Podučiteljev ni več na Kranjskem. Poslednji čas je bilo ime npodučitelju na Kranjskem le še v glavnera mestu — v Ljubljani — in sicer pri mestnih ljudskih šolah; a slavni, domoljubai raestni odbor je v seji v 28. dan septembra t. 1. plače mestnih ljudskih učiteljev in učiteljic uravnal, ter ime npodučitelj" popolnoma odpravil. Vrli načelnik šolskega odseka, gospod profesor Fr. Šuklje, je o tej važni stvari nekako tako-le poročal: Predlog o uravnanji, oziroraa povikšanji učiteljskih plač opira se na jako neugodno raznierje, v katerem so Ljubljanske učiteljske plače v primeri s plačami učiteljev po deželi in v sosednib mestih, dalje na postavuo določbo §. 55., drž. zakona z dne 14. maja 1869. 1., in na pmnano važnost, katero ima ljudsko šolstvo vsacega naroda za njegovo oiniko. I. Učiteljstvo Ljubljanskih javnih ljudskih šol za dečke obstoji iz dveb nadučiteljev, ob jednem šolskih vodij, šestero učiteljev, štirib podučiteljev, treh pomožnih učiteljev in jednega kateheta. Na dekliškej šoli je nastavljena jedna nadučiteljica, jedna učiteljica, dve podučiteljici, jedna pomožna učiteljica in jeden učitelj verozakona. Ako se ne oziramo na plače nadučiteljev, katera uživata funkcijske doklade in nadučiteljice, ki je v istem položaji, sistemizirane so plače Ljubljanskih učiteljev po sledečej skali: 700 gld. (petletne doklade 60 gld.) za učitelja; 500 gld. (z eventualno petletno doklado 42 gld.) za podučitelja; 400 gld. za pomožnega učitelja. Na dekliškej šoli ima učiteljica 600 gld. (petletna doklada 60 gld.); podučiteljica 420 gld. (z eventualno petletuo doklado 42 gld.); pomožna učiteljica 400 gld. Učitelj verozakona ima le remuneracijo letnih 80 gld. in tudi katehet na dekliškej šoli se odškoduje s primerno letno remuneracijo. Kdor koli te številke objektivno pregleduje, našel bode, da so Ljubljanski učitelji v zelo neugoduem razmirji nasproti svojim tovarišem po deželi. Tu moramo v prvej vrsti poudarjati uprav sramotilni factum, da ima Ljubljansko mesto še kategorijo »podučiteljev," kateiih sicer nikjer po vsej deželi ne nahajamo. Kakor hitro zapustf pripravnik svoj zavod ter si poišce službo na deželi, postane takoj, tudi brez učiteljskega izpita, učitelj, mej tera, da se v glavnem mestu zasluženi pedagogi z vsemi izpiti po celih deset let v trudapolnej službi mučijo te rnemajo drugega naslova, nego maločastni naslov ,,podučitelja". Da se s tem občinstvu nasproti podkopava njih veljava ter žali njih učiteljska čast, je očividno. Sicer pa imamo za to trditev tudi obilo druzih dokazov, mej drugimi znani faktum, da je uredništvo »Schulzeitung" letos še hotelo sramotiti vestnega tnestnega učitelja s tem, da mu je očitala njegovo podučiteljstvo, ter ga imenovala nein nacb dem Lehrertitel haschendes Individuum". Vsekako bi se godila Ljubljanskim učiteljem krivica, ako se ne odpravi inštitut npodučiteljev". Ali tudi v gmotnem oziru so Ljubljanski učitelji na slabem, ako jih primerjamo z učitelji po deželi, zlasti, odkar so se učiteljske plače vsled deželne postave po vsej deželi, Ljubljano izvzemši, 9. marca 1879. 1. izdatno povikšale. Naravno je, da se za učiteljske službe v glavnem mestu oglašajo najboljše moči; ako bi ostali na deželi, prišli bi gotovo kmalu v I. ali vsaj v II. vrsto učiteljskih plač s 600, oziroma 500 gld. na leto. Ker bi ob jednem večjidel postali nadučitelji, poskočila bi vsled funkcijskih doklad njih plača na 700 gld., ozironia 575 gld., ali vsaj na 500 gld. Ako teniu še prištevamo, da ima učitelj na deželi svoje Daturalno stanovanje z vrtom, da si lahko pridobi stranski zaslužek kot organist itd., ter ako uvažamo, da si učitelj v malih raestih in trgih lahko kaj po strani zasluži tudi s privatnim poukom v premožnejših rodbinah, in da je življenje po deželi večjidel ceneje od onega v glavnem raestu, prišli bodemo nehote do resultata, da je Ijudski učitelj v kranjskej stolnici mnogo slabeje dotiran, nego njegovi tovariši po deželi. Isti resultat se nam pa kaže, ako primerjamo Ljubljanske učiteljske plače onim sosednjih večjih mest. Tako iuiajo na pr. učitelji Graški letne plače 900 gld. s petletnimi dokladanii po 90 gld.; Celjski učitelji 800 gld. z doklado 80 gld.; Mariborski 800 gld.; Goriški sicer le 600 gld. plače in 60 gld. doklade, pa 180 gld. stanarine; Zagrebški učitelji 700 gld. plače, 70 gld. petletne doklade in 105 gld. stanarine, kar vse jasno utemeljuje našo prej navedeno trditev. Še bolj očividno pa je to neugodno razmerje, ako si ogledamo številoučencev, katero pride povprek na posatneznega učitelja. Tako diferuje v Gradci to povprečno število od 56 do 72 učencev, v Celji znaša 54, v Mariboru 61*5, v Gorici 53-5, v Zagrebu celo le 44—45, v Ljubljani pa na I. mestnej šoli 75, na drugej 72. Trud učiteljev v Ljubljani pa je deloma tem bolj mučen, ker so šolski prostori na I. oiestnej šoli, kakor je v obče znano, popolnem nedostatni in v zdravstvenem oziru celo škodljivi. Tedaj kaže vsako primerjanje nujno potrebo, da se Ljubljanskemu učiteljskemu osobju plače uravnajo, oziroma zboljšajo. II. Sicer pa za to govovi tudi §. 55. državne postave z dne 14. maja 1869. 1., kateri izrečoo naglaša: nNajmanjši prejemki, izpod katerih ne sme nobena šolska občina na nižje iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučitelji, ne primorani se trudiu s postranskimi deli, lahko vso svojo moč obračajo na svoj poklic in da je učiteljem še tudi mogoče svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja." Tega zakonitega načela držala se je država, uredivši plačo ljudskih učiteljev na c. k. vadnicab. Kdo pa bi raogel trditi, da letna plača 500 gld. oraikanemu možu zadostuje, da brez stranskega posla svojemu stanu prinierno živi, ali celo svojo družino vzdržuje? Pri sedanjej dragini so tedaj učitelji Ljubljanskih ljudskih šol primorani, iskati si kak postranski zaslužek ter odtegovati svojo moč prvotnerau namenu, šoli. To pa je za njih bolj mučno, ker tako zvanc ,,ponavljalne ure" na mestnih ljudskih šolah, katere obiskujejo le otroci ubožnejših rodbin, kaj malo neso, ker je dalje silno težavno privatno poučevati vsled prevelike konkurencije pripravnikov in drugih dijakov, in ker so vsi učitelji tako preobloženi z uradnimi posli, da nemajo ne časa, ne fizičnih tnočij za privatni pouk. Tedaj je predlog odsekov utemeljen tudi glede §. 55. drž. zakona. III. Za ta predlog pa govori tudi ozir na silno važnost, katero inua ljudsko šolstvo za naiodni napredek. Razvoj našega šolstva odvisen je v prvi vrsti od načina, kako da ljudska šola izpolnuje prevažno svojo nalogo. To treba naglašati posebno sedaj, ko je preslavni deželni šolski svet, ustrezaje prošnji Ljubljanskega zastopa, vpeljal slovenski učni jezik po javnih mestnih šolah. Ta določba stala bode sigurno obilo truda in požrtvovalnega delovanja in jednaka požrtvovalnost more se pričakovati od mestnih učiteljev le tedaj, ako jih materijalni njih položaj vsaj varuje lakote in skrajnega uboštva. Ne da se sicer tajiti, da se bode z reguliranjem učiteljskih plač mestna blagajna obremenila za precejšnjo svoto. Ali oziraje se na jasno in nujno potrebo, katero je odsek dokazal, oziraje se dalje na važnost mestnega šolstva in v gotovej nadi, da bodejo mestni učitelji za naprej tem vestneje izvrševali svoje dolžnosti, ter se trudili z odgojo značajne in inteligentne mladine, predlaga šolski odsek, naj sl. mestni zbor sklene: 1. Dohodki ravnateljev in ravnateljic ostanejo neizpremenjeni tudi za naprej. 2. Službe podučiteljev, oziroma podučiteljic, se odpravijo ter mesto njih se ustanovijo učiteljske službe I. in II. vrste. 3. Učitelji I. vrste na deških šolah imajo 700 gld. letne plače s petletnimi dokladami 60 gld. in poleg tega se jim odineri starinska doklada 100 gld., katera se pa ne ušteva v pokojnino. Učitelji II. vrste pa dobivajo letne plače 600 gld. s petletnimi dokladami po 60 gld. 4. Učiteljskih služeb I. vrste se ustanovi za deške šole toliko, kolikor je razredov; in sicer se uastavijo kot učitelji I. vrste vsi dosedanji učitelji ter naj se uvrsti v to kategorijo tudi služba kateheta na mestnih deških šolab. Učitelji II. vrste se imenujejo dosedanji podučitclji, za dve novi službi I. vrste pa se razpiše konkurs. 5. Glede učiteljic na dekliškej šoli naj velja načelo, da se sistemizuje za dekliško šolo le jed no učiteljsko mesto I. vrste, katero zavzema ravnateljica. Vse druge službe so brezizjemno druge vrste z letno plačo 500 gld. tcr s petletniuii dokladami po 50 gld. Dosedanje učiteljice in podučiteljice imenujejo se učiteljicami II. vrste; ako bi pa katera učiteljica doscdaj večjo plačo iniela, nego je plača učiteljic II. vrste, potem ostane pri svojih dosedanjih dohodkih. 6. Plače pomožnih učiteljev, oziroma učiteljic, sistemizovane so s 40 gold. mesečnega plačila za vsak mesec šolskega pouka, kakor dosihmal. 7. Slavnemu mestnetuu magistratu se naroča, da oziraje se na to prenaredbo pripravi vse, kar je potrebno, da se ti sklepi mestnega zbora zaradi učiteljskih plač izvršijo počenši od 1. januvarija 1884. 1. Slavni mestni zborje jednogla sno pritrdil vsem tem predlogom, in mestno učiteljstvo, ki je uže več let čakalo rešenja, rešeno je bilo svojih nadlog ter bode ta svoj rešivni dan — velikoduišni sklep previdnih mestnih očetov — z zlatimi črkauri zapisalo v šolsko kroniko. Hvala Bogu in vrlemu mestnemu starešinstvu! zdaj so prejemki učiteljski (po §. 55. postave s 14. maja 1869. 1.) vender odmerjeni tako, da učitelji, ne primorani ravno truditi se preveč s postranskimi deli, lehko vso svojo moč na svoj poklic obračajo. Zraven pa je še zanimljivo to, da podučiteljcv ni več na Kranjskeiu! Zato pa mestni in sploh kranjski slovenski učitelji kličemo: nHvala in slava vrlim, domoljubnim mestnim očetom Ljubljanskim! 20^