^arcana 1 otudijs^a 3'J Knjižnica via Gep^,, 9 , ?■ • 1 ' 3 „]kl„, 600,^=^ 35vi■ °do prikupili. Ne skri-tj 0 Sv'oje želje, da bi ju-I jZ.°Pet z njo obudili sta-3 JUbezen in zavezništvo. t<‘ M- LUI. 5 gremo na volitve z L.1,n nrogramom, ki vseli1,, 6 zahteve za katere smo |Bi edno borili in na teh tevah smo zasnovali na-”, Vsakodnevno in splošno Solo Robotti pride v Trst k • dhodnji teden pride v Trst ,t t0variš Paolo Robotti, član Ho Seds,va ceniral,,c kontrolne vl|tap!siie Komunistične partije jl,ej * e- Tov. Robotti, ki je ži-i:t 'e^ let v Sovjetski zvezi, ,i£0>d drugim znan tudi po nadvse zanimivi knjigi, ie izšla pod naslovom «Nel- 5( 1’0 “Ke Sovietica si vive cosi». l^aše v- Robotti se bo zadržal v mestu par dni. V torek l9-30 bo imel na sedežu lì /e izvoljenih 246 senatorjev. Za poslansko zbornico Volijo vsi moški in ženske, ki so dopolnili 21. leto, medtem ko volijo za senat samo tisti, ki so dopolnili 24. leto. V poslansko zbornico bo volilo 32 milijonov 600 tisoč, v senat pa 29 milijonov 300 tisoč volivcev. Volitve v Vrhovni sovjet ZSSR TT nedeljo so bile v Sovjet-T ski zvezi volitve v Vrhovni sovjet, ki ga sestavljata zvezni in sovjet narodnosti. Izvoljeni so bili vsi predlagani kandidati KP SZ in brez stranke. Volilnih upravičencev je bilo 133.836.325, od teli je šlo na volišča 99,97 odstotkov. Volili so v 1378 volilnih okrožjih. V zvezni sovjet je bilo izvoljenih 738 poslancev, v sovjet narodnosti pa 640. Volitvam so prisostvovali trije ameriški opazovalci, ki so prišli za to priliko na povabilo v Sovjetsko zvezo, da proučijo sovjetski volilni sistem. Po volitvah je imel tov. Hruščev dolg razgovor z ameriškimi o-pazovalci, katerim je med drugim povedal mnenje, da je a-meriška znanost obsojena na zaostanek v primeri s sovjetsko. Temu pa ni kriva nesposobnost Američanov, marveč dejstvo, da so v ZDA slabši pogoji za razvoj znanstvenikov kot v Sovjetski zvezi. Izrazil je tudi prepričanje, da bo SZ ne samo dosegla, marveč tudi presegla Združene države \ proizvodnji predmetov Širok-potrošnje na posameznika. Stran 2 DELO 12. marca l9-‘ SE. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Predlog naše federacije za Slovence A vtonomna tržaška federacija KPI je pred- lagala naj se vključijo v nacionalni volilni program naše partije problemi, ki se tičejo narodnih pravic Slovencev, z obrazložitvijo v širšem izvlečku II. priloge (Posebnega statuta) Spomenice o sporazumu: Enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic ter pri dobivanju služb in izvrševanju poklicev, glede uporabljanja materinskega jezika — tudi s pravico do lastnega tiska —- kulturnih, socialnih in športnih organizacij, otroških vrtcev, osnovnih, srednjih in strokovnih šol s poukom v materinem «eziku in z enakostjo v ravnanju z ostalimi solami iste vrste in brez ovir nacionalnemu značaju učencev. Svobodno posluževanje svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Javne listine, vključno razsodbe sodišč morajo imeti tudi prevod v materinskem jeziku. Isto velja za uradna obvestila in uradne proglase. Napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic bodo, poleg italijanščine tudi v slovenščini, v tistih volilnih enotah in občinah Tržaškega ozemlja, kjer sestavljajo Slovenci vsaj četrtino prebivalstva. Gospodarski razvoj slovenskega prebivalstva se mora zajamčiti s pravično razdelitvijo finančnih sredstev in ne sme se izvršiti nobena sprememba mej osnovnih administrativnih edinic z namenom, da se ogroža etnični sestav enot. Upoštevajoč narodne pravice etničnih manjšin, predlaga naša federacija nadalje naslednjo spremembo v 5. poglavju 1. točke (za demokratično izbiro...): «Zavrnitev sleherne oblike politične, etnične in verske diskriminacije državljanov.» V Vicenzi so žene dvignile svoj glas proti postavljanju raketnih oporišč V Vicenzi, v mestu, ki je v središču ameriškega voja-kega oporišča, kjer ima prebivalstvo že zaradi tega občutek negotovosti, mučen občutek po tujih četah zasedenega področja, ki mu preti neposredna nevarnost, je Zveza italijanskih že-na priredila v nedeljo vsedržavno zborovanje žena za mir in proti graditvi raketnih vzletišč na italijanskih tleh. Manifestacije se je udeležila tudi večja delegacija tržaških žena, ki so prišle v Vicenzo z dvema* avto-busoma. V delegaciji so bile tu. di kot opazovalke štiri predstavnice Neodvisne socialistične Pozdravno pismo predsednice MZDl V prostornem gledališču Koma se je zbralo tisoče žena iz Vicenze in bližnjih krajev ter skupin žena iz skoro vseh po. krajin Italije, ki so prišle, da izrazijo svojo zaskrbljenost spričo nerazsodne politike sedanje vlade, ki je pripravno sprejela a-meriški predlog za postavitev raketnih oporišč in s tem postavlja v nevarnost ne samo italijansko ljudstvo, marveč tu. di sosedne države. V predsedstvo sta bili pozvani med drugimi tudi tov. Marija Bemetič in vdova Luigi j a Frangimi. Predsedovala je tajnica ZIŽ in podpredsednica Mednarodne zveze demokratič- Vsedržavno zborovanje Zveze italijanskih žena Številna delegacija iz Trsta Govor Rosette Longo in univerzitetnega profesorja Riccobonija Zaključki Ade Alessandrini nih žena posl. Maria Maddalena Rossi, ki je v uvodu objasnila namen zborovanja in prečitala pozdravno pismo predsednice MZDŽ Cottonove, v katerem toplo pozdravlja zborovanje in na koncu ugotavlja, da za atomske rakete ne sme biti prosto, ra ne v Italiji in niti v drugih deželah, kajti človeštvo miru in ne samouničenja. si želi Napredek znanosti naj služi miru ki čutijo nevarnost in vedo, da je v dobi, ko je človek začel osvajati vesoljstvo, nujno potreben trajen mir in prijateljstvo med vsemi narodi. Zaradi tega moramo opozoriti vse žene, naj na bodočih volitvah volijo, za ljudi, ki jim je pri srcu mir in varnost Italijanske republike. Dekleta iz Trsta, v imenu k a. Ieri h je govorila Eda Gorella, in iz nekaterih drugih krajev so izročila predsedstvu zaboje z zdravili, ki so jih nabrale za alžirske borce, ki se borijo za neodvisnost in svobodo domovine. Na zborovanju so spregovorile tudi predstavnice raznih pokrajin, med katerimi je zlasti žena iz Roviga ganila vse poslušalke, ko je opisala gorje prebivalstva njenih krajev, ki mora vsako leto zapuščati svoje domove zaradi poplav in se vrača v hiše, ki so čedalje bolj vlažne in nezdrave. Vlada n«* najde sredstev, da bi to nesrečo enkrat za vselej odpravila, ima pa sredstva za orožje in raketna izstrelišča. Navdušeni, odobravajoči aplavzi ogromne množice žena na svoje . zborovanju so izpričali, da se j žene zavedajo nevarnosti in so tudi pripravljene boriti se, da jo odvrnejo. Za nas tržaške delegatke, zlasti komunistke, je bilo to veličastno zborovanje poučna in dragocena izkušnja, da bomo znale tudi pri nas ob volilni kampanji spregovoriti s sleherno tržaško ženo in ji prikazati resnost trenutka ter važnost pravilne izbire predstavnikov ljudstva, ki nas bodo v bodočem parlamentu zastopali. Slovenski delavci ! „Delou je namenjeno vam in vas v vaši borbi za boljše življenje podpira. Zato podpirajte tudi vi nDelo" in ga širite med svoje stanovske tovariše. Jutri bodo v volitve v državne Jugoslaviji naj višje organe T utri bodo v Jugoslaviji vo-v litve v najvišje državne organe : zvezno ljudsko skupščino in republiške skupščine ter v zvezni in republiške zbore proizvajalcev. Za zvezno ljudsko skupščino bodo volili 301 poslanca, za zbor proizvajalcev pa 216. Za republiške ljudske skupščine bodo volili 810 poslancev in 541 poslancev za zbore proizvajalcev. Kandidate so predlagali na zborih volivcev, kjer je sodelovalo okrog 3 milijone 800 tisoč volivcev Pomen jutrišnjih volitev Koliko poslancev bodo volili Na zborih volivcev sodelovalo nad 3 milijone volivcev Govor maršala Tita v Beogradu V okviru volilne kampanje, ki je bila tokrat še posebno živahna, je v nedeljo govoril v Beogradu predsednik republi-! ke tov. Josip Broz-Tito, ki kandidira za zvezni zbor zvezne ljudske skupščine. V svojem govoru je predsednik FLRJ podčrtal pomen jutrišnjih vo-litev in v zvezi s temi govoril o notranjem položaju v Jugoslaviji, doseženih uspehih, napakah in pomanjkljivostih ter naznačil naloge, ki stoje pred jugoslovanskimi narodi. Precejšen del svojega govora je posvetil mednarodnemu položaju ter v tem delu omenil tudi odnose z drugimi socialističnimi deželami, ZDA in državami Zahodne Evrope. Govoreč o spletkah v Indoneziji je dejal, da ga ta zadeva spominja na predigro španske vojne in prikazal kako ameriški tisk napada vlado v D j a-karti in hvali upornike, ki se jim pošilja orožje pod geslom svobodne prodaje. Prodaja se orožje — je dejal tov. Tito — neki kontrarevolucionarni vladi, nekemu indonezijskemu Francu, ki tamkaj izziva prelivanje krvi in to nas mora zaskrb. Ijati. Omenil je tudi Alžir in Tunizijo ter izrazil sočustvovanje jugoslovanskih narodov z vsemi temi kolonialnimi naro-di, ki tako uporno vodijo borbo za svoj obstoj. Žal nam je — je dejal -— da moramo to kritiko nasloviti na tiste države, s katerimi imamo dobre odnošaje. , O Sredozemskem paktu je dejal, da je to pakt, ki hoče razdeliti arabske države in a-Inske narode in ki lahko privede de nepredvidenih tež- kih spopadov. Zadržal se je nadalje tudi pri vprašanju postavljanja raketnih oporišč v Italiji ter poudaril, da Jugoslaviji ni vseeno kaj se dogaja v Italiji, kjer gradijo raketna oporišča, ki so namenjena proti Jugoslaviji. Te rakete lahko pokrivajo samo Jugoslavijo in bi težko preletele večjo daljavo. Mi smo proti temu — je poudaril maršal Tito —- in bomo verjetno v zvezi s tem še pod-vzeli korake in povedali, kaj o tem mislimo. Podčrtal je nadalje, da se Jugoslavija popolnoma strinja in podpira načrt Rapackega za brezatomsko področje v osrčju Evrope. ogrožena in pomoč ni imela več nikakega posebnega efekta Poslanka Rosetta Longo seje v svojem govoru spomnila nedavnih proslav 8. marca na katerih so žene izrazile svojo voljo po mirnem sožitju in s tisoči brzojavk prispevale k rešitvi življenja mlade alžirske partizanke Djamile. Opisala je nov položaj, ki je nastal po zad. njih dosežkih Sovjetske zveze na znanstvenem in tehničnem pod. ročju in ki daje možnost doseči trajen mir in razorožitev. Naštela je zahteve, ki jih italijanske žene postavljajo vladi, ki se mora odreči raketnim iz-streliščem in postati pobudnica za dosego miru in prenehanje tekme v atomskem oboroževanju. Zemlja je premajhna, da bi se prepirali in ubijali ; bolje je, da se vse vlade posvetijo lajšanju gorja najbednejsih, saj jih v svetu vsako leto umira od 30 do 40 milijonov od lakote. Pomemben je bil govor prof. Riccoboni iz univerze v Padovi, ki je opozoril, da se moramo otresti starega verovanja, da mora vsaki vojni slediti mir in miru vojna, ker bi bila bodoča vojna v resnici zadnja. To svojo trditev je dokazal s strokovno obrazložitvijo razvoja atomske, ga orožja, ki je sedaj tako uničevalno, da sta bili atomski bombi, odvrženi leta 1945 v Vladni komisar ne upošteva kritičnih razmer naših kmetov p r ejšnji teden je vladni komisar dr. Paiamara spre jel predstavnike dolinske ob čine, ki so mu tolmačili neza dovoljstvo občanov zaradi no vib neznosnih davčnih bremen Kot smo še pisali so letos naprtili na ramena naših kmetov nove davke in poleg tega znatno povišali prejšnje. Pomanjkanje pravilnega razumevanja Povsem naravno bi bilo, da bi se vladni predstavnik zavzel za potrebe državljanov-davkoplačevalcev, to je, da bi --- o- t--------o- ------. Hirošimi in Nagasaki, ki sta ter je včasih celo do določene I zahtevali 200.000 človeških žr- P°^azalv V™1«0 . razumevanje stopnje vezala roke Jugoslavi- I teVi v primeri s sedanjim oro- I za kritičen položaj našega meji- Dejal je, da se bodo tru- I ~jPm pravi igrački. Največji praznik dili, da se odnosi z ZDA ne skalijo, kar pa ne pomeni, da se ne bo Jugoslavija kritično obračala do določenih postopkov, s katerimi se ne bo strinjala in temu se ne bomo nikdar odrekli — je pripomnil maršal Tito. Omenil je nato dobre odnose z Anglijo, Italijo in še posebno dobre s Kitajsko. V zaključku je tudi omenil sovjetske predloge za mir ter poudaril, da bi bilo treba te predloge sprejeti, da pride čimprej do sporazuma in da se svet osvobodi velikih skrbi. Vojna proti vojni V zaključkih je prof, A d a Alessandrini pozvala vse žene, brez ozira na politično ali versko prepričanje, naj v imenu svojih otrok in človeške civili ta. Toda namesto tega smo na žalost zopet priča izrazito birokratskemu pojmovanju vprašanja, ki je nemajhne važnosti za prizadete. Povišanje davkov ni namreč povzročilo nezadovoljstva samo v dolinski, marveč tudi v vseh ostalih občinah. Vladni komisar se je tudi tokrat skliceval ua zakon in opozoril, da ni nobenega drugega izhoda. Izhod sicer obstoja, toda na žalost je lak, da stvari ne bo spremenil. Če oh- Birokratski način reševanja problemov Naše ljudstvo ne odobrava takega stališča vladne oblasti Občinam je potrebna avtonomija skem izvajanju zakona ; tiste- tržaške potrebe in v zvezi s tem zacije napovejo «vojno zoper | činski upravitelji ne sprejme-vojno», kajti usoda človeštva je jo in odobrijo novih poviškov, danes predvsem v rokah žena, Če bi človeštvo doživelo — je podčrtal v nadaljevanju govora — da v kratkem pride med velesilami do sporazuma, da se atomska energija kot voj-no sredstvo postavi izven zakona in da služi samo za mirnodobske namene, to bi bil največji praznik na ulicah vsega sveta. Omenil je nato odnose s Sovjetsko zvezo in dejal, da se razvijajo zelo dobro. Mnoge prvine medsebojnega nezaupanja so odstranjene. Jaz bi želel — je še dejal maršal Tito — da tudi tisto, kar je še tu, odstranimo. Tudi s Poljsko, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo itd. obstojajo prav tako dobri odnosi, posebno s Poljsko, toda tudi z Romunijo in Madžarsko so odnosi vedno boljši. Glede Češkoslovaške je maršal Tito dejal, da so prav tako dobri čeprav bi bili lahko boljši. ZA VSAKOGAR NEKAJ bo prefektura imenovala posebnega komisarja, ki bo to u-vedel. In to ne bi bilo prvič. Za časa komisarskega režima smo imeli že par primerov, ko je nadrejena oblast vsilila občinam nekaj česar občinski ga zakona, ki težko omejuje potrebno avtonomijo občin. Jasno je, da sc naše ljudstvo s tako rešitvijo ne more strinjati in ne more odobravati stališča vladnega komisarja. To ni namreč edini primer. Sedanji vladni komisar je z nedemokratičnim odlokom odstavil predsednika Trgovinske zbornice, uvedel je preko prefek-turnega komisarja v tržaški občini zakon 703 o povišanju trošarine, povišali so z njegovim privoljenjem tarife občinskega podjetja Acegat, povišali so cene tobaka, Trst še vedno nima občinskega sveta, marveč komisarja, ki je isto tako kot njegov nadrejeni neobčuten za potrebe našega mesta. To je seveda le nekaj primerov, ki so sicer že zadosten razlog za nadomestitev sedanjega vladnega komisarja z drugim, ki bo pokazal večje razumevanje za tudi za potrebe naših občin občanov. Potrebna je druga rešitev Seveda ne more biti nadomestitev sedanjega komisarja končna rešitev vsega problema. To je le nujen ukrep začasnega značaja, dokler se stvari ne uredijo definitivno. Naše ljudstvo si namreč ne želi komisarskih režimov, s katerimi ima že itak preveč bridkih izkušenj. Našemu področju je potrebna povsem druga rešitev Potrebna je ustanovitev avtonomne dežele v okviru katere bi našle potrebno avtonomijo tudi občinske uprave, ki bi se končno otresle z vrha imenovanih komisarjev in komisarskih režimov. Rubrika za propagandiste F Borba za demokracijo v Trstu Ž jp ra v v zadnjem času postaja vedno večjemu številu prebivalstva še posebno jasno, kako velikega in odločilnega pomena je za naše mesto borba za demokracijo in da je od te borbe v veliki meri odvisna dosega drugih osnovnih ciljev, med katerimi je prvi naša gospodarska obnova. Krščanska demokracija si na vse načine prizadeva, da bi Trst ostal čim-več časa v položaju kolonije, v kateri je treba vladati z dekreti in zlorabami in jo upravljati s komisarskimi režimi tako. da se čimbolj omejijo Tržačanom možnosti obrambe njihovih koristi. KD dokazuje %* v Trstu, kaj bi napravila v vsej deželi, če bi dobila na bodočih držav nozbor- blasti dokazale, da od ke in hočejo vriniti svojf ter 1< zaupne elemente na V# T *ni ključna mesta uprave 1' Ta gospodarstva. Tudi v teH1 'fašen primeru je vladna obla6' ^oni: dejansko podprla politik«1 s*vo. klerikalne stranke. ^arni Tudi v odboru za r°' k tacijski sklad je vlada od' eilega stranila elemente, ki ^ stalih predstavljali gospodarska ’ °čnj kategorije in jih nadoro? stila z birokratskimi funk 11 ‘ »tj eionarji, kateri bodo bre» '*l tei dvoma poslušno izvajal' cetc direktive vlade in se g° 'l°bri tovo ne bodo potegovali za koristi Tržačanov, D^ l^li kaz temu je odstavite* dr. Gattegna in njegov* '^MMI nadomestitev z vladni*1' funkcionarjem. Na ta način hoče K$ preprečiti sleherno akcij0 za obnovo Trsta, za n j ego* demokratičen razvoj. ID' če preprečiti našemu p' trebe Trsta. Vsi Tržačani naj zato z vsemi silami podprejo to borim za demokracijo v' našem mestu. Ameriški filmski igralec Douglas Fairbanks si je s prijatelji in znanci, ki so prihajali na obisk, kaj rad privoščil kakšno šalo. Imel je naslanjač z vzgrrije no žico, po kateri je tekel električni tok. Na sprejemu je Fairbanks ponudil prostor na naslanjaču neki odlični dumi, vendar se ta ni niti premaknila. Igralec se je čudil, nazaduje pa jo je prosil, naj vstane, in je sam sedel v naslanjač. Takoj ga je streslo, zalo se je naglo dvignil in ves začuden vprašal: «.Ali niste čutili toka?» «O, da, sem ga,d je odgovorila dama, «pa sem mislila, da se človeku to dogaja, kadar se sreča s filmskimi igralci.» Francoski zdravnik Claude izvoljeni predstavniki niso ho-Bernard je nekoč obiskal pri-, teli storiti, ker so se zavedali, jatelja Bellarda, iznajditelja broma. Zalotil ga je, ko je srebal konjak. «. Ili piješ alkohol?» se je začudil Bernard. «Ali veš, da to škoduje? Poglej! Imel sépi dva enaka psa, enako sem ju branil, le du sem enemu dodajal alkohola. Ko sem ju v interesu znanosti žrtvoval, sem ugotovil, da je alkoholizirani pes znatno slabše prebavljal. Kaj misliš o tem?» «Mislim, da alkohol ni za pse,» je mirno odgovoril Bel. lard. * * * Dobri odnosi z vsemi deželami Ko je omenil odnose z Ameriko, se je dotaknil tudi vprašanja vojaške pomoči, ki jo je Jugoslavija odpovedala, ker ni Književnik Stendhal se ni nikoli oženil. V zrelih letih so ga skušali znanci nagovoriti, naj se oženi, pa jim je takole odgovoril : «Ne, ne bom se. V življenju sem imel rad le dvoje, in sicer ženske in fantovsko življenje. Ker ženske zdaj zame ne pridejo več v poštev, se bom vsaj lahko posvetil fantovskemu življenju. Paderewski je prejel vabilo od družine, katere člani so bili pretirano zaverovani v svojo glasbeno nadarjenost. Vabilo na večerjo se je glasilo takole: «Moja žena bo igrala vaše najnovejše skladbe, moja hči bo zapela nekaj vaših pesmi, sin pa jo bo spremljal. Veče■ rja bo točno ob desetih.» Paderewski se je prisrčno zahvalil za vabilo: «Prišel bom točno ob setih » da bi s tem še poslabšali že itak kritično finančno stanje svojih občanov. Tokrat imamo nov primer birokratskega reševanja važnih problemov. Občinska uprava bi morala postati v določenem trenutku orodje pogubne davčne politike sedanje vlade. Prav v tem obstoja problem pomanj. kanja občinske avtonomije, ki je bil že večkrat predmet raz-prave. Birokratsko izvajanje zakona Kako bo naš kmet lahko kljuboval tuji konkurenci TT sakdanji problem, ki ga naš . no me * kmet občuti, je problem ! zemlje. mehanizirano obdelovanje Poleg vprašanja avtonomije naših občin, da lahko delujejo in sklepajo v korist in ne v škodo občanov, pa se postavlja še drugo vprašanje. V da- [ nem primeru je dal namreč vladni komisar nov dokaz nerazumevanja za dejanske potrebe državljanov, ki so v tem primeru naši kmetje. Dr. Pade- | lamara vidi rešitev tega vpra-| Sanja v doslednem, birokrat- konkurence. To nadlogo še posebno občutijo naši vrtnarji in živinorejci. Na naše tržišče pridejo razni prodajalci kot resni konkurenti, posebno glede na prodajo mleka in povrtnin. Na prvi pogled bi se morda čudili,, da oddaljena posestva ki imajo poleg ostalega še stroške prevoza — lahko nastopajo s konkurenčnimi cenami na našem tržišču. l’oda če se nekoliko poglobimo v pogoje proizvodnje, bomo lahko prišli do objektivnih zaključkov Ta posestva so organizirana tako, da jim intenzivnost dela omogoča konkurenčni nastop. Njihova proizvodnja je namenjena izključno tržišču, to se pravi, da je blagovnega značaja Visoka stopnja mehanizacije omogoča visoko proizvodnost dela tako, da na časovno enoto posestvo lahko proizvaja mnogo več produktov. Mehanizacija sama zelo zniža proizvodne stroške. To lahko občutijo tudi tisti kmetje na našem pedreeju, ki se prešli na del- Negospodarsko bi bilo zahtevati zaščitne carine, ker bi s tem še poslabšali že itak kritično stanje potrošnikov. Edini ukrep, ki bi bil gospodarsko utemeljen je v dosledni racionalizaciji delovnih procesov. Če hoče naš kmet vzdržati pred pritiskom tuje konkurence, mo. ra čimveč mehanizirati svoje delo. Stroj je edino uspešno sredstvo za pocenitev proizvodov in za ustvarjanje večjega dobička. Racionalizacija mora zajeti vse panoge proizvodnje in mora omogočiti izkoriščanje vseh še neizkoriščenih možnosti. sposobnosti mie-1 se zaščitijo površine s pa*1 ki so sestavljeni iz trsti k individualne kaj-jc, | ki so sestavljeni iz irstik “j V vrtnarstvu moramo uvesti «metnimi masami, ki nam J hitro kolobarjenje in pravilno S°<=aJ° naPrav0 enostavne?» gojenje, tako da ne bo nobene , “lo koristnega rastlinjaka-potrate denarja. Zato moramo ki pripomočki so v prodaj tudi razširiti uporabo strojev zc*° nizkih cenah, tako da in umetnih gnojil. Za tako in* i ko vsakdo vloži relativno a'1 in Vprašanje prodaje mleka Racionalno krmljenje živine V živinoreji moramo uvesti racionalno krmljenje, ki naj se opira na Čim idealnejšo sesta-vo krmskih obrokov. Valorizi- . proizvodnji velikega rati moramo do najvišje mere | To je mogoče doseči Vprašanje prodaje m lek11 iz dneva v dan bolj p Konkurenca tujih proizvaj tenzivno obdelovanje pa nam j kapital, ki je potrebno poznavanje biolo- ! “ Pr' Prvi l,’,ora "• ških osnov, ki imajo veliko vlogo v rastlinski proizvodnji in tehnične plati obdelovalnega procesa. Brez tega ne moremo zahtevati, da bi bili kos konkurenci. Res je sicer^ da bi nam lahko pri tem mnogo pomagali tehnični organi. Res pa je tudi. da kmet ni še storil vsega kar bi se dalo storiti. Vri vrtnarstvu moramo stremeti za tem, da z najnovejšimi tehničnimi pripomočki dosežemo to, da bomo lahko prišli na trg z zgodnjo zelenjavo. 1 e možnosti obstojajo. Že sama zaščita obdelanih površin s še tako primitivnimi zaščitnimi pasovi, nam lahko zelo koristi. Že petnajst dni je v vrtnarski pomena, tem. da ti*1 i»1' iz drugih področij. je p" i» problem, Kakovost našega ;, ka je na višji stopnji v pr\ ri z mlekom, ki prihaja ** žinskih predelov. Nič n is»11' danes napravili zato, da «À našo prednost izkoristili. . - , . -Mit no je, da o tem razmišlj^ če nočemo, da nas bodo " kurenčna podjetja polisti* j tržaškega trga. ki predst* naravni center za plasiranj*’ ^ šib proizvodov. KULTURA I IV ZNANOST Poučevanje tujih jezikov je potrebno tudi v slovenskih šolah Illliailillllllllllillllllllll!llllllllllllllllllllllllllllili™!lilllllilllllllllllllllllllllll!lilllillllllllllllll!lllllll8llllllll«ll8lllllil!ll[|lčllllllllllillllllll!llllllllllll!lllllllllllllllll od0le. Zato se n. pr. na realni gimnaziji angleščina poučuje le, kot neobvezen predmet, d asiano pride potem v poštev pri redovanju (ko se namreč dijak * °bveže, da bo prisostvoval pouku iz angleščine ali drugega tu-Luz jezika, ga mora potem o-dni ^kovati). ,sk< Trgovski akademiji je si->mi;Ler pouk angleščine ostal teFVe(lno v učnem programu za nji °ne) ki so pred omenjenim odel ni *°kom že obiskovali to šolo, za žil* učence pride pa v poštev iticele v tretjem letniku. eg; Oči vid no smatrajo torej šol. , }('k>e oblasti, da za slovenske di-itu'jake zadostuje poznavanje ita-eri hjanskega jezika, ki naj nardi (*°tnesti vse ostale tuje jezike, oj1 ler latinščina, ki je jasno vSi r? mrtev jezik Ta «novost», o kateri smo v ■ett ,lašeni časopisu že pisali, ne-laal Tonino vzbuja veliko nezavolj-ik1’ s*vo. Ne morda pri bolj nemarnih učencih (a teh je ma-r0‘ 0h ki jih ta ukrep oprošča vsaj od enega predmeta, temveč pri o-5(1 stalih, ki si želijo urediti bo-sk‘ 1 °čn<>st in si pridobiti znanja, nf Še posebno pa so nezadovolj-nk 11 i Starši, ki z velikimi žrtvami re[ ,n težavami vzdržujejo sinove in jali v šolah z željo, da bi jih go' 1 °hro pripravili za življenje in a*1 Jllìl dali možnost dostojne za-3o blitve. In teh staršev, ki s v o- | nemščina, te* in'- Že dve Leti tuji jeziki niso več obvezni Nezadovoljstvo staršev in dijakov je otroke pošiljajo v šolo v tipanju, da jim bodo preskrbeli lažje življenje, kot ga imajo sami, je med Slovenci veliko. Poučevanje enega izmed teh jezikov je potrebno tudi za one, ki hočejo nadaljevati študije, ki bodo jutri zaposleni kot po- Lahko rečemo, da so itele vra- morščaki, prevajalci, uradniki ne tisti, ki jih pošiljajo v šolo j itd. samo, da se nekaj naučijo, ker jih lahko osebno obskrbijo za prihodnost. Večkrat smo že poudarili, da je pravilno, da se otroci naučijo obeh jezikov tu živečih narodov slovenskega in italijanskega. To je velikega pomena v vsakdanji praksi in življenju, pripomore pa tudi k boljšemu medsebojnemu spoznavanju med Slovenci in Italijani, med kulturama obeh narodov in je pozitiven prispevek k mirnemu sožitju. Tudi v odnosih med Italijo in Jugoslavijo ima poznavanje slovenšči- | P°^r°eju. ne in italijanščine velik pomen, ker služi pri trgovinski, kulturni in drugih izmenjavah. Zato se tudi že opažajo vedno večje možnosti zaposlitve za one, ki poznajo oba jezika. Vendar to še ne zadostuje. V mestu kot je Trst, ki predstavlja mednarodno pristanišče in je zato povezan z inozemstvom, je potrebno, da se mladina nauči tudi vsaj enega tujega jezika v rabi po svetu, kot je angleščina, francoščina ali Tudi slovenska mladina ima pravico, da so ji vrata odprta v vse te smeri. Zato je želeti, da se pouk tujega jezika zopet obvezno uvede na vse slovenske srednje šole. Še več. Želeti je, da bi nov učni načrt, o katerem je v zadnjih časih govora, brez nadaljnjega uredil ne le to vprašanje, temveč tudi vsa ostala pereča vprašanja v zvezi s poučevanjem na šolah, tako da bi v resnici odgovarjal potrebam in zahtevam vsega šolstva na našem Lojze Spacal v galeriji „Casanuova“ 8§f®§i V četrtek je bila v galeriji «Casanuova» v ulici Sv. Frančiška 22 otvoritev slikarske razstave domačega umetnika Lojza Spacala. Umetnik je razstavil 26 svojih najboljših zadnjih del, in sicer olja, črno-bele in barvne lesoreze, vrez-Ijane in barvane plošče ter nekaj umetniških del uporabne umetnosti. V kratkem bo Spacal, ki uživa svetovni sloves, razstavljal v Milanu, pozneje pa v Rimu, Kot je naš list že poročal, bo Lojze Spacal na povabilo Biennale razstavljal letos tudi v Benetkah. Ma našem posnetku je Spacalov lesorez «Kraška kovačnica». PISMO NA TEREN - p rijatelj! Da naj Vam pišem, ste mi sporočili Vi, hi ste davno pot odtod ubrali in daleč dihate v svobodi mili. Mi, ki smo po domovih tu ostali, mi. pač živimo. Ali res živimo? Ko se budimo, bi vse raje spali hot zemlja, ki predtemlje hudo zimo. da čas moreči, ko smo vsi v nesreči, nam kakor težek sen bi tekel mimo. A tudi človek, človek, ki se drami v ječi, v obraze zroč še spečih, vse zariple od more, se ob zori komaj teči k rešetki okna koprneče tiplje, da v prvi luči slast življenja sluti. ^Avgust Černigoj razstavlja v Portogruaru V občinski galeriji sodobne umetnosti v Portogruaru bodo danes 22. marca odprli razstavo tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Razstava, ki bo trajala do 5. aprila, vsebuje številna olja in črno-bele lesoreze, ki še niso bili razstavljeni. Jugoslovanski umetniki v Benetkah Po sklepu posebnega odbora pri zvezni komisiji za kulturne stike z inozemstvom bodo letos zastopali Jugoslavijo na u-metnostnem bienalu v Benetkah slikarji Gabrijel Stupica, Krsto Iiegedušič in Peter Lubarda ter kiparja Drago Tršar in Olga Jevrič, vsak s sedmimi do desetimi deli. Atom - važen činitelj bodočnosti Drugi ameriški satelit je podoben miniaturnemu sputniku Prvi kitajski televizor Agencija «Nova Kitajska» je te dni sporočila, da so v Pekingu uspešno preizkusili prvi televizijski aparat kitajske proizvodnje. ^7" ponedeljek zjutraj je z o-porišča Cape Canaveral zletel v vesolje drugi ameri-I ški satelit, ki sedaj kroži o-krog zemlje v najvišji oddaljenosti 4000 km in najnižji 650 km. Satelit je tokrat izstrelila ameriška mornarica z raketo «Vanguard», dočim je ! prvega, kot je znano, izstrelila ameriška vojska. Novi umetni satelit predstavlja pravo miniaturo sputnika, saj teh-ta le en kilogram in 160 gramov, podoben pa je malo večji žogi s prenjerom 16,25 cm. Pr-vi ameriški satelit je desetkrat večji od sedanjega, dočim je sovjetski sputnik 2. štirideset-krat večji od obeh ameriških skupaj Priprave za izstrelitev drugega ameriškega satelita, ki se bo verjetno znanstveno imeno-noval «Beta 1958», je vodil ravnatelj načrta «Vanguard» dr. Hagcn, ki je imel po izstrelitvi tiskovno konferenco. Zbranim novinarjem je izjavil, da bo drugi satelit krožil verjetno več let okrog zemlje. Povedal je tudi, da vsebuje mala krogla dva majhna radijska oddajnika, ki delujeta s pomočjo sončnih baterij in bosta trajala, doklei se baterije ne obrabijo. Raketa, ki je ponesla satelit v vesolje, je bila sestavljena iz treh delov. Prvi del, ki je meril 21,6 metrov dolžine, so poganjala tekoča goriva, ki so razvila 63 odstotkov energije, ♦ Poldrugi kilogram težka krogla # Radijske oddajnike poganjajo sončne baterije potrebne za dvig ostalih delov rakete do satelitove krožne ; poti. Tudi drugo fazo rakete, so | poganjala tekoča goriva in v ujej so bile naprave za usine- i Prvih vesteh prestregli ne samo Idol ameriške mladine 88, n. voj o izjavo je dal tudi francoski znanstvenik dr. Charles Noel - Martin, ki je dodal, da se pri eksplozijah vodikove bombe sprosti temperatura nekaj milijonov stopinj Celzija, kar privede do tega, da ogromna toplota povzroči spojitev kisika in dušika v dušikov plin, kateri se zaradi vlage v zraku ponovno spoji v dušikovo kislino, ki postane radioaktivna in pada na zemljo v obliki padavin ter ogroža obstoj življenja. Posledice, ki jih je povzročil radioaktivni dež pri japonskih ribičih na nekaterih področjih Tihega oceana ob priliki vodikovih eksplozij, so nam že znane. Dr. Noel - Martin je dodal še drugo nevarnost : ker se pri razstrelitvah vodikovih bomb na stotine milijonov ton materiala pretvori v droban prah, nastane nevarnost, da ta oblak, ki se je dvignil v atmosfero in ki obsega dolžino do nekaj sto kilometrov, prestreže sončne žarke in pri tem zaustavi toploto. Skupina učenjakov je mnenja, da bi zadostovala eksplozija le kakih 500 vodikovih bomb, pa bi se na našo zemljo vrnila ledena doba, ker bi obla. ki prahu zastrli sonce. Rušilna in uničevalna moč vodikove bombe je za kakih 700 krat večja, od navadne atomske. Medtem, ko se pri razstrelitvi atomske bombe energija sprosti pri procesu razbijanja atoma, je pri vodikovi obratno. Tu se štirje atomi vodika spojijo v atom helija in pri tem procesu se sprosti še večja sila, izgubi pa nekaj na svoji masi. Da se atomi vodika spojijo v lidi j, je potrebna ogromna e-nergija in toplota, kateri prido. lita, kot se je to zgodilo sovjetskima sputnikoma. Znake radijskih oddajnikov j novega nebesnega telesa so po rjanje in nadzorovanje pred- j njega dela rakete, na kateri je bila krogla. Tretjo fazo rakete ; pa so poganjala trda goriva in se je v danem trenutku ločila od satelita, ostala pa je v vesolju in sedaj kroži okrog zemlje v določeni oddaljenosti od sate- Tako srce nam željno spet utriplje po noči. kruti in na pol prečuti, ko hodimo skoz naše drago mesto. Ljubljana je kot žena v črni ruti, v bolesti vidimo jo, vetular zvesto: da bi svobodni narod svoj objela, iztega hrepeneče vsako cesto. Odkar ste šli, je mnogo pretrpela, tesno opleta jo bodeča žica, da bi iz tega venca ven ne smela. Slovencev, kar nas je še v nji, peščica in dan na dan nam slehernega rani Puščica smrt noseča, zla novica. Možje, za naš pogin nad nas poslani, lovč nas, kakor psi divjad po gmajni. Ne ve, ko mož iz hiše gre v Ljubljani, ce danes v jet ne bo, čez teden rajni. Kaj so jetnikom zlega vse storili, premučili v okrutnosti jih skrajni, za talce koliko jih postrelili! Oskrunile v zaporu, so dekleta pred matere očmi zveri, ki, gnili njih čudi ni nobena stvar več sveta. Zdaj pravijo, da spet prete blokade, da mnogim izselitev se obeta. Skovikanje skrbi nam spanec krade, n bolj bojimo, kot osvojevalca, se njih, ki zdaj si služijo nagrade, življenja bratov podlih prodajalcev. Zaradi njih in grozne njih obrti, zaradi Judeža nasledovalcev nam zaudarja v ulicah po smrti. Jn padel AJeš je v gramozni jami, Lot žlahten sad obležal bi ob trti. Ia je za Kristam nesel križ na rami °dpuščajoč, ljubeč še v smrtni sili. O Bog — kaj res so taki še med nami — Srce ječi: Človeka so ubili! Toni Perkins novo odkritje Hollywooda? nwwrowmw JJ ollywoodska filmska pod je- «Gospodov tja so se vrgla v ostro tek- ’ " mo za novimi odkritji, da bi jim uspelo najti takega igralca, ki bi znal pridobiti veliko simpatijo med publiko (predvsem še med žensko), kot jo je imel svojčas James Dean; le da ne bi istočasno tudi padel v tisto skupino brezosebnih po-snemalcev pokojnega igralca Deana. Novi igralec ne bi smel povzročati v publiki tistega vzdušja, kot ga je povzročal | James Dean, v katerem je mia- | da ameriška pokvarjena mia- ! dina videla in našla svoj ideal. I Zatorej bo naloga hollywood- j skih producentov toliko težja, j ker bo treba novemu igralcu ' dati poguma in močne osebnosti. Nekateri sp mnenja, da so ameriški filmski producenti v Hollywoodu že našli takega mladeniča in igralca v osebi 25-letnega Tonyja Pcrkinsa. Nek ameriški časopis ga je ce. lo definiral za «mladeniča, kateremu bi vse ženske hotele božati lase». Res, njegova sentimentalna kariera je vsa polna uspehov. V dekletih vzbuja ljubkost, čut po varuštvu in istočasno tudi željo, da bi izvajale nad njim malo tiranijo. V privatnem življenju ima že nešteto flirtov, v vsaki ženski, kateri je posvetil nekaj svojega zanimanja je ostal občutek, da je Perkins nemogoča oseba, vendar neverjetno «čudovit». Njegovi prvi filmski nastopi kažejo precejšen uspeh. Vzbudil je pozornost nase že pri prvem filmu «Igralka», v ka-1 terem je igral ob strani Jean * Simmons in Spencer Tracyja ; naslednji film, v katerem je o. digral glavno vlogo je bil zakon». Predvajali so že tudi «Samotnega človeka» ; v tem filmu je Per-kins Igral vlogo sina Jacka Pa-lance. V pripravi pa je več filmov, od katerih jih večje število vrtijo po zahodnoevropskih državah in v Ameriki. v ZDA, marveč v številnih drugih državah, med temi tudi v Italiji. Irne «Vanguard» je v ameriški in svetovni javnosti že precej znano, ker so se poskusi s to vrsto rakete že večkrat ponesrečili. Zaradi tega je navdušenje za uspeli poskus v ZDA precej zmerno, čeprav se že oglašajo tudi takšni ljudje, ki pojejo hvalnice in trdijo, da so ameriški znanstveniki končno dohiteli sovjetske in si s tem spet pridobili izgubljeni ugled. Čeprav so te trditve nekoliko pretirane je želeti, da ne bi uspeh ameriške mornarice j kvarno vplival na psihozo odgovornih, ki ne bi smeli po- , , ... ' zabiti, da morajo vsi dosežki jave v sodobnem filmu nega- znanosti služiti č]ovešlvll v mi- livno ocenita, ker postavljajo £ Strašni učinki jedrskega orožja meni 160 km, kot je bilo ugotovljeno pri poskusih leta 1952. Nekateri angleški in francoski novinarji so na podlagi razgovorov, ki so jih imeli z atomskimi strokovnjaki, izdelali zemljepis, ne mape, na katerih so točno označena področja, do katerih bi segala smrtna nevarnost. Na mapi, ki jo je objavil angleški tednik «Reynold’s News», je prikazan ves evropski kontinent. Predpostavljajoč, da taka bomba pade na Berlin, bi radioaktivni žarki gotovo dosegli vso Evropo od Skandinavije pa do Rima, torej področje, na katerem živi danes nekaj sto milijonov človeških bitij. Nekateri pa niti s tem niso zadovoljni. Pred nekaj meseci je na zahodnonemškem radiu predaval prof. Hahn, znani stro-kovnjak in Nobelov nagrajenec za delo, ki ga je opravil na področju jedrske fizike. Prof. Balin je predaval o učinku ko-baltove bombe. V svojem izvajanju je povedal, da bi zadostovalo samo deset takih bomb, da bi bilo vse človeštvo v nevarnosti za svoj obstanek in to brez ozira na katerem mestu bi bile odvržene. Tudi če bi eksplodirale na južnem polu, bi se njihovo smrtonosno izžarevanje raztegnilo čez ves svet. Po njegovem mnenju je dovolj, da po vodikovi bombi prevlečejo sloj kobalta 60, pa hi se smrtonosni prah zadržal v našem ozračju za dolgo število let, uničujoč sleherno življenje na zemlji. Njeno delovanje bi se osnovalo na način trofazne bombe : navadna atomska bomba, kot prvi vžigalnik, bi bila čez vso bij o s predčasno eksplozijo a- površino prevlečena s slojem tomske bombe, ki deluje kot | vodika, okoli pa bi se še naha-vžigalnik. Za proces spojitve je ia^a P^ast kobalta. Eksplozij« potrebna temperatura več milijonov stopinj Celzija. Energija pa, ki se sprosti pri spojit, vi atomov, je neprimerno večja kot pri razbijanju teh. Pri razstrelitvi vodikove bombe se atomske bombe bi ustvarila po. trebno temperaturo za razstrelitev vodikove bombe in pod pritiskom teh procesov bi postal kobalt silno radioaktiven, deset tisočkrat radioaktivnejši od sprosti energija enaka energiji j radiuma. Bo mnenju nekega a-eksplozije treh milijonov ton j meriskega učenjaka bi samo e-najmočnejšega poznanega raz- na eksplozija kobaltove bombe streliva, to je trinitrotuluena. i *ahko v treh letih uničila vse Vodikova bomba lahko uniči ! človeško prebivalstvo. Njegovi do temeljev mesta, kot so i kolegi so te trditve zavrnili. Moskva. New York in London, j če® da imajo le teoretično vred-ki štejejo po več milijonov pre- ■ nost’ Toda če bi takšno bombo da zgoditi, da pre. ; bivalcev. Kar se pa tiče nevar- preizkusili, Vsekakor pa moramo te po. ob stran vsako pravo umetniško vrednost filma in odkrivajo le producentov pohlep po večjem zaslužku. M. B. roljuhnem tekmovanju, da morajo narode zbliževati, ne pa ustvarjati razprtije in ogroža-I ti svetovni mir, brez katerega j tudi znanost ne more napre-I dovati. Tony Perkins je mlad filmski igralec, prijetne zunanjosti nekoliko čudaški, saj hodi okrog za-sanja-. o, večkrat bos in zanemarjen, pokazuje pa precejšnje umetniške sposobnosti. Zlasti med ženskimi množicami je že postal nadvse priljubljen in vse kaže, da mu je usojeno nadomestiti prerano umrlega Deana, za katerim so zlasti mlada dekleta naravnost norela in ga ameriški mladeniči še vedno skušajo oponašati. nosti, ki jo radioaktivni žarki predstavljajo za živa bitja, je ta nevarnost še večja. Oblak j Pozno-radioaktivnega prahu doseže j višino 40 km in dolžino v pre- 1 človeštvo ne bo imelo več časa za razmišljanje, ker bo pre- MARIO BAN (Nadaljevanje sledi) Svetovni festival lutkovnih gledališč V dneh od lo. maja do 1. ju. , prvič gostovalo v tujini. V Bu-mja bo v Bukarešti svetovni | karešto bo odšel celoten ansam-festival lutkovmn gledališč, na j bel, ki šteje 28 članov ; nastopil katerem bodo sodelovala lut- J pa bo z igrico Frana Milčin-kovna gledališča iz 45 držav. Jugoslovansko lutkarsko u-metnost bo na tem festivalu zastopalo ljubljansko Mestno lutkovno gledališče, ki skega «Zvezdica zaspanka». Na poti v romunsko prestolnico se bo ljubljansko lutkovno gledališče tudi prvič predstavilo zagrebškemu in beograjskemu ob. bo tokrat I činstvu. ar njena ostra beseda ni opravila, storile so njene solze. Vstane, gre k njej, lahko ji potegne roke z objokanih oči ter pravi z glasom, ki se je tresel : «Ne jokaj. Jaz nisem brez srca, obetam ti vse, nič več me ne bodeš videla kaditi.» Obljuba je bila storjena. Pavel Slamnik je bil sam s seboj zadovoljen. Mir je bil sklenjen. * * * Mnogokaj se človek nauči lahko pogrešati, nekatero staro lastnost, ki sedi na njem kakor železna srajca, s časom sezuje, samo vedeti mora, da je storil to iz svobodne volje. Pavel Slamnik je bil takoj ob prvem treznem času drugega dne čemeren in nezadovoljen sam s seboj. Ali obljubil je bil in moral je obljubo izpolnjevati. Že po nekoliko dnevih so delavci na K opri vn jaku opazili, da gospod oskrbnik brez pipe okrog hodi. S čudno bistroumnostjo so precej pogodili, zakaj in kako jc stvar. Hoteli so mu poredno pokazati, da vedo, v kako nemoški odvisnosti gospodarjev namestnik in njih zapovednik živi. Ta in oni, ki se mu je smel bolj po prijateljsko bližati, prosil ga je nalašč pipe tobaka. In eden hlapcev je bil tako hudobnega srca, da je tri večere na dvorišču pesem pel : Moral se bodeš postiti, tobaka ne boš smel kaditi. Pavel je bridko čutil, da to na njega leti ; popadla ga je jeza in predrzen fant je bil kaznovan s strašnim pogledom, ki je naznanjal ; o kresu bodeš druge službe iskal. V teh razmerah je bila tedaj izkušnjava že od zunanje strani velika, ko bi že mnogoletna navada ne bila poieljivoeti budil«, beseda pr*. JOSIP JURČIČ: PIPA TOBAKA lomiti in zopet seči po prepovedanem sadu. D Kolumb ! li bi ne bil šel tobakove domo-rine iskat, ako bi bil videl, kako je Pavel Slamnik skrivaj v stari greh padel in zdaj spoštovanje do samega sebe in svoje moške besede izgubil. Pred ženo se ni mogel (morda •udi ne upal) ponižati, torej je skrivši in kradoma zopet pipo častil. Dve leti pozneje je nekega večera v prvi pomladi oskrbnik Slamnik sedel samoten v bukovem gozdiču, kateri se je pristave, kjer je s svojo ženo stanoval, skoro dotikal, potem pa preraščal ves hrib na vzhodno stran. Tu je bilo eno njegovih skrivnih pribežališč, kjer se je neviden utegnil svoje pipe veseliti, kadar se je mogel svoji ženi in ljudem izpred oči izgubiti. V duplu trhlega drevesa je imel shrambo za vse, česar je treba za užitno to-hakovo dimovanje. Tu sedi torej s komolci na kolena uprt, s klobukom pred nogami in razne nezgode zadnjega časa mu iz glave vstajajo. Otrok mu je umrl, žena že dolgo bolna leži in njegov prejšnji dobri gospodar, plemenit zapravljivec, pro. je graščino in njega z njo sitnemu tujcu, kateremu nobena stvar ni po volji oskrbljena/ kateri je pravi zgled umazanega skopuha, daj naj ga vrag služi. Hudo in bridko je na temi svetu živeti, a vse naj bi že bilo, ako drugače j si; t»m« k* bi žee* pol toliko pravičnega po j trpljenja z njim imela, kakor ima on z njo in njeno boleznijo. Cernu se mora tu po listju potikati kakor tat, da pipo tobaka kadi? i ako se je bil v žalostno filozofijo tega živ* Ijenja zaglobil, da ni čutil, kako so prvi lačni komarji okoli njegovih ušes brenčali in se zdaj na ušesa, zdaj na nosu pripravili puščati mu. Precej močna sapa je tresla prisušeno listje se od lanske jeseni kosmatega bukovja na tla, kjer je na debelo enakega nastila ležalo nepo-grabljenega, kar je mladi gozd rastel. Nebeškim prebivateljem menda oskrbnikova ka. di Ina daritev ni bila ugodna, kajti dim se ni v lepih vrtincih nakvišku dvigal, nego Kajnovi žrtvi podobno odnašala ga je sapa v pretrganih oblakih poleg tal med goščavo, kjei so ptiči brska je iskali golazni za svojo večerjo. A ne to opazovanje, nego neka čudna ne. mirnost ni nocoj gospodu Slamniku dala navadne druge pipe tukaj zaužiti. Nažge jo, vrže še goreče otrinke žveplenk od sebe v ustje, vstane in odide. Zdelo se mu je, kakor da bi ga kakšna nesreča čakala, zato krene Iiznebit se skrbi ter popil v tovarištvu ko-Izareč vina. Povprek iz gozda ven do krčme po [onem kraju hriba ni bil pot dolg. Stori se noč. Oskrbnik je bil baš svojo stvar. Ro plačal in bil namenjen domov odhajati, ko mlad deček usopihan v izbo prileti in zavpije : « Gori ! » «Kje? Kaj?» vpijejo prestrašeni vsi, a ne čakajo odgovora nego hite iz izbe ter se pod orehovim drevesom ustavijo. Zadnji med nji-mi pritava kakor ves v omotici oskrbnik. «To je graščinsko bukovje,» pravijo skoraj vsi obenem. «Bog, bog! Pomagajte!» vpije oskrbnik in pade na obraz ter se valja kakor iz uma in samo posamezno stokanje se čuje izpod njega. Pol gozdiča je bilo v ognju, sapa je gnala na vse strani s strašno hitrostjo. Odsev in svetel dim se je visoko razpenjal, pepel suhega hslja, ki je po vejah odgorelo, dvigal je pia-men, v hitrem plesu so žarki vstajali ter sapa jih je odganjala proti zapadu. «Ustavljati ognja ni mogoče.» — «Ves gozdič mora zgoreti.» — «Čez goro ne more seči-» «Na levo in desno čez posekovje tudi ne pojde.» 1 ako so kmetje uganili brž in videč, da se njih posestva ogenj ne more prijeti, prešel jim je prvi in glavni strah. Zdaj šele opazijo oskrbnika na tleh. «Nu, nu!» kriči star mož, «kaj bi si lase ruval in cvilil, neumnost ! Kakova škoda vam je? Prava reč je to, če bogatina enkrat bog potiplje. Vam nič ne zgori kakor meni ne. Saj ima novi graščak denarja, kolikor hoče.» Oskrbnik si ruje lase na tleh in stoka. «Vaša pristava je blizu ognja, do tja je že morda seglo, od tod se ne vidi, pojdimo tja.» Pavel tega ne sliši. Eden mlajših kmetov zakolne, stopi k njemu in ga s tal pobere ter dvakrat pretrese kakor vrečo. (Kanec prihodnjič) •Stoan 4 DELO 22. «arca 1956 §?; DOMACI PROBLEMI IN VESTI , < J Ali bodo tudi v Velikem Repnu razlastili zemljišča? ed našimi kmeti se v zadnjem času mnogo govori o razlastitvah, ki so zopet prišle na dnevni red. Poleg Hudega leta, Opčin, bo baje na žalost prišel na vrsto tudi Veliki Repen, kjer gre za kakih 17 ha zemljišč, ki bodo služila, oziroma že služijo vojaškim edini-cam za vaje. Zadeva zemljišč v Velikem Repnu sicer ni nova. Na teh zemljiščih so imele vaje že anglo-ameriške čete, ki so kmetom bolj ali manj redno tudi plačevale neko odškodnino. Poleg tega so imeli lastniki zemljišč možnost, da so lahko vsaj pokosili travo. S prihodom italijanske uprave je vojska takoj izkoristila navedena zemljišča za vojaške vaje. Stanje je ostalo nespremenjeno, le da kmetje niso prejeli od italijanske vojaške oblasti do danes no. bene odškodnine. Vojaške vaje povzročajo velike preglavice ne samo 26 lastnikom teh zemljišč, marveč tudi drugim kmetom, ki so jim v dnevih vojaških vaj zaprte vse poti, ki peljejo v gozd in v druge njive. Repentabrski svet je že večkrat razpravljal o tem vprašanju in razpravam v občinskem svetu so sledile tudi interven-cije pri merodajnih oblasteh. Občinski svet je izvolil tudi tričlansko komisijo, ki ji je bila poverjena naloga, da razčisti zadevo s pristojnimi oblastmi in jo obenem reši na način, ki bo zadovoljil prizadete lastnike in seveda tudi vse tiste kmete, ki so indirektno prizadeti. Omenjena komisija pa še vedno čaka na odgovor ministrstva. Obljubili so sicer, da bo Obvestilo našega uredništva Že prejšnji teden in tudi v tem tednu smo prejeli številne dopise prirediteljic in posameznikov, v katerih je izraženo priznanje za lepe kulturne sporede in uspele prireditve ter zahvala vsem sodelujočim in občinstvu, ki je v izredno velikem številu prihitelo na proslave 8. marca. Ker nam prostor ne dopušča, da bi vse dopise objavili, naj velja to obvestilo uredništva kot topla zahvala in priznanje vsem otrokom, mladincem in odraslim, ki so na proslavah sodelovali ter občinstvu, ki je njihov trud nagradilo z obilnim priznanjem. Vojaške vaje preprečujejo dostop do drugih njiv in gozda Nenehno prizadevanje občinskega sveta Italijanske oblasti niti odškodnine ne plačajo prišla na kraj posebna komisija, J gla pravično rešiti, brez nepo. o kateri pa ni do danes ne duha ne sluha. Zadevo je treba na vsak način čimprej razčistiti in urediti, da se prepreči prizadetim še nova škoda. Kmetom je treba pustiti prost dostop do njihovih njiv in gozda. Ne verjamemo, da se z nekoliko dobre volje in razumevanja s strani vojaške oblasti, zadeva ne bi m» trebne rekvizicije in omenjeva-nja izvrševanja lastniške pravice. V resnici je zelo žalostno, da sc po trinajstih letih od konca vojne, še govori o razlastitvah že itak borne kraške zemlje za vojaške potrebe. Če se temu res ni mogoče izogniti, naj se za vojaške vaje najde primeren prostor drugje, kjer ne bo na škodo kmetijstva. Pohvalni načrti mladine v Mačkovljah VT ponedeljek zvečer se je zbrala mladina iz Mačko- velj na sestanek, z namenom, da razpravlja o poživitvi delovanja prosvetnega društva «Primorsko», ki je že nekaj časa prisiljeno na brezdelje zaradi pomanjkanja prostorov in iz drugih vzrokov. Na sestanku je poročala o potrebi podviga kulturnega delovanja Jelka Gerbec. Poudarila je, da se morajo prisotni zavzeti za to, da bodo vsi vaški mladinci in mladinke ter ostali vaščani delovali in podprli napredno kulturno življenje v kraju. To je zlasti nujno v časih, ko je treba okrepiti prizadevanje in borbo za narodne pravice, za priznanje jezika, za uzakonitev slovenskega šolstva, za kar so SHLP, komunistični poslanci • v parlamentu in druge demokratične organizacije in struje, napravili že toliko korakov. Doslej želje V Dolini soglasno odobren letošnji občinski proračun a seji dolinskega občinskega sveta v ponedeljek je župan tovariš Lovriha najprej poročal o intervenciji delegacije treh predstavnikov občin, skega sveta pri vladnem komisarju dr. Paiamari ter podrob-neje obrazložil razgovor, o katerem smo zadnjič v kratkem poročali. V izpopolnitev prejšnjih informacij naj še omenimo izjave vladnega komisarja v zvezi z otroškim vrtcem v Mačkovljah, za katerega je dejal, da ga ne bo mogoče odpreti, ker zahteva preveč stroškov, občina pa ne more prev-zeti zanj oskrbe, ker je itak njen proračun pasiven, in dr-žava ne namerava kriti večjega primanjkljaja, kot je bil lani. Pristal pa je, da se vnese v proračun postavka za ustanovitev občinske knjižnice in nabavo knjig ter obljubil, da bo strošek odobren. Občinski svet je nato prešel na razpravo o letošnjem občinskem proračunu, katerega so končno soglasno odobrili. Proračun predvideva skupno 130 milijonov 590.543 lir dohodkov in 172,322.508 lir stroškov. Primanjkljaj, ki bi ga morala kriti država, znaša 41,731.965 lir in je za več kot 11 milijonov večji od lanskega. Zato je pri-čakovati, da bo prefektura črta- Uspeh podlonjerske dramske skup me Primanjkljaj znaša 41 milijonov Občinski upravi ni dovoljeno staršev, dijakov in slovenskega ljudstva sploh niso bile upoštevane, zato je potreben odločnejši nastop. Pri tem bodo s svojim kulturnim prizadevanjem tudi mladinci iz Mačko-velj mnogo pripomogli. Prisotni so izvolili nov odbor in že razdelili naloge za društveni podvig, povzeli ukrepe za oživitev dramske skupine, knjižnice, recitatorske skupine in za razdeljevanje izkaznic. Mladinci nameravajo proslaviti 60-letnico ustanovitve prosvetnega društva in prirediti kulturni nastop ob priliki tradicionalne sagre. Pobuda mačkovljanske mia-dine je vredna največjega priznanja in pohvale, ker dokazuje, da se mladina zaveda važnih vprašanj, ki stojijo pred njo. Vaščan Sožalje Ob smrti pokojne Matilde Kante iz Samatorce izreka sekcija KP iz Zgonika iskreno sožalje tovarišu Jankotu ter vsem ostalim svojcem in sorodnikom. Pridružuje se uredništvo Dela. Cene za zemljišča na Hudem letu nesprejemljive so ZA TEDEN DNI 1 : do bi si mislil, da znajo vladne oblasti tudi z na- glico delovati ! V prejšnji številki našega lista smo poročali o intervenciji poslanca tov. Beltrama, ki je pri obrambnem ministru Tavianiju zagovarjal koristi lastnikov Hudega leta, na katerem je zgrajeno golf igrišče, in še predno je naš list izšel, so se v petek že pojavili v Lonjerju predstavniki vojaškega tehničnega urada, da s prizadetimi kmeti «uredijo» zadevo. Ni, da je vest pri nas dolgo spala. Prejeli smo jo par dni prej po telefonu, toda o-brambno ministrstvo je tokrat pohitelo in se, žal, prenaglilo. Uradna ponudba Nepričakovana naglica vojaških oblasti KP je o zadevi obvestila komunistične parlamentarce Sobota. 22. - Benvenut, Lada Nedelja. 23. - Viktorija, Ponedeljek, 24. - Gabrijel, Jar( Torek, 25. - Ozn. M. D., Mojci Sreda, 26. - Emanuel, VeselkOj j Četrtek, 27. - Rupert, Stanimi; Petek, 28. - Janez. Janko (p: krajec) s' ter. Povprečna cena bi bila torej 135 lir za kv m, oziroma 1,350.000 za ha. Namignili so tudi, da bi se cena lahko povišala za 10 odst. če bi kdo pristal na kompromisno rešitev. V tem tednu bi bili morali prizadeti kmetje prejeti uradna pisma s točno označeno ceno. Toda, če se je ministrstvo zaletelo, so pa kmetje malo bolj trezno gledali na vso stvar in se pri tem spomnili n. pr., da je tovarna Italcementi za manj vredna zemljišča plačala po 350 lir za kv m, dočim so za sestanku s prizadetimi zemljišča, ki so rabila za grad-njo avtoceste plačali lastnikom od 300 do 420 lir za kv m. Za radi tega so kmetje odklonili ponudeno ceno in so odločni zahtevati v resnici odgovarjajo čo odškodnino. Zavedajo se tu di, da imajo po zakonu mož nost zahtevati izvensodno ceni kmeti v Lonjerju so predstavniki vojaškega tehničnega urada sporočili, da je obrambno ministrstvo izdalo dekret, s katerim bodo na Hudem letu razlastili okrog 30 ha zemljišča, za katerega so ponudili od 60 do 200 lir za kvadratni me- Razprava o stečaju Tržaške steklarne vzdrževati otroški vrtec la nekatere postavke in ga znižala na raven preteklega leta. Velik del dohodkov prihaja od davkov, in sicer od trošarine 9 milijonov, od raznih občinskih davkov in pristojbin 8 milijonov 671.000 lir. Od stro-škov so verjetno največji stroški za plače občinskim nameščencem, ki znašajo 7,557.783 lir ter prispevki za pokojninski sklad in socialno zavarova-nje, ki znašajo več kot 4 milijone. Za javno razsvetljavo, porabo vode na javnih pipah in v pralnicah je predvidenih 5,691.180 lir stroškov, za vzdrževanje šol in otroških vrtcev ter plače pomožnemu osebju 5,128.065 lir, za bolniške stro. ške in stroške za prevoz bolnikov v bolnico 3,800.000 lir itd. Izredni stroški ZN b priliki praznika žena je bila v Podlonjerju prijetna kulturna prireditev ,z nastopom podlonjerske dramske skupine PD «Zvezda». Podlonjerski igralci so podali na novo naštudirano igro v treh dejanjih «Kovačev štu. dent», ki jo je režirala naša delovna in marljiva tovarišica Helena Mlač. V vlogi kovačevega študenta je nastopil Aljoša Čok, mlad in že popularen igralec iz Podlo-njerja, ki ga naši odri že poznajo. Aljoša je, kot vedno, zelo lepo podal vlogo študenta in zgledalo je, da je napisana prav zanj. V vlogi kovača je nastopil Euro Čok, ki pokazu-je velik talent, v vlogi poštarja pa Sergij Franza, ki tudi ni zaostajal za svojimi sotrudni-ki. Mater je podala Neva Kranjec, ki se zna prav tako gotovo in odločno kretati na o-dru. Smemo trditi, da je nastop te dramske skupine kor navdušil poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili društveno dvorano. Tudi Helena Mlač in Molka Čok, ki sta v duetu zapeli nekaj veselih narodnih slovenskih pesmi, sta bili deležni prisrčnega aplavza občinstva. Sedaj se pod vodstvom naše neutrudne tovarišice Helene dramska skupina PD «Zvezda» pripravlja na nov nastop z nekaj šaloigrami, med katerimi je tudi «Svakinja». Marljivim igralcem in njihovi požrtvovalni voditeljici iz- rekamo čestitke in voščila za nadaljnje uspešno delo v korist slovenske kulture. Obenem o-požar jamo tudi druga prosvetna društva, naj Podlonjer-ce posnemajo. Opazovalec Med izrednimi obveznimi stro.:ki naj omenimo 1 milion 400.000 lir za politične volitve, 1,800.000 lir za ustanovitev dveh zdravniških in dveh zobo-tehničnih ambulatorjev, 1 milijon 550.000 za nabavo tovornega avtomobila in vespe za potrebe uprave občinskega vodovoda, 2,048.199 lir za porav-navo primanjkljaja uprave občinskega vodovoda iz leta 1955-1956 ter 3,823.733 lir za kritje letošnjega primanjkljaja občinskega vodovoda. To so seveda glavni izdatki, kajti vseh nam ni mogoče našteti. Omenimo naj le, da so na predlog svetovalca Prašlja vključili tudi vsoto 6 milijonov, kot prvi obrok za gradnjo občinske dvorane za kulturne prireditve ter na pred. log svetovalca Jercoga milijon 800 tisoč lir za postavitev javne tehtnice. Občinski svet je tudi odobril skici) za napeljavo vode in elek. trike ter ureditev poti do nove desetstanovanjske hiše v Bo-ljuncu, ki jo bo zgradila INA-Casa. Dopis iz Samatorce Lepa prireditev v Barkovljah Prejšnjo nedeljo smo tudi Barkovljani prisostvovali živahni in prijetni kulturni prireditvi, ki jo je Zveza demokratičnih žena pripravila v prostorih Rumene hiše, da tako počasti mednarodni praznik žena. Nastopili so domači otroci in mladinci z enodejanko «Krojaček in velikani». Vlogo krojačka je kar lepo in živahno podal Edi Vodopivec, vlogo ve-likana Bradača Vojko Brecelj. Kosmača pa Viktor Žagar. Gozdno vilo je prikazala Nevenka Mislej, vodno vilo pa Lučana Sferza. Vsi mladi igralci so se zelo dobro izkazali ter vzbudili med poslušalci, ki so napolnili do kraja društveno dvorano, veliko smeha in zabave. Velik uspeh so požele tudi domačinke Sonja Verginella in Sonja Ščuka ter Leda T., ki so nastopile v šaloigri «Tonček in Pepček» in pa mladinki Lilija- na Scolari in Eda Martelanc, ki sta v duetu lepo zapeli nekaj pesmi ob spremljavi harmonike. Tudi podlonjersko dramsko skupino smo Barkovljani poz. dravili z velikim navdušenjem, ker so igralci PD «Zvezda», pod vodstvom tov. Helene Mlač, zelo lepo uprizorili tridejanko «Kovačev študent» s petjem in ob spremljavi harmonike. V imenu ZDŽ je po uvodnih besedah Juste Blažič spregovorila Armida Zobec, ki je prikazala borbe, ki so jih žene vodile, in zmage, ki so jih dosegle s svojim vztrajnim delom v okviru te organizacije. Na koncu so bile nagrajene mladinke, ki so nabrale največ denarja ob priliki razdeljevanja mimoze za praznik 8. marca, ter oddale največ pristopnic v Zvezo demokratičnih žena. BARKOVLJAN TJ ili se, da se v naši vasi smrt ^ nekam pogostoma oglaša. Komaj je minilo mesec dni, iJrar ,ie umri Ivan Rodica, ki je bil daleč naokoli znan kot dober čevljar in tudi večletni cerkovnik za podružniško cerkev v Samatorci, pa se je že spet v petek zvečer raznesla po vasi novica, da je smrt pretrgala nit življenja 77-letne Matilde Kante. Pokojna vaščanka je bila žena Ivana Kante, katerega kljub temu, da že 17 mesecev počiva v hladnem grobu, svojci kot dobrega očeta in demokratične organizacije kot zvestega člana in aktivista, tež-j ko pogrešajo, Prav tako je bila tudi preminula Matilda skrbna in ljubeča mati svojim dragim otrokom in vsej družini, kar pomeni, da je njena smrt za- 1 nje velik udarec. Bila je tudi zavednega značaja, ki ga je ob raznih prilikah pokazala. Da so jo spoštovali domačini in okoličani, se je videlo v nedeljo pri njenem pogrebu, katerega so se udeležili v velikem številu. Pevski zbor Salež-Zgo. nik, ki poje skoraj pri vsakem umrlem faranu, je tudi nji v slovo zapel ganljive žalostinke doma, v cerkvi in na pokopališču. Draga Matilda naj počiva v pravičnem miru ob strani svojega ljubečega soproga, s katerim sta v teku skupnega življenja preživela vesele in žalostne dneve, posebno ob času fašističnih krvnikov, ki so udarili tudi po njuni družini, ko so jih zaradi službe na železnici premestili v Italijo, kot vse slovenske železničarje. Naj ji bo lahka domača zemljica! DOMAČIN tev in se tudi zateči na sodišče in tam zahtevati svoje pravice. Žalostno pri tem pa je, da je — vsaj po izjavah predstavnikov vojaškega tehničnega urada — samo Kmetijsko nadzorništvo, ki bi moralo ščititi koristi kmeta, svetovalo vojaškim oblastem ceno. ki je vsekakor prenizka. Naša partija je nemudoma obvestila komunistične parla, mentarce o zgornjih ponudbah in jim poverila nalogo, da se takoj zanimajo, da se prizadetim kmetovalcem izplača poštena in stvarni vrednosti zemljišč odgovarjajoča cena. RADIO ODDAJE DRŽAVLJANU Za doprinos k uspehu Komunistične partije, ki se bori za gospodarski procvil našega mesta, prispevajte v volilni sklad Avtonomne tržaške fede-racije K Pl! Tovariši posnemajte Trebence! SOBOTA: 14.45 Straussovi polke - 17. Orkester Tamše 18. Oddaja za najmlajše - M‘N rodič: «Deček, ki je spet našf/Nl izgubljeno radost» - 19.15 S* vV | stanek s poslušalkami - Mat nič: «Pomlad v vesolju», r» dijska drama - 22.30 Mimogri ( de ob plesni glasbi. , NEDELJA : 9. Kmetijska o" daja - 13.30 Glasba ,po željah ' 16. Slovenski zberi - 17. MTr li are: «Ljudomrznik», igra V * z dejanjih, izvajajo člani SNG , k PONEDELJEK: 18. Konce^avo violinista Karla Rupla - 18.S*eljs]< Vokalni kvintet Zarja - 1'9-ljfetaj Radijska univerza - Zemlile j, kot planet - 20.30 Italo Moranj j temezzi: «Ljubezen treh kraj ^ Ijev», opera v 3 dejanjih, tel; j prvem odmoru: Sodobna knjj» ževnost in umetnost, v drugei)^^ si odmoru: Raztreseno cvetje iL. riike. rSa TOREK: 13.30 Glasba po ž^bjti Ijah - 18.30 Pisani balončki yp Iz začarane police - 19.1|- * Zdravniški vedež - 22. Oble1 niča tedna: Poljske obletnic* SRED A: 18.55 Harmonika °^ari Rajmtind Hrovat - 19.15 Sordini in vzgoja - «Matere in odr^i/c 1; ščajoče hčerke» - 21. Gaspa^e^ Cataldo: «Zlati osel», igra Ifijj 3 dejanjih - izvajajo člani R5tiJ0’» dijskega odra - 22.45 Malipi*1, ro; Tretja simfonija Oj) ČETRTEK: 18.30 Sirimo oWtlosti zorja - Moj dom je Evropa 19.15 Radijska univerza - T4j čaj o lokalnih samoupravah)! vom 22 Ilustrirano predavanje - 7? arhivov kriminalne vede. > - ® PETEK: 13.30 Glasba po Ž*fek Ijah - 18.40 Koncert basista P. Valj Te dni se vrši na tržaškem sodišču razprava v zvezi s stečajem Tržaške steklarne. Na zatožni klopi je edini upravitelj in lastnik tovarne Alfeo Ragazzi. Na razpravi je prišlo na dan, da je bila Tržaška steklarna ustanovljena s kapitalom, ki je znašal samo en milijon in s tem milijonom je Ragazzi prejel 350 milijonov vladnega posojila in 40 milijonov posojila na vknjižbo od Ustanove za industrijsko pristanišče. V podjetju je vladala velika zmešnjava, tako da sodniki še sedaj ne morejo ugotoviti stvarnih dohodkov in stroškov podjetja. Delavci, ki sedaj zahtevajo svoje, so dolgo čakali na izplačilo zaslužka in so se zato upirali zapret ju tovarne ter jo celo zasedli (naša slika). Ker Tržaška steklarna ni edina tovarna v žaveljskem pristanišču, ki je propadla, se človek nehote sprašuje kako je bilo pravzaprav tudi z ostalimi in kako je mogoče, da so oblasti tako lahkomiselno delile stotine milijonov posojil za podjetja, ki so stala na kaj trhlih temeljih in so bila v rokah vse prej kot resnih oseb. Zborovanje komunističnih Tovariši v Trebčah so s posebno akcijo pospešili širjenje našega tiska in so v kratkem za dvajset izvodov povečali razprodajo «Dela». Izboljšali so tudi širjenje «l’Unità», revi- f je «Noi donne» in «Realtà Sovietica». V tem trenutku, ko smo že stopili v živo volilne kampanje, je nujno potrebno, da vsi tovariši posnemajo trebenske in se brez strahu približajo slehernemu Slovencu ter mu ponudijo naš list, da bi vsi spoznali kakšni so naši cilji in ob odločilnem trenutku volili za komunistično listo. nila Merlaka - 21. Umetnost ^°lili prireditve v Trstu - 22 Dan^a U< Alighieri - Božanska koifl^ dija - «Pekel» 10. oddaja. ^hatc Jeti I ti s V Aquili teptajo določbe republiške ustave zena V petek 28. marca ob 20. uri bo v dvorani v ul. Madonnina 19 važno zborovanje komunističnih žena, na katerem bodo komunistke proučile naloge, ki jih čakajo ob bližnjih volitvah, da bi žene dale odločilen prispevek za prenovitev parlamenta. Na zborovanju bo govoril tovariš Vidali, na kar bo sledila diskusija. TT jistilniči «Aquila» se pripravljajo volitve za obnovitev notranje komisije. Za to priložnost je ravnateljstvo mobiliziralo vse svoje voditelje podjetja in oddelkov, ki so začeli preganjati delavce, omejevati svobodo organiziranja in izražanja ter se tudi zatekli k diskriminacijskim odpustom, da bi zastrašili in uklonili delavce. Istočasno pa se je razvila akcija določenih sindikalnih organizatorjev, ki se približujejo delavcem in jih vabijo, naj se vpišejo v liberinsko sindikalno organizacijo, da bi med delavci ustvarjali razkol in nezaupanje, s čimer podpirajo protizakonito akcijo ravnateljstva. Ker pa delavci niso popustili in so ogorčeno odklonili že pripravljene izkaznice sindikata, ki je po volji gospodarjem, je eden najvišjih voditeljev čistilnice odkrito izjavil, da bo moralo ravnateljstvo z vsemi sredstvi zagotoviti zmago liste, ki je njemu po volji, ker je to pogoj za dosego nekakšnega posojila od rotacijskega sklada. Odobritev posojila naj bi bila odvisna torej od izida volitev v podjetju. Ta stvar spominja na že znani trik «ameriških naročil» v nekaterih drugih podjetjih v Italijan- ski republiki. Takšni nečuveni postopki in špekulacije so res vse obsodbe vredni. V «Aquili» je nastal položaj, ki je precej podoben položaju v tovarnah Fiat v Torinu le s to razliko, da so tam zavzele stališče razen CGIL in KPI tudi druge organizacije in posamezniki in celo CISL sama. V Trstu pa se je doslej dvignil samo naš glas in glas Nove delavske zbornice, ki s tem ponovno dokazuje, da je edina organizacija, ki resnično brani vse delavstvo. Resnost zadeve Stvar je zelo resna, ker tu ne gre izključno le za volilno borbo v podjetju. Gre za o-brambo demokratičnih in sindikalnih svoboščin, za pravico do dela ter spoštovanje člove. škega in socialnega dostojanstva, kar je vse predvideno v republiški ustavi. In prav zaradi tega moramo ugotoviti, da se v čistilnici «Aquila» kršijo določbe osnovnega državnega zakona, ki ga mora vsakdo spoštovati. Delovni ljudje imajo nalogo braniti temeljne svoboščine, ki jih drugi kršijo. To pa bodo storili s tem, da bodo reagirali na despotizem gospodarjev in odločno Zahtevali izvajanje. ,u-stave. Najbolje pa jih bodo branili s pravilnim glasovanjem 25. maja, da bi mogli s parlamentom, v katerem bodo bolje kot doslej zastopani delovni sloji, kjer bo večje število komunističnih poslancev, doseči med drugim tudi juridi-čno priznanje notranjih komisij, kot jih v svojem osnutku zahteva CGIL in katerim se CISL upira. Le tako bo pravica delavcev zmagala v slehernem podjetju in po vsej deželi. Prispevki žena za Dijaško Matico Skupni ženski odbor s Pro-seka-Kontovela za proslavo 8. marca se zahvaljuje domači godbi in pevskemu zboru za sodelovanje pri proslavi. Ob priliki svojega praznika 8. marca so se žene spomnile tudi naših malih dijakov in so darovale za Dijaško Matico znesek 6.000 lir. Tudi žene iz Doline so se ob proslavi 8. marca spomnile Dijaške Matice in darovale v sklad za siromašne dijake 2.000 Ur. Zahvala Zveze demokratičnih Slovensko narodno S‘o gledališče ,v Trstu V soboto 22. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu « Prvi maj». Vrdel-ska cesta 7 / THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Veljajo izkaznice a Z» Sinti V nedeljo 23. t. m. ob v 16. uri v prosvetni dvora- v l'n’a fot THORNTON ni «A. Sirk» V KRIŽU Vnl. - *itva WILDER *l so M - Naše mesto j< ____________________J!'eh * etik K I N Opčine Sobota. 22. marca: «Zaseda ^ ---4tal„ O K —^5;: >lik; morju» «Agguato sul nL^dlo re); barvni cinemasK**.''e g] k 'ze zena Teritorialna konferenca ZKMI V nedeljo 30. marca bo v Trstu teritorialna konferenca avtonomne tržaške federacije ZKMI, s katero se bo začela volilna kampanja mladih komunistov. Prisostvoval bo član vsedržavnega vodstva ZKMI tovariš Piero Pieralli. Prisotni bodo tudi komunistični kandidati za bodoče volitve. Zveza demokratičnih žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakor koli prispevali in sodelovali za izredno dober uspeh proslav Mednarodnega praznika žena. ZAHVALA Oh izgubi naše drage mame in stare mame Matilde Kante roj. Škrk se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam kakor koli pomagali ter spremili pokojnico na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Salež-Zgonik in vsem darovalcem cvetja. barvni Ran k film. " izgi Nedelja, 23. marca: idstambu' barvni cinemaskap versai film. Ponedeljek, 24. marca: se / novi. Torek, 25. marca: «Dekle iz s‘ line» (La ragazza della s>' lina); film Italcines. Sreda, 26. marca: se pono' Četrtek. 27. marca: «Dekle Donave» (La ragazza d' Danubio); barvni film \v tlantic. V »t Prosek Sobota, 22. marca ob ls/N c «Vrni se!» (Torna!): ba'0lilnj vnl film Titanus. Nedelja. 23. marca ob 16. v'Ftedjg se ponovi. va]0 - Sreda, 26. marca ob 19,30: -j kon molka» (La legge silenzio); film MGM. Turnir >ja bit 1 Sle, >e v namiznem V; , • n^di, tenisu K Krožek mladih izobražen^', tia ~ p? 9 L7 v Trstu priredi od četrtka 's -Pr do nedelje 30. marca, štorih stadionu Prvi prvi slovenski namiznotefli’ tekmov»'1 p»? že» Žalujoči otroci in ostali sorodniki turnir v Trstu. Na sporedu posameznikov in ekip. mezniki ali ekipe, ki se - , udeležiti turnirja, se lahko L javijo najkasneje , do torku marca, V Tržaški knjigarni-lica Sv. Frančiška 20.