljubezen«. - VIDEM OB ŠČAV. - od 5.-6. avgusta mehiški film: »Umiram srečna«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 5.-6. avgusta ameriški barvni film: »Vremenar«; 9. avgusta sovjetski film: »Ivan Grozni n. del«. OBVESTILO! Dne 20. avgusta 1961 ob 10. uri dopoldne bo na javni dražbi prodano več vinskih sodov, razne velikosti. Interesenti vabljeni. Hotel »ZVEZDA« Murska Sobota MALI OGLASI POSESTVO v izmeri 7 ha, vseh kultur pri Mariboru z novim gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, z vodovodom in elektriko, ob asfaltni cesti na ravnini prodam. Avgust Bauman, Loka 19, p. Starše. M-982 MLINARSKI pomočnik, mlad in pošten, išče primemo zaposlitev. Naslov v upravi lista. M-983 ŠOFER kategorije A, B in C išče primerno zaposlitev v Murski Soboti. Jože Balek, Neradnovci 23, p. G. Petrovci. M-984 STROJ za sadje mleti v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi lista. M-985 SVINJSKE HLEVE prodam. Na stanovanje vzamem dijake. Naslov v upravi lista. M-987 POSESTVO v izmeri 5 ha z vsemi pritiklinami in gospodarskim poslopjem blizu kolodvora in glavne „ ceste prodam. Marija Dimnik, Šentilj 103, pri Mariboru. M-992 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, globok, ugodno prodam. Černjavič, Murska Sobota, Stefana Kovača 19 — pritličje. DVOSOBNO stanovanje v Celju zamenjam za enako v Murski Soboti. Radioaparat »Nikola Tesla« prodam. Naslov v upravi lista. M-997 MOTOR »Volkswagen« za avto, v dobrem stanju, prodam. Franc Franko, Zoran Velnarja 5, M. ■ Sobota. OPRAVLJANJE NEDELJSKE IN DEŽURNE SLUŽBE od 5. do 11. avgusta 1961 5. 8. 1961 dr. Udovč 6. 8. 1961 dr. Sedlaček 7. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 8. 8. 1961 dr. Udovč 9. 8. 1961 dr. Sedlaček 10. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 11. 8. 1961 dr. Sedlaček Komisija za razpis delovnih mest pri DOZ Murska Sobota razpisuje delovno mesto HIŠNIKA-KURJAČA za centralno kurjavo. Na razpolago družinsko stanovanje. Nastop službe in osebni dohodek po dogovoru. Prošnje vložite na DOZ Murska Sobota do 15. avg. 1961. PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Štefana Černela — mlajšega iz Filovec št. 129. Janez Ošlaj, Filovci 126. Študijska knjižnica v Murski Soboti zaposli ABSOLVENTA ESŠ Kandidati naj pošljejo prošnje upravi knjižnice do 15. avgusta t. I. V GIMNAZIJO V MURSKI SOBOTI se lahko vpiše po sklepu Sveta za šolstvo ObLO M. Sobota v jesenskem roku še za en oddelek največ 36 dijakov. Absolutno prednost imajo dijaki, ki so opravili izpit v junijskem roku, če se prijavijo ravnateljstvu do 28. avgusta do 14. ure (s pismeno nekolkovano izjavo). Do 29. avgusta ob 14. uri naj se prijavijo tudi interesenti, ki še morajo opravljati sprejemni izpit (iz slovenskega jezika in iz matematike ali iz tujega jezika). Pismeni del izpita bo 30. avgusta ob 8. uri, ustni 31. avgusta ob 8. uri — vpis 1. septembra ob 8. uri. Prijavi za sprejemni izpit priložite: 1. spričevalo o uspešno končani osemletki, 2. mnenje šole, 3. eventuelno priporočilo ZB, socialnega varstva oziroma družbenih organizacij, 4. lastnoročno napisan življenjepis,' 5. rojstni list. Prijava se kolkuje s 50 din, priloge s 30 din. Ravnateljstvo gimnazije AVTO-MOTO društvo Štefan Kovač« Murska Sobota, priredi dne 6. avgusta 1961 ob 10. uri velike MEDDRUŠTVENE MOTORNE DIRKE na katerih sodelujejo najboljši vozači Slovenije. Po dirkah je prosta zabava z žrebanjem vstopnic. Zabava bo na Noršinski cesti št. 1 — bivši »Petrol«. Za jedila in pijačo poskrbljeno. Odbor GOSTINSKO PODJETJE GORNJI PETROVCI razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE v Gostinskem podjetju Gornji Petrovci. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA V ŽEPOVCIH prodaja sledeča osnovna sredstva: 2 kom. mlinskih valcnov in cilindre 1 kom. elektro dinamo 1 kom. mlatilnica »Zmaj« 107 cm 1 kom. izruvač krompirja vprežni 1 kom. reporeznica z elektromotorjem 8 kom. železnih vprežnih bran 1 kom. robkaš za koruzo 1 kom. drobilec (čekičar) za zrnje 2 kom. vsedela (osipalnika) — vprežna Vse navedene stroje prodaja zadruga na javni dražbi dne 6. avgusta ob 14. uri popoldne v KDZ Žepovci. Prednost pri nakupu imajo social. gospodarstva, v primeru da ni kupcev, pa se proda privatno. KMETIJSKO GOSPODARSTVO »GORICA« ' Šempeter pri Gorici sprejme v službo kmetijskega delavca ki bi sprejel v oskrbo večji pašni obrat v bližni Čepanova pri Gorici. Plača po dogovoru. Preskrbljeno takoj vseljivo večje družinsko stanovanje z možnostjo ureditve ohišnice ter možnostjo sezonske zaposlitve tudi ostalih Članov družine. Prijave pošljite ali se osebno zglasite na upravi do 15. avgusta 1961. Steve Franze: MOJ BRAT TAM SPODAJ (Nadaljevanje) Ustavite se.« Šerif je zastal, da bi si napolnil pipo. »Dejal bi, da si je možakar pretegnil kito ali zvil gleženj, ko je poskušal preskočiti kup debel, ki so zdaj za nami. Drugi ga bo pustil, o tem ni nobenega dvoma.« »Stara gozdarska lopa v Boston Parku mora biti čisto blizu,« je rekel Jaynes. »Rekel bi, da kake pol milje.« »Kako miljo,« je rekel Rudd. Melvin je vedel zanjo, veliko lopo, kjer so včasih živeli ribiči in gozdarji. Človek jo je naredil in to dejstvo se bo možem, ki so pred njimi, zdelo pomembno. Melvin je proučeval sledove poškodovanega begunca in premišljeval, ali mu bo uspelo prišepati do Boston Parka. »Če je takole zbit, kakor vse kaže, bo prejkone pripravljen na predajo,« je rekel Rudd. »Ne bo se predal,« je rekel Jaynes. »Upiral se bo.« Šerif je na pol zamežal in pogledal Jaynesa. »Le zakaj, če pa je ranjen?« »Če sta ga druga dva pustila v tisti lopi, je ta hip najbolj osamljen človek na svetu,« je pristavil Melvin. »Ja?« je menil Jaynes, ki je še zmerom stopal na čelu. »Jaz ne grem k tisti koči z namenom, da bi ugotovil, kako je onile tam osamljen.« »Nihče ne gre za to,« je rekel Rudd. »Ko pridemo bliže, bosta dva moža prevzela konje. Drugi bomo zavili v gozd in se približevali lopi z vseh strani. Mogoče ga sploh ni tam.« Lopa je stala na višjem svetu med dvema drevesoma in močvara, ki se je širila od dveh ribnikov z bobri, ni več segla do nje. Več rodov lovcev, ribičev, klatežev je nalagalo veje ob straneh in na vrhu, tako se je spremenila lopa v rjavo gmoto. Okoliščina, da ni bila zgorela od neprevidno odvržene žveplenke, priča, kakšna je bila narava ljudi, ki so prihajali tako daleč v goro. Melvin in šerif Rudd sta prišla do gozdne meje kakih sto metrov oddaljena drug od drugega. Čakala sta Pryorja z desne. Barker in Jaynes sta se morala prikazati na levi; Barker naj bi kril zadnjo steno zavetišča, Jaynes pa preprečil pobeg dalje na levi. Nedolgo tega je bil ogenj med počrnelimi kamni pred lopo. Drobni pepel se je sukal med njimi in vetrček ga je vzdigoval ter odnašal nad ribnike z bobri, šepetaje skozi visoko močvirno travo. Melvin je opazil, da je Pryor prišel do roba gozda in daje znamenja z rokami. Barker je smuknil za podrto drevje na zadnji strani lope. V rokah je pestoval puško. V lopi se je nekdo odhrakljal. Melvin je zdrsnil na koleno pred najbližnjim panjem. Šerif je rekel: »Pridi ven! Obkoljen si. Pridi ven z vzdignjenimi rokami!« »Ne morem hoditi,« je odvrnil glas. »Pridi ven. Če bom moral zaklicati še enkrat, bomo prerešetali tvoj brlog s kroglami.« Živčna napetost se je povečala. Čokat mož, ki mu je bil obraz črno poraščen, se je na rokah in nogah priplazil iz lope. Nosil je zamazano in raztrgano zeleno uniformo, ki mu je bila premajhna. Ena hlačnica je bila pod kolenom odtrgana. »Vrzi pištolo stran,« je ukazal Rudd. »Nimam.« Mož se je nekako potegnil do drevesa. Ob njem se je postavil kvišku. »Nimam pištole, umazanci, pasje duše.. «Skoraj bi padel in se -je poskusil krčevito oprijeti prečnika, ki je štrlel iz lope. Zagrmel je strel iz puške — od gozda, kjer je zraven Bar-kerja prežal Jaynes. Mož pri lopi se je zgrudil. Mrtev, je pomislil Melvin, čisto gotovo je mrtev. »Pazite nanj!« je zaklical Jaynes. »Samo v roko sem ga!« Melvin in šerif sta se približala. Mož je bil prestreljen skozi levo roko, tršato in debelo, da je bila dlan raztrgana, prsti pa so štrleli narazen kakor naperki razbitega kolesa. Mož se je zvil na bok in potisnil prestreljeno roko pod ramo. »Noga je bila prej počena,« je rekel. Zaklel je. »Zdaj jo poglejte!« Zdaj je, bila do kraja zlomljena; spodvila se je bila, ko je mož padel. Melvin ga je preiskal in našel dva zavojčka cigaret. Barker je prišel okrog lope. Jaynes je prihitel in rekel: »Videl sem, kako je segel z roko po pištoli!« »Segel je, da,« je rekel šerif Rudd, »a ne po pištoli. Hotel se je zavarovati, da ne bi padel na poškodovano nogo.« »Oh,« Jaynes se je zagledal v moža. »Mehi se je zdelo čisto ...« »Jezik za zobe!« Nato je Rudd zavpil proti gozdu, kjer sta dva moža pazila na konje: »Pripeljite jih sem!« Na Melvinovem konju je bila skrinjica za prvo pomoč. »Kateri je tale?« je vprašal Jaynes. (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega skrbnega moža, očeta in starega očeta ALEKSANDRA ŠAVLA strojnega ključavničarja iz Vaneč počastili, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivom: Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, KZ Puconci in Elektrotehnično podjetje »Blisk« Murska Sobota, vsem prav prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo dr. Janošu Palančaju in dr. Vladotu Per-kiču za vso skrb in požrtvovalnost med pokojnikovo boleznijo in prav vsem, ki šo nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči Upravni odbor Kmetijske zadruge Puconci razpisuje sledeča delovna mesta 1. Poslovodje Poslovne enote Puconci, 2. Poslovodje Poslovne enote Mačkovci, 3. Poslovodje Poslovne enote Puževci. Pogoj : 1. Agronom ali kmetijski tehnik z nekaj prakse; 2. na razpisana delovna mesta se lahko javijo tudi osebe z nižjo kmetijsko šolo z nekaj let prakse. Prošnje pošljite do 15. avgusta na upravo Kmetijske zadruge Puconci. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »»Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgo-vorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo' samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 7 Jože Kovačič iz Stanetinec je svojevrsten pomurski rekorder V 28. LETIH 1724 TON KRUHA S tremi številkami se lahko ponaša že dokaj prileten, a še čvrst možak, Jože Kovačič. Vsak dan ga lahko srečamo, ko z obloženim kolesom, s kruhom, žemljami in klobasami lovi ravnotežje na cesti Slatina Radenci— Kapela. Ko sem ga pred dnevi obiskal na njegovem domu v Stanetincih, mi je »postregel« s skoraj neverjetnimi številkami. Kovačičev delovni dan se začne ob pol dveh zjutraj, ko vstane in se napoti v Radence. Tu naloži blizu 130 kg kruha, žemelj in klobas. Vse to spravi na navadno kolo. Zaradi velikega tovora mora kolo porivati. Ko tovor odloži na Kapeli, s tem njegovo delo še ni končano. Vrne se v Radence in pripelje še enkrat, po potrebi pa tudi dvakrat — v času šole za mlečno kuhinjo. Iz Radenec na Kapelo vozi že od leta 1952, medtem ko je od leta 1925 do 1945 vozil celo iz Gornje Radgone. Ker pred vojno v Radencih ni bilo pekarne, je moral voziti žemlje tudi za zdravilišče in ostale prebivalce v Radencih. Zanimivo je to, da skrbno vodi tudi evidenco o prevoženih kilogramih. V 28 letih je prepeljal nič manj kot l,724.040kg kruha, žemelj in klobas in pri tem prevozil nad 270.000 km. Ob tako velikem številu uporablja šele peto kolo, v vseh teh letih pa je imel le 30 dni bolniškega dopusta. Rana ura vstajanja ga ne moti, čeprav leže večkrat tudi po 10. uri zvečer. Privadil se je tudi vsem vremenskim prilikam. Med drugim mi je povedal, da je s svojim poklicem zadovoljen. Bliža pa se upokojitvi, pri tem pa zaskrbljujoče vprašuje: »Kdo bo le moj naslednik?« Morda bo takrat poskrbljeno že za drugačen prevoz! R. Jaušovec NA RAZPOTJI OBIČAJEV Priprava za mlačev marsikje v Pomurju ne pomeni nič manj kot priprava na gostijo. Tradicija zahteva, da morajo biti tega dne mize bogato založene in da je pogoščen vsakdo, ki slučajno pride k hiši. Čeprav se jedilniki počasi spreminjajo, na obeh straneh Mure že desetletja pripravljajo nekatera jedila. Gre namreč za prekmurske »retaše« in »vrtanik«. In kar pomenijo v Prekmurju »retaši« in »vrtanik« pomenijo za Mursko polje in precejšen del hribovitih predelov Slovenskih goric gibanice in krapci. Skoraj povsod pa pripravijo potice. Pojedine so zares podobne onim na gostiji. To bi menda še posebej pritrdili vlagači snopja in strojniki, ki so imeli do nedavna skoraj povsod »privilegije«. Jedli so namreč za posebno mizo in imeli na jedilnem listu seveda tudi boljše jedi. Pogosto svinjsko pečenko ali pa piščance. Seveda tudi jedli niso istočasno z ostalimi. Ti so najprej preselili mlatilnico do soseda in jo zagnali v pogon, nato pa šli posamezno, ponekod pa tudi skupaj. PIKNIŠKA POJEDINA Običaji pa se ponekod malce razlikujejo. Tako bomo v Strehovcih, Filovcih, Bukov-nici in morda še katerih drugih vaseh težko našli mlatce pri pojedini za mizo. Imajo namreč običaj, da prinesejo mlatcem potice in ostale hladne jedi v košarah ter seveda tudi pijačo. Ti pa sedejo kar na pregrajeno travo. In tudi tu bomo našli strojnike in vlagače za mizo, obloženo z boljšimi jedili. HUDOMUŠNEŽI PRIDEJO NA SVOJ RAČUN »Revnejši je, boljše postreže,« pravijo hudomušneži. Sicer pa jim tu radi pritrjujejo tudi ostali. Pojedine pa seveda ne minejo brez objestnih podvigov. Tako ni čudno, če kateri izmed mlatcev najde v prikuhi ali solati med narezanimi kosi mesa tudi kose zamaška, ali pa komu juho močno posolijo in popoprajo. Se pravi, da si velja zapomniti pravilo: Bodi previden! To pravilo naj bi veljalo tudi za dekleta, če nočejo, da bi jim s slamo nagačili krila. STARI OBIČAJI SE SPREMINJAJO Čas pa je z marsikaterimi običaji že začel obračunavati. Marsikje so se začeli spreminjati ali pa gredo v pozabo. Ce se še na Cankovi, v Domajincih in Skakovcih držijo tradicij, jih v okolici Rogašovec in še nekaterih krajih znatno opuščajo. »Gostije« zamenjujejo pojedine v obliki navadnega kosila, pri katerih je ostalo le še del tistega, kar je bilo v prejšnjih letih. Strojniki pa se tu še kljub temu mastijo s pečenkami in piščanci. V zadnjih dveh letih pa lahko v nekaterih krajih opazimo, da so vlagače in strojnike izenačili z ostalimi mlatci. Kljub temu pa pripravijo pojedine. Spremembe naraščajo precej naglo. Ali stari običaji izginjajo, bi se upravičeno vprašali. Kaže tako. Cepec je že zdavnaj šel v pozabo, vitelj ali gepelj, kakršnega vidite na naši sliki, pomeni le še neke vrste zanimivost. Kombajn pa izpodriva tudi stare običaje. Tam, kjer mlatijo s kombajnom, prejšnje velike pojedine zamenjuje preprosta malica, namesto vina pa strojniku priporočajo sadni sok. Ali bo kombajn za cepcem in geplom izpodrinil tudi retaše, gibanice in vrtanike? J. Stotnik POZABILI SO HIMNO Na proslavi padca Bastilije v Parizu je vojaška godba zaigrala napačno »marseljezo«, namesto tiste v originalni verziji Rougeta de Lislea, ki je osvojena kot državna himna. Pomoto je prvi opazil predsednik De Gaulle, ki se v znak protesta ni hotel dvigniti iz sedeža. Ko so to videli drugi, so se prav tako vsedli. »Sramota je,« je rekel pozneje De Gaulle, »da ne poznamo več niti svoje himne.« (Nadaljevanje s 7. strani) »Sam Castagna.« Osumljen sedmih umorov, obsojen za enega, kazen omiljena v dosmrtno ječo. »Kje je Strothers, Sam?« »Odšel je.« Obraz se mu je dotikal rjavih iglic in poskušal je divje pljuniti. A pljunek se mu je samo pricedil iz ust in obstal na črni bradi. Klel je po italijansko in strmel gor v Jaynesa. Barker je rekel: »Nikjer okrog lope ni ne puške, ne pištole. Imeli so dve na bobenček in dve kalibra 38, če ne štejem puške, ki jo je Kaygo ukradel na bencinski črpalki.« Konji so prišli v rahlem drncu. Pryor je obkrožil močvaro in se prebil skozi travo. Pogledal je ranjenega moža. »Castagna, ha? Priden deček, ki nastavlja bombe v avtomobile. Druga dva sta še zmerom na poti, šerif.« »Naravnost h glavni cesti,« je rekel Rudd. »Zakrpajmo ga malo, potem pa naprej.« »Jaz bom jedel tukajle,« je rekel Pryor, »pa če me pustite samega. Ne hrepenim po tem, da bi se v tole lepo divjačino za-žrle muhe.« Začel je pripravljati ogenj. Melvin in Barker sta pripravila deščice za zlomljeno Castagnovo nogo. Obvezala sta mu roko. Ravnodušno ju je gledal. Ko sta mu nategnila nogo, je zaškrtal z zobmi in oblil ga je pot. Melvin mu je nato dal požirek vode. »Hvala.« Castagna je podržal kozarec v tresoči roki, da je zlil nekaj vode na brado, kjer se je v kapljicah zasvetlikala na črnih kocinah. »Kje sta Strothers in Kaygo, Castagna?« je vprašal Jaynes. Castagna je lačno gledal meso, ki ga je Pryor pražil na zeleni veji. Zleknil se je na zemljo in zaprl oči. Pod glavo so bila tla nižja in tako se mu je obraz nagnil, da je strmel naravnost v sonce. Melvin si je slekel suknjič in ga podložil ranjencu pod glavo. Čepeli so okrog ognja ter pekli kose, ki so jih bili nasekali s pleč z navadno sekirico, prelačni, da bi se ubadali s ponvijo. Kri je s pol surovega mesa tekla na njihove brade, ko so ga žvečili. Nobeden od nas se ni dosti oddaljil od volka, je pomislil Melvin; vendar je razloček med možmi, kakršen je Rudd, in takimi, kot je Sam Castagna. Mora biti. Ampak, kje naj bi bila razlika med Castagno in Jaynesom, ki si je snažil puško, preden je jedel? Melvin je pogledal lesketavo orožje, ki je bilo skrbno položeno na suho travo. Začutil je potrebo, da bi zagnal puško daleč v bobrov ribnik. Šerif Rudd je otožno mlel svoj kos mesa. »Nikoli se nisem ustavljal, ko sem bil na pohodu. Ustavljamo se, da žremo, medtem ko obupani človek hodi dalje. Razloček je v tem, da on mora hoditi, nam pa ni treba, da ga ujamemo.« »O, za vraga,« je rekel Rudd. »Daj mi sol, Parker.« »Ne razumem, kaj...» je rekel Jayneš. »Preden odidemo od tod, Jaynes, boste vrgli v tisti ribnik vse lovske krogle, kar jih imate,« je rekel Rudd. »Sam bom pazil, da boste to res storili.« Vsi so gledali Jaynesa. Ta ni mogel doumeti razloga za njihovo sovražnost. »Naboji so dragi. Vzel bom tisto staro konservo za kavo in jih zakopal pod lopo. Drugo jesen bom šel tu skoz na lov.« »Torej jih zakopljite,« je rekel Rudd. »Vse, kolikor jih imate.« A vse se je zdelo, da tako malenkostna zmaga Ruddu ni prinesla pravega zadovoljstva. Vedel je, da samo praska po površini — je pomislil Melvin. Šerif se je obrnil h Castagni. »Bi malo divjačine, Sam?« »Bi. Bi, dajte, da jo poskusim.« Castagna je pogoltno jedel. Zeleno letalo je krožilo južnovzhodno od njih. Nekaj trenutkov nato se je približalo čez Bostonski park in se močno spuščalo. Odletelo je zopet na jugovzhod, zaokrožilo šestkrat ali sedemkrat. »Aha,« je rekel Rudd. »Gotovo je za Shewalterjem,« je rekel Jaynes. »Vse do tja je gozdnato področje.« »Gremo,« je rekel šerif Rudd. »Pazite na Castagna, da ne bo padel.« Na drvarski stezi sta se kazala še zmerom dva sledova človeških stopinj. Tik preden so prispeli do žage, so našli puško, naslonjeno na poleno, ki je bila obrnjena proti enemu od kupov žagovine blizu potoka. Pod njo je bila spraskana v črno zemljo puščica, ki je kazala v isto smer. »Lej no, tole pa je bistra zvijača,« je rekel Jaynes. Skozi svoj daljnogled je premeril kupe z žagovino. od starosti porjavele nasipe, ki so se izgubljali v divjino. Bil je nezaupljiv, a tudi zmeden. »Meni se zdi, da se Strothers želi predati,« je rekel Rudd, »in bi rad bil gotov, da bi mi zvedeli za to.« »Denimo, da ima še zmerom pištolo? Denimo, da je Kaygo?« je vprašal Jaynes. »Najrajši bi...« je rekel Jaynes. letalo,« je rekel Melvin. Kaygo je pustil onadva pri nekdanjem rudniku. Šerif je bil vsaj prepričan o tem in Melvin je sprejel njegovo domnevo. Ne glede na to pa mu ni nič dišal mir teh kupov žaganja, ki so gledali toplo in nedolžno tamle od potoka. Rudd je rekel: »Naprej, Melvin. Drugi ostanite tu. Vzemite Castagna s konja in ga položite malo na tla.« »Najrajši bi...« je rekel qaynes. »Ostanite tu na mestu,« je rekel šerif. Rudd in Melvin sta zavila naokrog, prebredla potok in zakoračila na gobasto površino kupov z žaganjem. V majhni vdolbini, pokriti s suhljadjo, sta našla spečega moža. (Nadaljevanje prihodnjič) SAMOTNI GROB ERNESTA HEMINGWAYA Pred kratkim so vsi svetovni Časopisi objavili vest, da se je smrtno ponesrečil ameriški pisatelj svetovnega slovesa Ernest He-mingway. Slavnega moža, katerega dela »Komu zvoni« in »Starec in morje« imamo tudi v slovenskem prevodu, so pokopali po njegovi želji na samotnem pokopališču. Pogrebna svečanost je bila zelo kratka. Trajala je le pol ure, prisostvovalo pa ji je le kakih šestdeset ljudi. Čudežni otrok Mala petletna Angležinja Verina Grinloy je pravi »čudežni o-trok«, ki zanima tudi psihologe. Verina namreč že sedaj dobro piše in bere v angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. Razen tega dobro računa, igra na klavir, smuča, plava in je dobila že 23 nagrad na baletnih tekmovanjih. Njeni starši trdijo, da Verina ni čudežni otrok, ampak da je vse to plod njihovih prizadevanj in pravilne vzgoje. DETEKTIV V ZADREGI Detroitski detektiv John Boland se je znašel v hudi zadregi. Ni se mogel domisliti, kako naj pojasni svojim šefom pobeg Davida Hen-driena, ki mu je pobegnil tik pred policijsko hišo. Opravičilo ne bi bilo tako težavno, če ne bi Hendriena privedel iz skoraj 3000 kilometrov oddaljene Kalifornije. NENAVADNE ZAPORNICE NA PROGI Čez dvorišče somborske kmetice Marije Obramovič pelje železniški tir. Vlak pa ne more skozi Marijino »cono« tako enostavno. Prej morajo namreč odpreti ograjna vrata, ki jih je sama postavila. TELIČEK NA MOTORNEM KOLESU Milanu Bosniču iz Dragomišlja se je zdelo predolgočasno, da bi gnal telička na sejem peš, zato ga je čvrsto privezal na zadnji sedež motocikla. Nenavadni tovor pa je postal kmalu nemiren in voznik je izgubil ravnotežje. Sele po nekaj urah so ga opazili pod strmino in ga odpeljali v bolnišnico. KRAVA PRED LONDONSKIM HOTELOM Londončane je te dni nemalo presenetila krava, ki je »parkirala« med drugimi limuzinami pred hotelom v središču mesta. Radovedni novinarji so potem izvedeli, da čaka krava na začetek svoje točke na eni izmed otroških prireditev, ENOSTAVNO UČENJE SOFIRANJA Kaže, da bodo rabili bodoči šoferji za učenje šofiranja zelo malo prostora. Neki nizozemski inženir je namreč skonstruiral posebno napravo, v kateri sedi začetnik kot v avtomobilu, vendar v zaprtem prostoru. Kakor trdi inženir, ima voznik občutek, da je na odprti cesti. ZLATA REKA V ITALIJI V malem italijanskem mestecu Pumenengo, ki leži ob reki Oljo, so te dni razširili vest, da je reka polna zlatonosnega peska. Zlato pa naj bi bilo, kot so omenjale govorice, tudi v okroglem kamenju. Bregove reke so kmalu preplavili ljudje iz skoraj vse Italije. Našli so ojcroglo kamenje in tudi pesek, vendar o zlatu ni bilo niti sledu. ŽANE GREY MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER 19. Poiskal je skupino gosto rastočih palm. Njihove krone so bile tesno izprepletene med seboj. Splezal je v vrhove ter si z veliko muko uredil med vejevjem nekakšno gnezdo. Sedel je vanj ter si s senjorovim suknjičem ovil pleča in glavo. Dolgo se ni mogel pomiriti. Nazadnje pa je le zadremal. — Naslednje jutro je bilo nebo prekrito s težkimi oblaki. Manuel je bil prepričan, da je več milj oddaljen od reke. To ga je varovalo pred ljudožerci. Ker pa je bil brez moči proti nevarnostim pragozda, je sklenil, da se vrne k reki. Morda najde tam svoj čoln, morda se polasti kakega čolna Cachibov. V najslabšem primeru pa si zveže splav. Zdaj, ko bo reka narasla zaradi stalnega deževja, bo tudi s splavom hitro potoval. 20. V okorelih udih je čutil neznosne bolečine, ko je plezal na tla. Nato se je napotil dalje. Tedaj je iz senjorovega suknjiča zdrknila ozka denarnica. Odprl jo je in prvo, kar je zagledal v njej, je bila fotografija — njegove žene! Zdelo se mu je, da sanja. Torej senjor je bil tisti mornar, ki je bil nekoč prišel v Španijo, razdrl njegovo srečo in mu zapeljal ženo... In senjor je vedel, da je bila povest, ki mu jo je povedal, zlagana. Vedel je, da Manuel žene ni zadavil. Zato mu je rešil življenje! — Manuelu so se udrle solze po drgetajočih licih. Ni jokal zaradi nezveste žene, ni jokal zaradi svojega zgrešenega življenja. Jokal je po mrtvem tovarišu kakor brezupno zapuščeno dete. — Ko je nadaljeval pot, je postal Manuel docela drugačen, boljši človek... 21. Dva dni je blodil v krogu po pragozdu. Žeja ga je tako strahotno mučila, da je pil usmrajeno močvirno vodo, čeprav mu je zaradi tega grozila mrzlica. Vse telo mu je bilo opraskano in opikano, ves obraz spačen od otekline. Že dolgo ni mogel več jasno misliti. Taval je dalje kakor v snu. Zdelo se mu je, da je vse okrog njega v plamenih. Vsak dotik lista ali viseče vejice mu je na vneti koži povzročal pekoče bolečine. — Ko je že bil blizu tega, da znori, se je sprostil težak naliv. Ohladil ga je in mu spral s telesa tisoče zajedalcev. Bil je manj žejen, a tudi otečene oči ga niso več tako bolele. V njem se je zbudilo novo upanje. Obilni novi potočki so mu kazali pot k reki. POMURSKI VESTNIK, 3. AVG. 1961 8