dfdjur GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, I. - 15. JANUARJA 1952. Leto lil. - Štev. 32 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. Učiteljeve sanje }952 m e EJ ■ I & brez: solskega poslopja za pouk in brez sobe in postelje, SANJA UČITELJ V BENEŠKI SLOVENIJI: »MORDA MI BO VSAJ NOVO LETO PRINESLO OBOJE?« NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI Niso krivi otroci, ampak ... DELAMO ZA LJUDSTVO Listki stenskih in namiznih koledarjev nosijo po dve številki: na levi je navedeno število dni, ki so pretekli, na desni pa so zaznamovani dnevi, ki še ostanejo. Sedaj, ob začetku leta, je na teh listkih številka na levi zelo majhna, medtem ko je ona na desni mnogo večja. Na ta način se tolažimo, kot smo se tolažili vsako leto, da se poraja novo življenje. Ne preostaja nam drugega kot da sledimo tej navadi in izrabimo njene dobre strani. Če na ta način odstranimo z naše poti prreteklo leto, obrnimo tudi vso našo pozornost samo bodočnosti. V tej bodočnosti je naše upanje, v njej obstoja možnost boljšega življenja, ne pa v premlevanju o tistem, kaj se je napravilo, ali kar bi se lahko napravilo. V novem letu še ni:mo doživeli krivic in žalitev, ki bi se jih morali s trpkostjo spominjati ali misliti na maščevanje, ampak smo prosti vsakega bremena in gledamo pred seboj samo svoje ideale, težnje in vzore. Fotrebno je torej delati brez -prestan-ka, delati v slogi, brez sporov in prepirov. če nas je cb koncu preteklega leta morda malo zapekla vest, ker smo mislili, da bi lahko napravili več, da bi lah ko storili mnogo, medtem ko smo napravili le malo, se ne sme zgoditi kaj takega tudi ob koncu leta, ki smo ga edaj začeli. Človek je zmotljiv in tako je tudi z nami, ki smo se lahko - žmoali, kakor kdorkoli drugi. Prav gotevo smo se zmotili tudi mi in večja sran.ota kot priznanje take zmote bi bila, če bi ne imeli dovolj poguma za tako priznanje in bi še naprej vztrajali v svoji zmoti. Prav tako ne smemo gledati samo na to, kar nismo .storili in ti morati storiti, niti ne na to, kar ne bi smeli storiti, pa smo v,ceno storili. Tudi ne smemo gledati na to, kar je bilo treba storili in smo tudi kušali napraviti na čimboljši način, ne da bi pri tem uspeli doseči tisto popolnost, ki je bila v naših namenih. Vsakdo mora priznati, da imamo do-tro voljo in s tega vidika nam mora nuditi svojo podporo, ki jo tako zelo potrebujemo in ki nam je potrebna, da bi storili še več in še bolje. Sedaj ni čas za kritična premlevanja; če kdo misli, da v našem delu nekaj ni dobrega in bi sam napravil bolje, naj ne stoji ob strani, ampak naj stopi v vrsto z nami in naj nam pomaga, da bomo storili bolje. Teke p,omoči nismo zavrnili v preteklosti, riti je ne bomo zavrnili v bodoče prav zato, ker nas preveva naj- Vse sotrudnike našega lista opozarjamo, da ne moremo objavili dopisov, ki niso podpisani. Uredništvo mora namreč vedeti za ime dopisnika tudi kadar njegovega imena ne objavi. Za Božič smo prejeli več lepili dopisov, ki jih prav zaradi pomanjkanja podpisa in naslova odpošiljfatelja na žalost nismo mogli objaviti. večja dobra velja iti ker nimamo predsodkov proti nikomur. Nimamo nobenih skritih ali zahrbtnih namenov; borimo se zato, da bi dosegli boljše življenjske pogoje za vse prebivalstvo tuše dežele. S takim programom smo se napotili polni zaupanja v novo leto, trstje leto našega obstoja. Pri tem smo prepričani, da bomo kakor v preteklosti tudi za na-ptej deležni simpatije mnogih in da bomo naleleli na odobravanje vedno širših krogov našrga prebivalstva. Hrušč in trušč, s katerim po navadi zapuščamo staro leto in stopamo v novo, vaj služi tudi kot budnica tistim n-iStm eorojakom, ki še spijo. Pred nedavnim je občinski svet v Ah* tenu ugodno sprejel prošnjo, ki so jo napravili družinski poglavarji Prosnida iz Tajpans.ee občine, da bi se ta vas odcepila od sedanje občine in priključila k Ahtenski občini. Prometno spada Prosnid v Ahten kamor vodi tudi Costa. Lah ljudi poučeni kuó se rnuora djelat z bounim sadijskem drevjam. Ne bi bluo slabo, de bi usak tkaj cajta djelalo u naše vasi kajšne večjeme Suole za isadjarje, de bi takuó se megli usi naučit o sadjarstvu. PRAPROTNO Preča bo sedam ljet, de ie henjala ta zadnja ucjskà an par nas so še za na-pravt muoslovi, ki so bli poderti u tistim cajtu. Zlo čudno se nam zdi tuole, zak mislimo, de nje nabednega kamuna, ki leži blizu kunfina ko naš, de je še zapuščen, takuó ku bi šelč učer\j henmla uojskà. Tuole r.aj bi smjeli pozabit tisti, ki so nad nami an ki na n usako ljeto pomouzjó taužente en taužente 'ir za dauke. Ce bi se tiste rucal za nam na-praut tuó kar marnò potr ebo, muostovi gotovo bi b’i že od tkaj cajta nareti. DREKA Smo zvjedel, de u Rime mimsterstvo za djelo se je tud za naš kamun spom-niu. Rešiu je, de naj bi se nnprav'a eje-sta, ki naj bi pejala od Petarnela do Debenje an za to djelo nardit je določili, de se da 15 milionu lir. Sadi bomo videl kaj cajta boju hoc’il soudi od Rima do Dreke, zak vjemó, de je zlo du-g& ta pot, ne zavuj tegi, ki je pouno kilometru, ampa zatuó. ki bog vje kulko oficihu muora tista pratika obresti. PACUH. — U naši vasi je umarla gospa Antonja Bernjak, stara 72 ljet. Na pogreb so jc spremil puno judi. ki so paršli tud od druzih vasi u raši bližini. Družini rar.ee Antonije na?« sožalje.' T>ODBONESEC PODVAR5CA. — ón tu naštrii kamti-ne je stnauka (afta) fi^ršlS. Parlili je tu našo vas an tu ta b’ižnji Lòh, zak’ jo ......i, ' « «imi je parnesu an kupàc, ki kravu je kupu u Cedade. Vjemó kuó je huda tali bolje-zam an se troštamo, de se na bo širila. Se troštamo, de možje, ki so na kamune boju uzei usé tiste provedimente za ustaut tolu epidemijo, ki tkaj škode nosi žvinoreji. Usi kmeti, ki žvino redijo naj se daržijo na usé tis1 e inštruksije, ki smo iih pisal na zadnjim »Mat.ajuru« gor mez slinauko. Ce oni se boju takuó daržal morejo bit gotovi, de slinauka ne bo paršlč tu niih hljeu. C V. PETER SLO VENO V Pru bi blo, de bi se naši kamur.ski poglavarji interešal, de bi »Italcementi« lo-žla tabele na ejestah, kjer gre črjez mali trenin, ki vozi opoko od Tarčenta do Čedada, zak vidimo, de tist tror.in pride, kar notedan se niti na zmisli an tuó je zelo navarno, de ne kajšnega zdol ujame. Do donas se nje še nič zgodilo, a usé glih je pru, de si uzame provedimente prej, ku bi se zgodila kajšna nasreča našim judem. Par muoste Sv. Kvirina boju u kratkim cajtu gor postavli lepuó urejen center za ubrejit krave brez junca. Ta center bo pod kontrolu žvinozdraunilca iz St. Lenarta an ta kraj je biu zbran, zak naj bi gonil krave tam ne samo z našega kamuna, ampa tud tiste vasi Utanske doline. Ta je zarjes adnà ljepa rječ, zak takuó naši žvinorejci ne boju mjel takuó strah, de bi njih krave zboljele. Vjemó, de do sadà u naših dolinah je nimar blo puno krau, ki so ušafale boljezam pru cd junca. Povarh tega bojo mjel naši žvinorejci zlo koristi, zak u tistim centru se boju ubrejiie krave z zdravim sje-manom od narbujših sort junce. SOVODNJE Nobedan človek našega kamuna se na zmisli kulku je dužan naš majhani kamun. Konc telega ljeta se je moglo videt, de sovodenski kamun imà nič manj ku 40 milijonu duga. Ce pomislimo, de naš kamun ima samo 1800 judi, lahko povjemó de na usakega našega človjeka pride sn čug čez 20 taužent lir. Kuó boju mogli naši ubogi judje plačat usé tuó? Niti če pasaju 100 ljet. An ta dug je biu r.apravjen čepru smo nimar plačuval tkaj velike dajila, de še na raunim njeso tkaj visoké. Vjervamo, de za naše može, ki so na kamune je zlo težkuo naprej utegnit s kamunsko bilanco an zataó čakamo od njih, de naj bi tako težavo jasno an brez se bat jo povjedal naprej par prefektu an če nje zadost tud predsedniku governa. Ce boju mučal an čakal, de se tisti ganejo za nam prit na pomuoč, naj se lepuó zapomnijo, de ka-munski dug bo usako ljeto rasu an bo paršlo, de premoženje usjeh naših vasi na bo zadost, de bi lahko se plačalo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIHIIIIIIIII POSTA SPEHONJA A. - Ce že res to iko časa nimate vesti od vašega sina, ki živi v Franciji, je najbolje, da re obrnete na italijanski konzulat v Parizu. Konzulat ima seznam vseh tamkaj bivajočih izseljencev in vam bo mogel odgovoriti, Če se vaš sin še nahaja v Franciji. A. J. — NADISKA DOLINA — Za e-migracijo preko Oceana je nujno potrebno tudi ženino privoljenje; vedit?, da brez tega ne dosežete potnega lista. Ce se vaša žena temu protivi je vse zaman, da upate na izselitev. BLAZUTIC P. — V predzadnji številki našega lista smo poročali na prvi strani, da je bil podaljšan do 12. oktobra 1952 rok za vlaganje prošenj za državni prispevek, k stroškom, ki jih bodo imeli sorodniki pri prevozu v vojni padlih svojcev. Prošnjo morate nasloviti na »Commissariato Centrale Cura e Onoranze Salme Caduti in Guerra«, Via Guidobaldo del Monte, 24 - Roma. TOMAŽIN ALOJZ — Zaradi prevelikega abdavčenja lahko naredite tekom tega meseca priziv na občinsko komisijo za davke (Commissione Comunale tasse). V prošnji morate dobro obrazložiti vzroke zakaj ne rhorete plačati vscto, ki so vam jo naložili. Komisija ho pregledala m če ite bili neupravičeno prekomerno obdavčeni, vam bo morala seveda davke zmanjšati. K. P. — NADTSKA DOLINA — Knjigo »Beneška Slovenija«, ki sta jo priredila V. Nanut in D. Fajgel lahko nabavite tudi v Vidmu in sicèr v knjigarnah Aquileja v ' Via Vittorio Veneto in Carducci na trgu XX Settembre! Štev. 32 »MATAJUR« Stran 3 * OTE?fc?i <3. X *S Jadranski Koledar za leto 1952 Gregorčičeva založba v Trstu je izdala za prestopno leto 1952 bogato ilustriran »J A D R A N S ; K I« KOLEDAR« Vi novi opremi in s pestrim izborom člankov, ki posegajo v vse panoge kulturnega in gospodarskega življenja tržaških, goriških in beneških Slovencev. Koledar obsega skeraj 200 strani velikega formata. V njem je nad 280 slik in stane samo 250 lir. Dobite ga na Prosvetni zvezi v Gorici, ul. Ascoli 1-1 in po slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu. AHTEN h katerega občini bi se radi priključili tudi prebivalci Prosnida, ker jim je bliže kot v Tajpano. CERKVICA V RAMANDOLU o4kčok odskeiui ""...................................................... """""""......................................... ''Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll , Anton Aškerc je bil rojen leta 1856 v Globokem pri Rimskih top icah na štajerskem, kot sin revnega krreta. Gimnazijo je obiskoval v Celju, pozneje pa je študiral tcgcslovje v Mariboru. Ker pa je že zelo zgodaj pokazal svobodo misli, so ga začeli preganjati. Kot kaplan je vršil službo po raznih krajih na štajerskem. Najprej je služboval v Podsredi od leta 1881 go 1883. V šoli kjer je poučeval krščanski nauk, se je srečal leta 1882 z Ano Pečovnik, ki je bila učiteljica za ročna dela. Sprva se je je skušal izogibati, potem pa se- ni mogel več premagovati in jo je začel ljubiti. Pri tej ljubezni je spoznal prvič, kako mu teži duhovniška obleka in zato je hotel s silo zadušiti svoja čustva. Objavil je poezije, ki mu jih je navdihnila ta ljubezen, pod pseudonimom Nenad, ker je vedel, da bi ga drugače zaradi njih preganjali. Pri tem pa je vedno bolj jasno spoznaval, da duhovniški stan ni zanj. Odpovedal se je svoji osebni sreči, ni se pa mogel odpovedati svojemu pesniškemu poslanstvu. Zložil je pesem: »Pesnikov grob«, ki jo je sam imenoval pesniško apoteozo. Zaradi te pesmi ga je napadel časopis »Rimski Katolik«, ki je pozval Aškerca, da naj kot duhovnik ne •opeva pagarskih argumentov. Na štajerskem se je Aškerc boril preti ponemčevanju in je v ta namen ustanovil Družbo sv. Cirila in Metoda. Proti koncu preteklega stoletja je stopil v pokoj in pesta) civilni arhivar v Ljubljani, kjer je umrl leta 1912. Da bi utešil svojo nemirno dušo, je Aškerc tudi mnogo potoval in obiskal mnogo krajev v jugovzhodni Evropi, Mali Aziji ir. v Afriki. Zlasti je rad obiskoval Grčijo in tiste kraje, ki jih opeva Veliki grški poet Homer. Aškerc je največji in najmočnejši slovenski epik Prva njegova zbirka »Balade in romance« predstavlja vrh njegove pesniške storilnosti. Z un etnšikega vidika je to zbirka, v kateri najdemo najpe-polnejši izraz slovenskega realizma v e-piki in istočasno junaško izpoved napredne misli v tedanji meščanski družbi: na-Todr.cst in svobodo. Vas Ramandol je znana ne samo po s\ojih vinogradih, ki dajejo znamenito »ramandolsko vino«, ampak tudi po svoji cerkvici, ki spada med najstarejše v Beneški Sloveniji. To cerkvico lahko primerjamo z ono v Lipi in pri Sv. Kvirinu, kjer so beneški Slovenci za časa Beneške republike sklicevali »Mali parlament« ali skupščine Landarske in Mjer-ske banke, vsako leto na dan 29. iuni-ja in kjer so razpravljali o zadevah Na-diške doline. Cerkvica v Ramandclu je že iz XV. stoletja. Prebivalci iz Torlana, Ramandola in Kanaliča so sklenili, da jo bodo sezidali; to svojo namero so izvršili, ne toliko pc božjem ukazu, Kakor iz verskega prepričanja, ponosa in zaradi potrebe. Neko izročilo ve povedati, da so zgradili cerkev zato, ker se je tam prikazal sv. Janez, toda ker kamena, na katerem naj bi bil odtis svetnikove noge, ne častijo kot relikvijo, je jasno, da se svetnik ni prikazal. Pač pa so zgrar dili cerkvico zato, ker je cerkev sv. Jurija, ki stoji nad Torlanom, razpadla. Od te cerkvice je cstalo samo nekaj fresk in podrta kupola, na kateri so tudi ostanki fresk Dne 14. aprila 1482 je torej notar Pavel Mignei iz Nem izpolnil listino o ustanovitvi cerkve, za katero je bil darovan kos zemljišča. Vse tri vasi so se dogo--vorile, da bodo skupno dokončale to delo in da se nihče ne sme umakniti pred zaključkom. Cerkev je bila posvečena Bogu, Devici Mariji in Janezu Krstniku. Znano je tudi. da je bil naslednji dar. v prisotnosti istega notarja darovan cerkvi še en kos zemljišča. Ta kos je dala bratovščina sv. Marije iz Nem, s katerim pa so povezane neke letne dajatve. O gradnji cerkve imamo nekaj listin, poleg starih ustnih izročil, kot je ona o kamenu Janeza Krstnika, ki obstoja še sedaj. Po božji volji, pravi izročilo, se je prikazal svetnik na tem kamenu neki ženi, ki je prišla k studencu po vodo in ji ukazal da morajo zgraditi na tistem mestu cerkev njemu na čast. V dokaz svoje prikazni je pustil na kamenu odtis svoje noge. Studenec je nedaleč od cerkve, na zapadni strani. Ko so dokončali z gradnjo cerkve, so začeli graditi klet; zidovi te kleti so vidni še danes na mestu, kjer je sedaj klet za tamkajšnjo gostilno. Cerkev ni imela pokopališča in zato so mrliče verjetno pokopavali pri cerkvi sv. Gervazija v Ne-mah. Njen slog je preprost in v skladu s takratno dobo, čeprav so pozneje nekaj oken zazidali. Freske je verjetno napravil isti umetnik kot v cerkvi sv. Gervazija v Nemah in so odraz umetnosti XV. stoletja, čeprav so bile napravljene pozneje. Okrog XVI. stoletja so jih pokrili z ometom. Pozneje so bile freske zopet odkrite in so postale znamenite, ker imamo v Furlaniji le malo slikarskih del iz XV. stoletja. Oltar je iz leta 1512. Na njem je kip Matere Božje z Jezusom, Janez Krstnik, sv. Rok, sv. Sebastjan, sv. Elizabeta in sv. Brigida. Vsi kipi so bili posvečeni, kar je stalo 45 zlatnikov. Potem ko so Druga njegova zbirka »Lirične in epske pesmi« pomeni v primeri s prvo, nazadovanje njegove umetnosti; pač pa nam pokaže korak naprej na poti razvoja slovenske misli. Kot realističen kritik je bil proti vsakemu materialnemu ali duhovnemu zatiranju, vendar pa še ni videl izhoda iz socialne zmešnjave. Aškerc je poskušal tudi v svojih poz- ANTON AŠKERC nejših delih vplivati na Slovence s tem, da je apeliral na slovanski ponos, na zavest njihovih, vrednot in na njihov b.>-jevit značaj, da bi jih tako oprostil občutja boječnosti in hlapčevanja. Pri ter.i je kaj rad prikazoval slavhe narodove borbe iz preteklosti. S tem namenom je napisal tudi pesem »Kralj Atila in slovenska kraljica«. Pesnik pripoveduje v njej, kako so se beneški Slovenci ob vdoru Atilovih tolp preko Nadižke doline v Furlanijo, zbrali s svojo kraljico Vido v Landarski jami in kako se je njej z zvijačo posrečilo odstraniti nevarnost. Ta pesem je lepa in zanimiva, ker pesnik v njej prvič opeva in slavi lepo Beneško Slovenijo in njene prebivalce. Aškerc je apeliral tudi na vzajemnost vseh Slovanov in iskal kulturnih stikov zlasti z južnimi Slovani in z Rusi, da bi tako rešil Slovence nevarnega in po-gubonosnega nemškega vpliva. morda tisočkrat zamenjali svoja mesta, so ti kipi končali v zakristiji, od koder so pozneje izginili. Ko so leta 1931 na pobudo lntendence za spomenike začeli tudi z obnovo te cerkve, so našli kipe pri nekem starinarju v Vidmu in jih spravili nazaj v cerkev. Vendar pa se zdi, da eden izmed kipov, verjetno oni sv. Boštjana, ni originalen. Kropilni kamen je iz marmorja, preprost, toda zelo lep. Sedaj so ga na levi strani zazidali in priredili za krstni kamen, da bi ga ne odnesli, ker so nekateri znaki dleta že kazali, da so tudi to znamenitost hoteli odnesti iz Ramandola. Neko izročilo pravi, da so glavna vrata cerkve darovali grofje iz Savorgnana, v katerih področje je spadal ta okoliš. Vrata pa so bila postavljena slabo in stojijo še danes tako kot so jih takrat postavili. Na pročelju, ob desni strani glavnih vrat, tik nad zamreženim okencem je vzidana precej velika kamenita plošča. Na tej plošči je bil nekdaj napis in letnica, kakor pripovedujejo najstarejši ljudje Ramandol j a, toda danes ni nobenega znaka več o napisu, ker je bil izklesan pred približno 80 leti od neznancev, baje na ukaz višjih takratnih o-blasti. Napis je vsekakor moral biti, ker se še danes pozna na plošči vdolbina narejena s silo z dletom. Domneva se, da je bil napis slovenski in da so ga prav zaradi tega odstranili, kajti tudi na drugih spominskih ploščah vzidanih v starih cerkvah Beneške Slovenije, so bili odstranjeni napisi in letnice. Končno je ta cerkvica zgodovinsko važna tudi zato, ker njena arhitektura in njene freske ne odražajo italijansko ali furlansko umetnost tiste dobe; nikakor ne moremo reči n. pr., da se približujejo šoli slikarjev iz Tolmeča, ampak so bolj verjetno odraz sloga, ki je bil v običaju v tisti dobi na Koroškem in med Slovenci. Isti sistem apside z vsemi njenimi romboidnimi okraski lahko vidimo tudi drugod po Koroškem in po Sloveniji. Verjetno so prihajali v tisti dobi v zapadni del Beneške Slovenije slikarski mojstri iz teh dveh dežel. Tako je n. pr. znano, da se je v tisti dobi ustanovil v Tarčentu nek Thoner, ki je bil doma iz Koroškega in je delal v tem okolišu. Slikarije in slog cerkvice v Ramandolu pa sliči tudi onemu cerkve v Lipi, pri sv. Kvirinu in cerkvice na starem pokopali- šču v Fojdi, ki zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla biti nikoli obnovljena. Verjetno in možno je, da je bila nekoč Beneška Slovenija v tesnih umetniških stikih z ostalo Slovenijo. Glede cerkvice v Ramandolu naj omenimo še, da je imela 17.8.1871, ko so v njej postavili zvonove, znamenit obisk. Do nje se je povzpel nadškof Andrej Casasola. Takrat so jc znova posvetili in določeno je bilo, da bo župnik iz Nem maševal v njej tretjo nedeljo po Veliki noči, ker je bil ta dan določen za praznik patrona. Takrat imajo v Ramaniolu žegnanje in pokušajo znamenito domače vino. Okolica je sončna in lepa. Preprosta cerkvica vzbuja vtis zbranosti in misticizma. Skoda, ker so poleg nje zgradili neko hišo iz cementa in v modernem slogu, ki je v kričečem nasprotju s to staro umetnino. OLTAR CERKVE V RAMANDOLU La nostra lingua *“'■* * "«II,Ulili'" '""'Il, 1,1' III.,,"' La declinazione femminile Versione e traduzione degli esercizi del numero precedente: 1) La casa è grande « bella — 2) Il campo è lungo e largo — 3) La montagna è alta e ripida — 4) La casa ha il tetto — 5) Lo studente ha libro — 1) Hiša je pusta — 2) Stare Singolare Nom. kost - l’osso Gen. kosti Dat. kosti Acc. kost Loc. v kosti Strum. s kostjo La declinazione neutra presenta pure *re tipi: al I. tipo appartengono nomi "^e al nom. slng. escono in -o, al IL ti-®°- quelli che termlnnno in -e; al III. ti-1)0 quelli che escono in -me (anticamen-in men; confronta il latino »nomen«) , 'e che corservano la n in tutti i casi tran- matere so dobre — 3) Deček je pri stari materi — 4) Zima je dolga in mrzla — 5) Čebela in mravlja so delavne (oppure col duale: čebela in mravlja sta delavni). Ecco il terzo tipo di declinazione femminile, e cioè quella con la — i del genitivo, accentata: es. kost = osso. Plurale Nom. kosti = gli ossi Gen. kosti Dat. kostem Acc. kosti Loc. v kosteh Strum.s kostmi ne che nei nominativo ed accusativo che sono eguali tanto nel sing. che nel plurale, come in latino. All’ultimo tipo appartengono pure [certi nomi di esseri giovani, come ad es.: jagnje (“agnello), tele (- vitello), dete (“ bimbo), i quali interpongono tra la desinenza una - t (come abbiamo già visto per il maschile di certi vezzeggiativi), ed altri interpongono un -es, come ad es. črevo (= budello), drevó ( = albero), koló (= ruota); essi fanno al genitivo: jàgnjeta, téleta, déteta, črevesa, drevésa, kolésa. Ad ogni modo, il dizionario, per questi nomi, mette il genitivo fra parentesi. Esempio di declinazione: leto = anno (I. tipo); olje - olio (li. tipo); imé -nome (III. tipo): Singolare Nom. leto, olje, ime Gen. leta, olja, imena Dat. letu, olju, imenu Acc. leto, olje, ime Loc. v letu, olju, imenu Strum.z letom, oljem, imenom Di, ale Nom. leti, olji, imeni Gen. let, olj, imen Dat. letoma, oljema, imenoma Acc. leti, olji, imeni >■- Loc. v letih, oljih, imenih Strum.z letoma, olj din a, imenoma Plurale ' Nom. leta, olja, imena Gen. let, olj, imen Dat. letom, oljem, imenom Acc. leta, olja, imena Loc. v letih, oljih, imenih Strum.z leti, olji, imeni Fra le declinazioni irregolari appartengono dan (“ giorno), di genere maschile, gospà (“ signora), mati (“ madre), hči ( = figlia), di genere femminile ed il plurale di okó (= occhio). Ed ecco le declinazioni in ordina per generi : Singolare Nom. dan, gospa, mati, hči Gen. gospé, màtere, hčere Dat. dnevu, gospé, materi, hčeri Acc. dan, gospó, mater, hčer Loc. v dnevu, pri gospé, materi Strum.z dnevom, gospd, materjo Duale Nom. dni (dneva), gospe Gen. dni, gospé Dat. dnevoma, gospema Acc. dni (dneva), gospé Loc. dne(vi)h, gospeh Strum.z dne(va)ma, gospéma Plurale Nom. dnevi, gospe, oči 1 1 Gen. dni, gospé, ečf Dat. dnevom, gospem, očem Acc. dni (dnève), gospé, oči Loo. dne(vi)h, gospéh, očeh Strum. dnemi, (dnevi), gospemi, očmi Nel duale e plurale, hči e mati seguono la declinazione reg. della I. forma. Con questi prospetti, sono virtualmente esaurite le declinazioni, le quali presentano, come abbiamo visto, svariati tipi. Non si nasconde che coloro che non hanno alcuna dimestichezza con le lingue slave, incontrano non lievi difficoltà. Si sa pure che le lezioni presentate su questo periodico non possono costituire ur. vero insegnamento .cosi come, coloro che seguono corsi di lingue per radio, non potranno mai apprenderle bene. Perciò il nostro intendimento era rivolto, più che altro, a dimostrare, a quanti pensano che il dialetto degli abitanti della Val Natisone ha poco a che vedere con lo sloveno, che costoro sono in grave errore, poiché dai confronti che uno può fare, conoscendo il dialetto e la lingua, può facilmente dedurre che gli sloveni della Benečija parlano un genuine dialetto sloveno. Con ciò chiudiamo questo breve ed incompiuto ciclo di lezioni col proposito di ritornare sull’argomento, presentando altre Interessanti questioni di lingua. Duale Noni, kosti = i due ossi Gen. kosti Dat. kostema Acc. kosti Los. v kosteh Strum.s kostema Stran 4 MATAJUR štev. 32 *Pi >«/ Cepiče režemo samo na drevah, ki pardjelajo dost sadja an ki so zdrave. Ne smijemo pozabit, de se s cepičem par-nesé na mlad drtu usako dobro al’ slabo lastnost. Tud mlade vejice cd dreves do tri ljeta stare nam lahko dajo cepiče, če smo gotovi, de so od dreva, ki rodi dost sadja an ki je zdravo. Cepiči ne smijejo bit previč švoh. Nac-bujši so tisti, ki so debel ku an svinčnik. Ne smijemo zbirat tistih cepič, ki so rastli u sjenci, zak cepiči, ki so rastU na sončnem kraju so bui močni. Cepiče, ki imajo vodene poganke nje trjeba nucat. Ne režimo cepičeu u hudim mrazu. Važno je tud k.uč se skrani cepiče do pomladi. Če jih damo u suho an gcrk hram se hitro posušijo, zak se lub naguba an zatuó taki cepiči njeso za nucat. Skranit jih muoramo u hladni an ne previč suhim hramu. Postavimo jih razvezane u mokar pjesak. Skranit jih u buterah ni dobro, zak cepiči radi strohne-jo. Narbujš je, de cepiče jih damo do polovice u zemjo al mokrim pjesku na severnem kraju hišnega zidu, de takuó sonce an marzli vetri ne muorejo prit do njih. Pokrit jih muoramo z vejami, de ne začnejo previč zguoda odganjat poganke. Takuó skrajeni ostanejo nimar frišni do cajta, ki jih bomo nucal. Tisti, ki cepiče jih pošija deleč od suojih kraju, je narbujš če jih zavije u malo mokri mah an jih poveže s slamo. GOSPODARSTVO lKuò kupuješ an prodajaš z Jugoslavijo Je dost targoucu, ki bi tjel kupavat al prodajat u Jugoslaviji, a navadno ne znajo ločit jugoslovanskih podjetij od daržave an pogosto metajo vse u adàn koš. U resnic je trjeba strogo ločit podjetja od daržavne uprave. Te zadnje trasformacije, ki so ble u tisti daržavi u gospodarstvu so še buj poudarile tisto ločitu. Podjetja živijo svoje živerije, imajo sama svoje upraune svete an lastno direkcijo. Za napravjene kupčije odgovarjajo samo podjetja. Zadnja trasformacija daja podjetjem tulk venč samostojnost, odkar nje zunanja targovina več monopolizirana u rokah velikih usedaržaunih podjetij, kakor so na primer »Jugodrvo« (za targovir.o z lesom), »Agrarprodukt« (za targovine s kmetijskimi pardjeiki), »Tehnopro-met« (za targovino z industrijskimi iz-delkimi) an takuó naprej. Podjetja lahko targujejo brez obednega kontrola povjedanih centralnih podjetij. Kar juški targouc kupčuje z jugoslovanskimi podjetji muora vjedit, de za napravjene kupčije odgovarja samo podjetje an če ki ni uredu per kupčiji mu je na razpolago arbitražno sodišče par targouski zbornici Jugoslavije u Beogradu. Tisti targouci, ki čejč targovat z Jugoslavijo, bojo storli narbuojš takuó, de se kupijo guido jugoslovanskih podjetij an potlé pošljejo direktno tem svoje oferte. Sada se boju višno organizirale targou-ske zbornice u usaki republiki, medijem, ko je do donas djelala samo targouska zbornica Jugoslavije u Beogradu. Kupčije med Italijo an Jugoslavijo se djelajo u lirah an se poraunajo u jugoslovansko - italjanskem kliringu, katje-lega evidenco imata Banca d’Italia an Jugoslovanska narodna banka. Za dovoljenje importacije an esportacije blaga je kompetentno ministrstvo za zunanjo targovino. Tisti pa, ki kupčije djelajo u krajah, ki spadajo par tistemu akordu, ki so nardil Italija an Jugoslavija u Vidine pred tremi ljeti, dovoljenja jih upra-šajo na videmsko taigousko zbornico (Camera di Commercio). Cement an solfato so podražil Naš governo je pred kratkim ukazu, de se povječja kup cementa za 10 lir par usakem kuintalu (tip 500 Portland) novi kup je sada 805 lir za kuintal u fabiiki. Nimar naš governo je odobriu, če se povječja tud kup solfata od rama, ki ga nucamo za vinjike za 5.200 lir par kuintalu. Takuó od sada naprej an kuintal solfata ga bomo muorli rlačat 18.700 lir. Menjava denarja Zlata Sterlina 8375—8450 Napoleon 6350—6500 Dolar 686— 694 Francoski frank (100 franku) 158— 162 švicarski frank 157— 159 Eelgijski frank 12,50-12,65 Šterlina karta 1630—1650 Avstrijski šiling 21— 22 Dinar (100 dinarju) 207— 208 Zlato 877— 892 KUP NA DEBELO DECEMBRA MJESCA 1951 SENUO’ Gorsko senuó Rauninsko senuó Grah L. 120 do 13i> na kuintal Laški bob » 125 » 135 L. 825 do 875 SEMENA ZA SENOŽETI AN TRAU-» 950 » 1050 NIKE Djetelja » 1225 » 1350 Furlanska djetelja Kg. L. 243 do 25» Slama » 500 » 500 Beneška djetelja » » 217 » 227 : ZVINA Cerfoj »spadone« » » 240 » 255 na Kg. Cerfoj »violetto« » » 245 » 260 tl oli 1. varste L. 310 do 335 Cerfoj »ladino« » » 1450 » 1500 Uolf 2. varste » 285 » 305 Trava »altissima« » » 250 » 270 Krave 1. varste » 280 » 305 DRVA ZA ŽGAT Krave 2. varste » 235 » 260 kuintal Krave 3. varste » 165 » 195 Iz tardega lesa (bukva- ■ i Junci 1. varste » 310 » 330 gabar- jasen) L. 840 do 950 Junci 2. varste » 280 •> 800 Iz mehkega lesa » 700 » 750 Jenice 1. varste » 325 » 340 Ucgje bukovo » 2700 » 2850 Jenice 2. varste :> 295 » 310 Uogje drugega lesa » 2500 2600 Teleta 1. varste » 520 » 560 GRADBENI LES Teleta 2. varste » 480 » 510 Kup na kubični meter Krave za rejo od 130 do 160 taužent na mc. usako. Smrekovi hlodi L. 15600 do 16800 PRASETA ZA REJO Mačesovi hlodi » 16800 » 18900 Od 10 do 20 Kg. usako L 7500 do 11000 Robin j evi hlcdi » 15000 » 16000 Od 20 do 50 Kg. usako L. 13000 » 16000 Kostanjevi hlodi » 14000 » 16000 OUCE AN KOZE’ čarješnjovi hlodi » 16000 » 17500 na Kg. Bukovi hlodi » 15000 » 16000 Jarčki L. 295 do 320 Jasenovi hlodi » 16000 » 18000 Kozé » 110 » 130 Orjehovi hlodi » 25000 » 29000 Kaštroni » 170 » 190 Hrastovi hlodi » 18000 » 19500 Oucé » 165 » 190 Tapolovi hlodi » 6500 » 8500 PERUTNINA — ZAJCI - JAJCA Smrekove daske » 24500 » 25500 na Kg. Mečesove daske » 46000 » 47700 Piščanci L. 750 do 85.) Kostanjove daske » 32000 » 33000 Kokoši » 760 r 900 Carešnjove daske » 25000 » 26000' Dindje » 550 » 650 Bukove daske » 22500 » 23500 Guse » 450 » 500 Orehove daske » 45000 » 46000 Race ■> 600 » 650 Jasenove daske » 31500 » 32500 Zajci » 250 » 280 ŽITARICE Golobi za usak par » 400 i! 500 (žito - sjerak - otrobi - meke) Jajca za usakih stuó » 3200 » 3o0C kuintal SER, MASLO AN MLJEKO Ušenica L. 685l'do 740') Ser do 2 mjesca star Kg. L. O o in dO 550 Sjerak armen » 5300 » 5400 Ser čez 2 mjesca star Kg » 650 » 700 Sjerak beu » 4850 » 5000 Maslo u mlekarnah Ous domači » •5000 » 5100 naret Kg. » 1000 » 1050 Arž domača » 5300 » 5650 Maslo naret u hiš Kg. » 850 » 900 Ječmen » 5250 :> 6400 Mljeko na liter » 46 » 43 Ušenična moka 0 » 8290 » 8400 SADJE AN ZELENJAVA Ušenična moka 1 » 7960 » 8100 na K rr 3* Sjerkova moka » 5900 » 6100 Česen L. 95 do 120 U Senióri e otrobi. Korenj » 40 » 63 Otrobi navadne » 3730 » 3840 Žeje » 10 >) 25 Otrobi drobne » 1760 » 3360 Kapus » 20 » 35 Moka » 8970 •> 4100 Solata » 50 » 60 Sjerkove otrobi. Krompir » 25 >> 30 Otrobi navadne » 3900 » 4000 Ardeč zimski redič » 30 » 110 OPEKA, CEMENT AN JAPNO Sedan » 20 » 45 Samotna opeka špinaža » 80 » 110 na 100 L. 9000 do 10000 Kostanj 20 » 35 Korac na 100 » 14000 » 14650 Jaboka navadne » 30 » 60 Kopese za usako » 50 » 60 Hruške navadne » 30 ;> 60 Navadni cement kuint. » 765 » 770 Amerikansko grozduje » 40 » 60 živo japno kuintal » 800 » 875 FIŽOU AN GRAH Vasnjeno japno kuintal » 500 » 600 na Kg. Ardeči fižou L. 170 do 180 Navadni večfarbni fižou « 145 ,> 155 Fižou »ta nizki« » 130 » 145 Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47. beneška fjudsRa pravca : Dva lovca in meòveò ZA NAŠE DELO V Rezijanski dolini sta oila dva lovca, ki sta večkrat hodila v gozd ra'medveda. P redno' sta se odpravila v gozd sta vedno stopila v gostilno in tam jedla in pila na račun medvedove kože, ker sta računala, da ga bosta prav gotovo ubila. Ne- ga. M čved :e jribliza »mrtvemu«, ga voha in obrača ih šele ko je prepričan, da je lovec »mrtev« odide v svojo votlino. Ko je lovec na drevesu videl, da ni več medveda, se približa prijatelju in mu pove, da sta sedaj izVen nevarnosti, ker /eda ni več. VpiaŠa ga kaj trm je po- odgovori: »rekel mi je, da bo bolje čaj 1 na nVin irn an i« nr,«ri mn niieva Tlft rflčlin lneftm . Djelo u vinjiki Paršu je cajt, de začnemo djelat oku vinjike. Očistimo an odrežimo te stare glavja, tiste, ki so že frugale. Usječimo kolé an jih olupimo an tist konac ki ga tu zemjo bomo dal ga z ognjam osmodimo, zak bo takuó vič cajta trajalo. Po-rježemo an parpravimo beké, de bomo vezal vinjike za drugo frugo, suda je cajt za tuo djelat, če je dobrà ura. Kar se imà usé parpravjeno se potlé hitro spruot pomladi napravi usé u kratkim cajtu u vinjiki, če se pa čaka, pride use djelo naenkrat an takuó vinjika se ne muore lepuó daržat. Djeio u hljevu U dostih vaseh par nas vidmo, de hlje-vi niso čedni an smardi noter, zak se ne kida usak dan. Po nekatjerih hljevah so taki kupi bnoja za vrati, de človek teško pride noter. To je zlo nezdravo za žvi-no, posebno sadà po zimi, ki ne hodi past an je nimar zaperta. žvinorejci če čejo mjet zdravo žvino an de se bo pitala muorajo skarbjet najparvo za čednost hljeva. Hljeu se muora usak dan zračit an horkuota muora bit nimar dnaka (oci 15° do 18» C). Dajte več, ki muorete dobrega fuotra kravi, ki mouzs-ta, raj targajte par gobcu jenicam an volam. Sadà je cajt, de režimo cepiče Večkrat vidmo, de se par cepljena drevesa, posebno čarješnje radi sušijo cepiči. Tuo pride zavuj tega, zak dost sadjarju režejo cepiče previč pozno an jih ne znajo lepuó skranit do cajta, ki jih bojo nucal. Zatuó naši sadjarji ne smije-jo pozabit, de je zadnji cajt za rezat cepiče od čarješenj an drugega sadja, ki ima koščice, mjesac januar. Cepič.e od sadja, ki ima noter peške kot so hruške an jabuka, pa lahko režemo še do m ješča febrarja, če je pa lepa zima, lahko režemo tud buj poznó. Mali oglasi V NAJEM DAM en hektar in pol dobre zemlje, dobremu in skrbnemu kmetovalcu. Zainteresirani naj se obrnejo v Čedad, sv. Ivana trg, 2. KUPIM BREJO KRAVO. Ponudbe poslati v Čedad, sv. Ivana trg, 2. kega dne zares srečata medveda; polastil pa se je obeh tak strah, da je eden od gi pa se je vrgel na tla in se delal mrtve