.. "Bil je čudovit večer. Tukiai v Kanadi zadrfite preflepo sl<5ventsfc» kukiuro in ste obenem stoprocesntni Kanadčani To ste lalhfco, to motate hrilti. Veste, naša dežela bo postala bo3Sja z vaSo pomočijo ... Mi smo ena družinia, zbrana iz vseli dedov sveta. To je Kanada ..." Generalni guverner Njegova Vlr«f?fiya Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v VVinnipegu, Man. — v slovenščinL sLouensk<\ ... "v imenu vseh Kanadčanov vam prinašam iskreno sporočuflo, da je v naši deželi, kijer prebi" va 24 milijonov i|jrudd in ki obsega prdko 3 militjo-ne (kvadratnih milj, dovolj prostora za nas~vse. Mi nočemo, da se spremenite, prosim obdržiite svojo sfloventiko kulturo in dediščino in obogatite našo skupno deželo!" Generalni guverner Njegova Ekselenca Ed Schreyer, 9.' decembra 1978 Sloves cem v Wlnnioeffu. Man. — v angleščini. ODRESENIK ČLOVEKA - REDEMPTOR HOMINIS Prva okrožnica papeža Janeza Pavla II. 15. marca je izšla prva okrožnica papeža Janeža Pavla II. z naslovom Redemptor hominis. Papež jo je začel pisati kmalu po svoji izvolitvi v poljščini. Papež je bil že pred izvolitvijo priznan avtor teoloških del, pa tudi literarnih ustvaritev. Okrožnici je dal svoj osebni pečat — odpravil je formalno obliko "mi" s preprostim "jaz" in vključil tudi osebne trenutke kot n. pr. svoj odgovor na vprašanje, če sprejme izvolitev za papeža. Okrožnica je, kot je bilo že več prejšnjih, začenši z Janezom XXIII., naslovljena tudi vsem ljudjem dobre volje z razliko, da je tokrat izrecno naglasil vsem "možem in ženam". Premik poudarka 2e od začetka vladanja je papež nakazal, da bo bolj poudarjal osebe kot pa organizacije. Medtem, ko so si prejšnji papeži prizadevali, da bi uredeli razmere zlasti v veri sovražnih deželah s konkordati ter tako vsaj nekoliko zaščitili pravice katoličanov, so morali v večini primerov to prizadevanje plačati s koncesijami, ki so se večkrat zdele celo duhovnikom i vernikom v prizadetih državah n potrebne, posebno-še, ker so vlade kljub slovesnim zagotovilom vedno našle dovolj prilik, da so vernike še naprej zapostavljale in ravnale z njimi kot manjvrednimi državljani. Sedanjemu papežu se očitno ne mudi preveč s takimi kompromisi med Vatikanom in raznimi državami. Njegov poudarek je na pravicah poedinca. Ce bodo države priznale pravice poedincev, ki so mnogokrat vsaj na papirju (n.pr. v ustavah komunističnih držav) zagotovljene vsem državljanom, 'potem bodo morale priznati pravico do iz povedovanja in prakticiranja vere tudi katoličanom (in pripadnikom drugih ver) ne glede na to, ali obstojajo kake formalne pogodbe i Vatikanom ali ne. Predstavniki Cerkve se bodo tako lažje izognili nevarnosti, da bi jih režimi uporabljali kot sredstvo svoje pro pagande, zlasti za slabo poučene in lahkoverne tujce in. pa hlinjenu vdanostnih izjav režimu, ki ne zamudi nobene prilike, da spodkopu-je vero in nalaga neopravičene ovire tako vernikom (nedostop do kakršne koli odgovornega in vplivnega položaja v družbi) kot verskim skupinam (ovire delovanja med mladino, oviranje karitativneg dela odklajanje ali vsaj velike težave za stavbna dovoljenja za bogoslužne prostore in podobno). Krščanski nauk o človeku Glavni predmet okrožnice je nauk Cerkve o človeku — teze krščanske antropologije. Neki komentator je omenil, da ta okrožnica ni socialna okrožnica. Njegova trditev je upravičena v toliko, da ni v njej podrobnejšega razpravljanja o družbenih ustanovah, toda vsak Uvodno poglavje Po kratkem orisu pomena učlovečenja in odrešitve v zgodovini človeštva primerja papež razmere v Cerkvi za vlade Pavla VI. in ob njegovem nastopu ter ugotavlja, da vse težave sicer še niso mimo. toda v nauk o človeku ima posledica za ureditev družbe. Zato smemo upravičeno šteti tudi to okrožnico med socialne okrožnice Cerkve kot je bila n.pr. okrožnici Janeza XXIII. o Miru na zemlji, ki je tudi posvečena v glavnem opredelitvi in obrambi človekovih pravic. Odrešeni človek in njegov položaj v sodobnem svetu dajanje prednost dobičku na škodo ljudi in potrošniška usmerjenost. Papež obsoja tudi velikanske vsote, ki jih države uporabljajo oboroževanje, namesto da bi porabile te denar za izboljšanje živ-ljenskih razmer večine človeštva, ki nima dovolj sredstev za življenje. Papež hvali tudi univerzalno deklaracijo človečanskih pravic, ki prizna vsaj na papirju vrednost človeka, ugotavlja pa.' da je vse preveč primerov, ko oblasti ne spoštujejo človekove pravice na udeležbi v političnem in občestvenem življenju družbe. Posebno naglaša zatiranje verske svobode v uradno ateističnih političnih sestavih. Marija — mati Cerkve Papež zaključi okrožnico s povezana s Cerkvijo, ker je poudarkom pomembnosti omogočila Kristusovo učlovečenje. pobožnosti k Mariji, ki je tako tesno Notranje zadeve v Cerkvi Papež je izrazil v okrožnici tudi svoje stališče do raznih vprašanj, v katerih so bili med katoličani mnenja deljena. Naloga Cerkve je omogočiti vsakemu človeku,. da najde Kristusa. Zato ne more biti brezbrižna do ničesar, kar ogrroža človekovo blaginjo. Eno takih važnih področij je danes tehnika. Papež razvija biblično misel o "gospodovanju": Človek mora uporabljati tehniko tako, da služi celotnemu človeku, tudi njegovi duhovnosti, ne pa, da dovoli, da ga usužnji. V pravilnem redu morajo biti etični principi nad tehniko, pravice človeka nad stvarmi in duhovnost nad snovnostjo. Zgolj materialistična civilizacija je pravo suženjstvo. Neopravičljiv je tudi velik prepad med bogatimi in reveži, mnogih ozirih je položaj mnogo bolj ši. Kot posebno pozitivni razvoj omenja napredek v izvajanju kolegi jalnosti in v izboljšanju razmer z drugimi krščanskimi cerkvami kot tudi nekrščanskimi verami. Skrivnost odrešenja Za človeštvo je Kristusovo učlovečenje osrednjega pomena, ker le tako je mogoče zopet vzpostaviti in zagotoviti človekovo veličino, dostojanstvo in vrednost. V dosego tega namena je izredno važno, da se kristjani zopet zedinijo ter, da razvijejo sodelovanje v obrambo človeka tudi z ostalimi verstvi. Teologija: Papež pozdravlja pluralizem metod v teologiji, toda naglaša, da morajo ostati teologi tesno povezani z učno Cerkvijo. Noben teolog nima pravice, da pro daja pod teologijo zbirko svojih lastnih idej. Evharistija: Evharistija je središče zakramentalnega življenja, toda ne sme se izrodoti v zgolj izraz bratstva med ljudimi brez povezave z božansko skrivnostjo. Spoved: Papež pohvali oživljenje kominalnega vidika pokore, toda spreobrnitev je osebna zadeva. Zato ni mogoče nadomestiti osebne spovedi z občestvenim slavljenjem. Celibat: Papež opominja duhovnike latinskega obreda, da so zavestno in svobodno sprejeli obvezo celibata in naj to obljubo tudi izpolnjuj jo. Poklic: Papež poudarja, da ni mogoče primerjati članstva v Cerkvi s članstvom v kaki drugi organizaciji. Članstvo v Cerkvi je po lic, zaveza k delu za graditev celotnega mističnega telesa Kristusa. V okviru tega splošnega poklica so še posebni poklici, ki zavezujejo katoličane a celo življenje — zakon, duhovništvo in redovništvo. Rudolf Cuješ Kanadske federalne volitve 22. maja Na dan volitev izpolnite svojo državljansko dolžnost. Volite po svojem lastnem prepričanju, za tistega kandidata, za katerega mislite, da bo najboljše zastopal vaše interese! Ne ostanite doma! Pojdite na volišče in volite! Joe Clark, voditelj Progresivno-Konservativne stranke. Ed Broadbent, voditelj NDP stranke. Rt. Hon Pierre E. Trudeau, kanadski ministerski predsednik in voditelj Liberalne stranke. • Mati Tereza iz Kalkutte je dobila 1. marca v Rimu Balzanovo nagrado za človečanstvo, mir in bratstvo. Nagrada je 500.00 švicarskih frankov in jo podeljujejo vsako tretje leto. V Kanadi zbira finančno podporo za njejo delo, ki ga podpira sedaj že kakih 90.000 članov, ne samo po Indiji, marveč tudi po drugih predelih sveta, posebna organizacija. Blaganjik je Rev. Frank G. West, S.J., 211 Steeles Ave. East, Willowdale, Ont. M2M 3Y6. • Za 751etnico jezuitskega teologa Karla Rahnerja je izdala založba Herder 700 strani obsegajočo knjigo pod naslovom "Wagnis der Theologie" (Tveganost teologije). Razprave je prispevalo 38 njegovih bivših učencev. Knjigo je uredil Herbert Vorgrimler. Založba Herder je izdala za Rahnerjevo obletnico tudi antologijo nekaterih njegovih najvažnejših del pod naslovom "Rechenschaft des Glaubens". Od upokojitve 1. 1971 naprej živi dr. Rahner v Mtin-chenu. Dramatic changes sweep the world scene We are vvitnessing the beginning of a new era in world relationship: THE CHINA ERA Dr. Planinsic's address at Chartiers Valley High School — Pa. on March 13, 1979 1VIARPTA Because of his objeetive remarks about world politics in general T>T7T and American foreign po!icy in particular I am enclosing his address LULDrjli 1 for publication in Slovenska Država. — M.C. " Life is as deep as the sea. A man comes to the surface for a while, swims around there, has a bit of fun, and then sinks into the depths again, making way for others "."". ." Tisnikar — painter of man's last moments on earth. In 1945 the U.S. emerged from resignation of the U.S. and the rest the war as the strongest military of the Western vvorld. and economic power in the world A factor, common to nearly aH of vvith the monopoly of atomic the erises affecting the free vvorld, vveapons. is the retreat of the U.S. from its Hovv times have changed! once high pinnacle of vvorld povver While American prestige and in- and prestige. fluence had skidded remarkably. a And slowly America's firmness hugepartofSoutheastAsia, China, began to erode. Communist ag-Eastern Europe, Cuba and a chunk gression in 1950 in Korea vvas of Africa have fallen into the red blocked but not defeated, vvhich led totalitarian orbit vvith a sleepy to the outbreak of the Vietnamese 5? Kam je veselje šlo ?" BORUT LIKAR (Slovenija) »( In i cial i va )« Ko je bil kardinal Wojtyla izvoljen za papeža, je Poljska naravnost eksplodirala od sreče in veselja. Včliko novico so ljudje sprejeli z zahvalnimi molitvami, toda še prej so imeli tudi solze v očeh, znanci in neznanci so se objemali in prepevali po cestah, zapla-polale so zastave, zazvonili zvonovi. Čez vso deželo je praznično završalo, srca so bila kot clektrizirana, vsakdo je vedel, da so tudi vsi drugi enako srečni. Vsa ta čustva so bila šc toliko bolj silovita, ker so bila že preveč desetletij potlačena in zadušena od na-silniškega režima. Odvratne megle jc pregnala neznanska svetloba, vsaj za nekaj nepopisnih dni. Ta poljska epizoda nas opominja, kako so za duhovno zdravje vsakega naroda vsaj včasih potrebni silni trenutki množičnega veselja, občutenega prav do globin srca. Taki izbruhi kolektivnega zanosa so naravno potrebni celo narodom, ki živijo v svobodi in v miru s samim seboj. Tudi njihovo vsakdanjost mora kdaj pa kdaj presvetliti praznično razpoloženje, da si oddahnejo od skupnih naporov, se ponosno ozrejo čez svoje obzorje in si zanosno začrtajo nove cilje. V veselju, ki ga vsi delijo z vsemi, pa jc vedno skrita tudi zavest., da so med njimi neločljive vezi, ki jih je spletla že davna skrivnostna usoda. Te vezi so iz prebivalstva naredile narod, iz prebivališča pa domovino. Če so srečnim narodom potrebni dnevi radosti, kako bi bili šele tistim, ki so kakorkoli "prikrajšani za polnost samostojnega oblikovanja svoje usode! Mislimo na narode, ki jim tuji ali domači nasilniki krojijo usodo, predpisujejo vsakdanje zadržanje, določajo način življenja in dela, maličijo duhovno podobo, vsiljujejo tujo miselnost, potvarjajo pre tcklost, dušijo ustvarjalnost, gazijo tra ciicije, zavajajo mladino, preganjajo drugače misleče ali jim celo strežejo po življenju. Mislimo na narode, ki morajo vse te stiske prestajati še z najbolj poniževalno od vseh: s prisiljenim pretvar janjem, da so s tem celo zadovoljni. Sodobni nasilniki so namreč tako perverzni, da svoje totalitarne sisteme prikazujejo kot srečno družbo ne samo nevedni tujini, marveč celo lastnim žrtvam. V katero skupino narodov spada slovenski? Kdaj je zadnjič mogel dati duška resničnemu, globokemu kolektivnemu veselju? Trenutka sreče, ki zajame celotno skupnost, da se iščejo roke neznancev, da ne veš kam s prepolnim srcem, da vriska in poje vsa dežela — tega ta narod že dolgo ne pozna. Zadnjič je bilo to leta 1945, pa še tedaj ni vriskal ves narod, ker je velik njegov del jokal, bežal ali padal pod rafali listih, ki so Slovence osvobodili na čisto poseben način. Od tedaj se Slovenija lovi za znosnimi oblikami življenja, ki tudi so, saj so gospodarji naše usode inteligentnejši od svojih primitivnih učiteljev na Vzhodu in so vedno pravočasno spuščali malo ventile, da ni nikoli počilo. Za nameček so si v zadnjih časih izmislili še najbolj razširjen stavek: »Da bi Tito vsaj še dolgo živel!« Spretno doziranje pritiska in tiho gojenje strahu pred Sovjeti — na teh dveh primitivnih, a učinkovitih trikih sloni vsa interna stabilnost jugoslovanske diktature. In ljudje morajo objektivno priznati, da so seveda na boljšem, kot bi lahko bili. Toda to ni srečno življenje narodne skupnosti. To je le životarjenje v sivini in negotovosti. Najhuje je to, da se mno- gim tako stanje zdi kar normalno. Nekje v ozadju te zakamuflirane tragedije pa je še nekaj, na kar nas je spet opozoril papež iz poljske dežele. Ob neki priliki je vzkliknil: »Narod živi od resnice o samem sebi in ima do te resnice pravico!« Slovenska resnica! Ta gre danes skozi zamotane aparate režimske manipulacije, ki cele bloke podatkov sploh ne spuščajo skozi filtre, druge pa prilagajajo svojim potrebam in so delno ali v celoti potvorjeni. Zavesa dezinformacije in ponaredkov se vije od tolmačenja naše davnine do posredovanja sedanje stvarnosti. Vse je pod nadzorstvom modernih mračnjakov, ki dovolijo in predpisujejo samo resnice, ki jim ne škodijo, in »resnice«, ki naj bi utemeljevale njihov obstoj. Podobni so hudodelcem, ki sekajo korenine v sadovnjaku, in zlikovcem, ki kradejo dokumente iz arhivov. Zaradi tega zlasti novi rodovi čedalje manj vedo o ljudeh, idejah in naporih, ki so dajali vsebino naši preteklosti ter! moč in veselje za nadaljnjo rast in razvoj. Vse teži za prikazovanjem, kot da bi se svet začel v letu 1945. Tu so na bolj ali manj perfiden način na delu svojevrstne duhovne prisilne delavnice, Id se danes v Sloveniji imenujejo šole, družbenopolitične organizacije in manipula-torska javna občila. Iz mladih slovenskih rodov ustvarjajo čisto posebne invalide, na zunaj zdrave in nasmejane, na znotraj pa čedalje bolj nepoučene, oropane za slovenske življenjske in duhovne podatke, vedno bolj nezavarovane pred sistematičnim žarčenjem režimsko predpisanih »resnic«. Med temi je seveda še prav posebno negovana »resnica« o vsem dogajanju po letu 1941, ko se je sredi vojne tragedije pojavil uzurpator osvobodilnega boja ter obsodil slovenski narod na diktaturo, ki ji še danes ni videt' konca. V takem položaju smo Slovenci «. war. Nothing vvas done to assist the Hungarian, Polish and East German uprisings in 1956. THe scene vvas repeated in the same fashion in Czechoslovakia tvvelve years later. The 1961 Bay of Pigs attempt to free Cuba of Castro's rule vvas one of the most inept operations in American history, partly redeem-ed in the Cuban missile erises the follovving year. "It is an axiom of the art of vvar that the side vvhich stays vvithin its fortifications is beaten ..." — Napoleon After the American back vvas times. backed forces in the Angolan civil broken in Vietnam, Cambodia and The U.S. vvith major Western vvar in 1975, vvhen the U.S. Con-Laos fell to the eruelest, most allies vvas on the verge of a major gress, fearful of another Vietnam oppressive dietatorship in recent victory against Soviet and Cuban- (Dalje na strani.) zani od informacij o sebi seveda tudi za sproti. Vsi, ki v domovini mislimo drugače, kot je predpisano, le redko vemo drug za drugega, ker je svobodo združevanja zamenjala svoboda policijskih posegov, svobodo obveščanja pa perfekten sistem molka ali laži. Slovenija je podobna moderni ladji, polni ne-produšno pregrajenih prostorov. V ka-pitanski kajuti krmarijo PREUSMERI-TELJI, ki za mnenje ne sprašujejo niti posadke, kaj šele potnikov. Ti so svobodni le vsak v svoji kabini in niti vprašati ne smejo, kam sploh plovejo. Pre-usmeritelji se od časa do časa pozabavajo s tem,, da jim razložijo, kako so lahko srečni, da se ladja ne potopi. Zunanji svet vidi v glavnem samo to lepo moderno ladjo, skoraj' ničesar pa ne ve o tem, kar se zares na njej dogaja. Ali pa ne mara vedeti. To pa ne spremeni dejstva, da je naša domovina v rokah samozvancev, ki so dodatno nevarni tudi zato, ker imajo spodobno mednarodno obličje. Sredi Evrope, jasno razdeljene v svobodni in nesvobodni del, obstaja dvolična diktatura, na znotraj podobna vsem drugim na Vzhodu, na SLOVENSKI GLAS T Je glasilo tzv. Slovenskega Narodnega -Predstavništva (SNP) V prvi, julijski številki, ki je izšla v Bernu, je prinesel pro gram tega predstavništva, ki sto ji na stališču slovenske državne neodvisnosti z demokratičnimi in krščanskimi temelji. Odločno od klanja socializeih naj bo v kakršnikoli obliki, pluralizem v demokratični družbi in vse dosedanje politične stranke. Ureja ga 17 članski uredniški odbor. Tako vodstvo SNP kot tudi uredniki nastopajo, radi osebne varnosti, kakor pravijo, pod psevdonimi. Izgleda pa, da so to mladi ljudje, ki so prišli v svobodni svet na delo kot začasni delavci. Značilnosti SG so: udarnost in borbenost, ki včasih zaide v eks-trem, brezkompromisni boj za slovensko neodvisnost, ki bo prosta vsakega komunizma, marksizma in socializma. Povdarjajo pomen vere za vzgojo človeka in za življenje in so ostri kritiki Jugoslavije in Jugoslovanov. List izhaja mesečno, s slikami v veliki revialni obliki na 30. . v ... ... .v i straneh, članki so deloma origi- zunaj pa hoče veljati za nekaj simpatic-, na]ni deioma prevodi vendar naj- no avantgardnega, izvirnega in celo sve- več iz nemščine in poljščine. Zad- tu za zgled. I nja decembrska številka ima sle- ~ t . .